Error:

Javascript je v tem brskalniku onemogočen. Ta stran zahteva Javascript. Spremenite nastavitve brskalnika, tako da bodo dovolile izvajanje Javascripta. Za podrobnejša navodila glejte dokumentacijo brskalnika.

Predlogi aktov - konec postopka - Izbran dokument

56-IV Poročilo K PREDLOGU ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA, EPA 56-IV, K PREDLOGU ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA, EPA 101-IV, K PREDLOGU ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA, EPA 664-IV 15.05.2006 [30 - Ustavna komisija]

Evidenčni podatki

Naslov: Poročilo K PREDLOGU ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA, EPA 56-IV, K PREDLOGU ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA, EPA 101-IV, K PREDLOGU ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA, EPA 664-IV

Naslov zadeve: Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona

Datum vložitve: 15.05.2006

EPA: 56 - IV

Kratica: UZ83

Faza: prva faza

Vrsta postopka: dvofazni

Seja MDT: 1., 3. seja

Avtor: Ustavna komisija

Dokumenti

PDF 15.5.2006.PDF

PDF 15.5.2006.PDF I

PDF 15.5.2006.PDF II

PDF 15.5.2006.PDF III

PDF 15.5.2006.PDF IIII

Vsebina

DRŽAVNI ZBOR
REPUBLIKE SLOVENIJE
Ustavna komisija

Številka: 001-02/89-2/201, EPA 56-IV
001-02/89-2/204, EPA 101-IV
001-02/89-2/208, EPA 664-IV Za 17. sejo DZ
Ljubljana, 15.5.2006

Na podlagi 175. in 176. člena, v povezavi z 42. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) daje Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije kot matično delovno telo naslednje:

P O R O Č I L O

- K PREDLOGU ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA, EPA 56-IV,
- K PREDLOGU ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA, EPA 101-IV,
- K PREDLOGU ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA, EPA 664-IV.

Ustavna komisija je na 1. seji, dne 25. 2., 24. 3. 2005 in 18.1.2006 ter na 3. seji, dne 12.4. in njenem nadaljevanju 11.5.2006 obravnavala predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, EPA 56-IV, ki ga je dne 7. 12. 2004 vložila v Državni zbor RS skupina poslancev, s prvo podpisanim Miranom Potrčem, predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, EPA 101-IV, ki ga je dne 26. 1. 2005 vložila v Državni zbor Republike Slovenije skupina poslancev, s prvo podpisanim mag. Brankom Grimsom in predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, EPA 664-IV, ki ga je dne 11. 1. 2006 vložila v Državni zbor RS skupina poslancev, s prvo podpisanim Francetom Cukjatijem.

Na 1. seji 25. 2. 2005 je Ustavna komisija odločila, da opravi (splošno) razpravo o obeh predlogih za začetek postopka za spremembo ustave skupaj, saj predloga EPA 56-IV in 101-IV predlagata spremembo 83. člena ustave; odločanje o predlogu sklepa za začetek postopka za spremembo ustave pa naj bi skladno s poslovnikom opravila ločeno za vsak predlog posebej.

Na 3. nadaljevanju 1. seje je Ustavna komisija odločila, da prednostno obravnava predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, EPA 664-IV, ki ga je dne 11. 1. 2006 vložila v Državni zbor RS skupina poslancev, s prvo podpisanim Francetom Cukjatijem, ki je nastal na podlagi dogovora med predstavniki obeh predlogov EPA 56-IV in 101-IV, in ga je pripravila Strokovna skupina Ustavne komisije Državnega zbora za področje poslanske imunitete. Tako je odločala o predlogu sklepa na podlagi 175. člena PoDZ-1 in ga sprejela, nato pa zavrnila sklepa na podlagi istega člena o predlogu EPA 64-IV in EPA 101-IV. Na 3. seji, dne 12.4.2006 je komisija prešla na obravnavo osnutka ustavnega zakona pri predlogu EPA 664-IV in predloženih treh predlogih stališč. Razpravo je nadaljevala na prvem nadaljevanju 3. seje 11.5.2006 in tudi odločala o predloženih predlogih stališč o osnutku ustavnega zakona.

* * * * * *

A) Ustanovitev Strokovne skupine

Ustavna komisija je na drugem nadaljevanju 1. seje dne 24. 3. 2005, na podlagi predhodno sprejete odločitve o možnosti ustanavljanja posebnih strokovnih skupin pri Ustavni komisiji za obravnavo posameznih vsebinsko zaokroženih sklopov v zvezi s predlaganimi spremembami ustave¹ sprejela sklep o ustanovitvi Strokovne skupine Ustavne komisije Državnega zbora Republike Slovenije za področje imunitete poslancev, ki jo sestavljajo: prof. dr. Tone Jerovšek, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, prof. dr. Igor Kaučič, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, prof. dr. Rajko Pirnat, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, delo Ustavne komisije in strokovne skupine pa bo povezoval dr. Miro Cerar (več v magnetogramu seje).

* * * * * *

B) Uvodni obrazložitvi predlagateljev

Na nadaljevanju 1. seje 25. 2. 2005 sta prvopodpisana Miran Potrč in mag. Branko Grims Ustavni komisiji predstavila vložena predloga za začetek postopka za spremembo ustave EPA 56-IV in 101-IV, na tretjem nadaljevanju 1. seje 18. 1. 2006 pa je predlog EPA 664-IV predstavil v imenu Strokovne skupine Ustavne komisije za področje poslanske imunitete (ki je pripravila besedilo) prof. dr. Rajko Pirnat.

a) Miran Potrč je v imenu predlagateljev predloga EPA 56-IV za spremembo 83. člena ustave poudaril, da je temeljni cilj in bistvo predloga v omejitvi imunitete le na kazensko in odškodninsko odgovornost in to za mnenja ali glas, ki ga je poslanka ali poslanec izrekel na sejah Državnega zbora ali matičnih delovnih teles. S predlagano spremembo bi se tako odpravila poklicna imuniteta, zato njihov predlog predlaga črtanje drugega in tretjega odstavka sedanjega 83. člena ustave. Razlog za vložitev predloga spremembe je v oceni javnosti in stroke, da obstoječa ureditev ne omogoča zadostne zaščite poslanca, omogoča pa ob neustrezni uporabi razne zlorabe, katere smo bili priča pri priznavanju imunitete v Državnem zboru. V nadaljevanju je predstavil poskus, da bi predlog ustavne spremembe, ki je v začetku priznaval le kazensko - materialno imuniteto, podprlo čim več poslanskih skupin. Čeprav so predlagatelji upoštevali izraženo željo po vključitvi tudi odškodninske imunitete v 83. člen ustave, pa k predlogu niso pristopile vse poslanske skupine, zato se je 31 poslancev odločilo, da navkljub manjšemu številu podpisnikov vložijo predlog, ki vključuje tako kazensko kot odškodninsko odgovornost, v proceduro. Na koncu je še opozoril na raziskovalno nalogo Raziskovalnega oddelka Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja Državnega zbora z naslovom "Poslanska imuniteta v državah članicah EU"². Iz raziskave izhaja, da:
- je poslanska imuniteta urejena v ustavah 23-ih državah članicah EU (od 25 članic; Velika Britanija nima pisane ustave, Malta ureja imuniteto v posebnem splošnem aktu),
- v 17-ih državah materialna oziroma poklicna imuniteta obsega tudi civilno odgovornost,
- v 20 državah zaščita poklicne imunitete velja tudi po izteku mandata,
- v 12 državah velja imuniteta za poslančev govor in glas v prostorih parlamenta, v 13 državah pa tudi za govor izven parlamenta.
Na podlagi raziskave predlagatelji ocenjujejo, da je njihov predlog primerljiv z ureditvijo, ki jo ima večina članic, hkrati enem pa je tudi skladen z ureditvijo posebnega protokola (št. 7) pri t.i. evropski ustavi. V ustavnorevizijskem postopku spreminjanja 83. člena ustave bi kazalo ohraniti določene oblike imunitete, ki bi ščitile poslanca pri njegovem delu v Državnem zboru, ob tem pa razmisliti, kako preprečiti zlorabe instituta imunitete. Na zadnje je še izrazil pripravljenost za iskanje kompromisne rešitve, ki bi bila podprta z zahtevano dvotretjinsko večino poslancev Državnega zbora.

b) Mag. Branko Grims je v imenu predlagateljev predloga EPA 101-IV za črtanje 83. člena ustave najprej predstavil razloge za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije (EPA 86-IV, z dne 11. 1. 2005), ki je bil 26. 1. 2005 umaknjen. V tem predlogu je skupina poslancev predlagala spremembo 83. člena ustave³, skladno z smernicami evropske ustave, ter razloge za vložitev predloga, ki predlaga črtanje 83. člena ustave. Razlog za predlagano črtanje 83. člena ustave je predvsem v večinskem stališču poslanskih skupin, da je treba poslansko imuniteto omejiti, zato so predlagatelji, potem, ko je bil njihov prvotni predlog napaden in ni imel zadostne podpore poslancev, sklenili pristopiti celovito in so predlagali črtanje 83. člena. Sedanja ureditev 83. člena je neprimerna in za Slovenijo škodljiva (zaradi padanja ugleda Državnega zbora); praksa kaže, da poslancu ne daje varstva, da bi lahko opravljal svojo funkcijo v Državnem zboru (obstaja neomejena možnost za civilne tožbe zoper poslanca), hkrati pa omogoča tudi zlorabe (Državni zbor je priznaval imuniteto za primere, ko tega ne bi smel). Imuniteta je v osnovi vzvod, ki naj bi ščitil poslanca predvsem pred posegi izvršilne veje oblasti, delno pa tudi pred drugimi vejami oblasti. Z vstopom Slovenije v EU so se možnosti za takšne zlorabe zmanjšale oziroma odpravile, zato je ob upoštevanju neprimernosti in škodljivosti te določbe najprimerneje z njenim črtanjem zagotoviti enak položaj poslancem, kot ga imajo vsi državljani Slovenije. Na koncu je predlagal, da Ustavna komisija čim prej ugotovi podporo poslanskih skupin njihovemu predlogu, ki ima velike možnosti, da bi bil sprejet. Tako v primeru, da ima njihov predlog zadostno podporo, kot če je nima, bi se bilo potrebno nato dogovoriti o nadaljnjih korakih pri iskanju končne rešitve, temelječe na predpostavkah, da je sedanja ureditev v 83. členu najslabša možna in da zmanjšuje zaupanje ljudi v sistem institucije Državnega zbora.

c) Dr. Rajko Pirnat je v imenu Strokovne skupine Ustavne komisije za področje poslanske imunitete, ki je pripravila besedilo poslanskega predloga EPA 664-IV, poudaril, da je predlog rezultat sodelovanja predlagateljev EPA 56-IV in 101-IV in Strokovne skupine. Vsebina predloga izhaja iz dveh temeljnih usmeritev in sicer: izključitev procesne ali nepoklicne imunitete (kar pomeni, da zoper poslanca ni možno voditi kazenskega postopka) ter nekoliko jasnejša ureditev poklicne materialne imunitete z njeno širitvijo na odškodninsko odgovornost. Novi 83. člen tako določa, da poslanec Državnega zbora ni kazensko ali odškodninsko odgovoren, niti ni mogoče zoper njega začeti postopka, za mnenje ali glas, ki ga je izrekel pri opravljanju poslanske funkcije. Formulacija "mnenje in glas" izhaja iz 8. člena 7. Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije (priloga Pogodbe o Ustavi za Evropo), ki se nanaša na poslance evropskega parlamenta. Nadaljnja predlagana sprememba je v rešitvi, da o procesni imuniteti ni potrebno več sprejemati posebnih odločitev v Državnem zboru ali pri katerem drugem organu (Državni svet); Skladno s tem se spreminjata 100. člen in 167. člen. Precej razprave je bilo tudi pri oblikovanju določb, ki pomenijo uveljavitev predlaganih rešitev (razdelek II.). Pri njegovi pripravi se je izhajalo iz izhodišča, da je procesna imuniteta le ovira za vodenje postopka pred organi pregona za čas, ko imetnik takšno imuniteto ima. Takšna ovira za vodenje postopka pa lahko preneha iz razloga, ko osebne okoliščine ali posamični akt, na kateri taka ovira temelji, prenehajo veljati (to je primer, ko oseba ni več poslanec), ali pa, ko bi prišlo do drugačne odločitve o imuniteti. Ker bo pravna podlaga s predlagano spremembo ustave prenehala veljati, bi to posledično pomenilo, da bi tudi za vse že vzpostavljene procesne imunitete (ki se nanašajo le na vodenje postopka za kazniva dejanja, ki niso povezane s poslansko funkcijo) odpadle ovire za vodenje postopka pred organi pregona. Ker se je pri usklajevanju besedila izkazalo, da takšna rešitev ne bi bila ustrezna, je v osnutku ustavnega zakona predlagano besedilo (prvi odstavek tega razdelka), da se ustavni zakon ne uporablja za odločitve Državnega zbora ali Državnega sveta, ki se nanašajo na priznanje procesne imunitete po sedaj veljavni ustavi.

* * * * * *

C) Splošna razprava

1.1. Ustavna komisija je na nadaljevanju 1. seje 25. 2. 2005 opravila skupno splošno razpravo o obeh predlogih skupaj, saj obe skupini predlagateljev predlagata spremembo 83. člena ustave, ki ureja poslansko imuniteto.

Člani Ustavne komisije so kot gradivo za razpravo prejeli:

- mnenje Državnega sveta Republike Slovenije, z dne 22. 2. 2005,

- mnenje Strokovne skupine pri Ustavni komisiji prejšnjega mandata z naslovom "Delno poročilo Strokovne skupine k predlogu za začetek postopka za spremembo 83. člena ustave (EPA 377-III) (poslanska imuniteta)", z dne 28. 6. 2002, ter ločena mnenja treh članov Strokovne skupine.

Državni svet

v mnenju sporoča, da ne podpira predlagani spremembi ustave.

Člani so v

splošni razpravi

25. 2. 2005 (podrobneje razvidno iz magnetograma nadaljevanja 1. seje) predstavili razloge:

a) za sprejem predloga za spremembo 83. člena ustave (EPA 56-IV) in pri tem navajali:

- s spremembo 83. člena ustave je treba zagotoviti minimalno raven zaščite poslanca, da bo lahko opravljal poslansko funkcijo v Državnem zboru,

- trenutno je več argumentov za ohranitev instituta poslanske imunitete (čeprav v manjšem obsegu), kot za njegovo ukinitev. Strokovnjaki naj pripravijo mnenje glede obsega sprememb 83. člena, s katerimi bi dogradili predlog EPA 56-IV in skrčili sedanjo raven imunitete.

Zagovorniki predloga so predlagali predsedniku, da se splošna razprava prekine za toliko časa, da Ustavna komisija pridobi mnenje strokovne skupine do predloženih predlogov in predlog možne ureditve imunitete v naši ustavi ob upoštevanju spoznaj na tem področju v EU;

b) za sprejem predloga za črtanje 83. člena ustave (EPA 101-IV) in pri tem navajali

- sedanja ureditev je neprimerna in omogoča zlorabe,

- sedanja ureditev ne omogoča poslancu, da bi opravljal nadzorno funkcijo, saj obstaja velika možnost, da bo zato materialno kaznovan,

- predlog podpira tudi javnost, saj raziskave javnega mnenja izražajo kar 70% podporo ideji, da se ukine imuniteta poslancev, ki je poslanski privilegij,

- sedanja ureditev poslanca ne varuje, ampak daje medijem možnost, da poslanca javno diskvalificirajo in ga prikažejo kot krivega dejanj, ki so mu šele očitana,

- sodišča bi morala izhajati iz predpostavke, da je z ugotovljeno kazensko odgovornostjo absorbirana civilna odgovornost. V primeru, ko bi obtožnica bremenila poslanca za glas ali mnenje v Državnem zboru, bi moralo sodišče takšno obtožnico zavreči,

- s črtanjem 83. člena bi odpravili, kot razume javnost, poslanski privilegij in bi imeli poslanci enak položaj, kot ga imajo vsi naši državljani.

Zagovorniki predloga so predlagali, da se predlagatelji predloga EPA 56-IV opredelijo, ali so pripravljeni podpreti predlog za črtanje 83. člena ustave;

c) proti spreminjanju 83. člena ustave. Izraženo je bilo osamljeno stališče, da je treba ustavo spremeniti le, kadar je zaradi njene formulacije ogrožena pravna ali ekonomska ali funkcionalna vloga države kot take. Poseganje v ustavo naj bo dopustno le kot izjema, saj predstavlja politični in strokovni kompromis. Navedenih razlogov za spreminjanje ustave ni najti pri vloženih predlogih, zato sta obe predlagani spremembi v tem trenutku nepotrebni brez navedb novih argumentov oziroma drugačnega poteka dogodkov. Zaradi obstoječe ureditve (formulacije) 83. člena ni ogrožena nobena od bistvenih funkcij delovanja naše države. Nazadnje je bilo še opozorjeno na dejstvo, da do danes še niso bila izkoriščena vsa pravna in druga demokratična sredstva, da bi se eventualni problemi v praksi rešili na drug način.

Predsednik Ustavne komisije je želel nadaljnjo razpravo usmeriti s predlogom, da bi

poskušali najti ob sodelovanju obeh skupin predlagateljev skupni predlog spremembe 83. člena

. Tako oblikovan osnutek besedila bi nato ocenile poslanske skupine. Njihove pripombe in mnenja bi bile podlaga za pripravo kompromisne rešitve spremembe 83. člena ustave, do katere bi se opredelila še strokovna skupina. Predlagatelji obeh sedaj vloženih predlogov bi lahko nato umaknili svoje predloge in vložili kompromisni predlog ali pa bi njuna predloga zavrnila Ustavna komisija ter podprla na novo vloženi kompromisni predlog za spremembo ustave. Miran Potrč je v imenu skupine poslancev izrazil pripravljenost za iskanje kompromisnega predloga za spremembo 83. člena v smeri, kot ga je predstavil predsednik komisije, mag. Branko Grims pa ni mogel soglašati s takšnim pristopom v trenutku, ko v komisiji ni jasno, ali ima njihov predlog dvotretjinsko večinsko podporo (razprava predlagateljev in članov komisije je razvidna v magnetogramu 1. nadaljevanja 1. seje Ustavne komisije). Zaradi odsotnosti soglasja predlagateljev predlogov EPA 56-IV in 101-IV za iskanje kompromisa v predstavljeni smeri so člani na predlog predsednika soglasno sklenili, da v vmesnem času, dokler ne bo ustanovljena strokovna skupina, ki bo za nadaljevanje razprave pripravila mnenje, poslanske skupine odgovorijo na vprašalnik, ki jim ga bo Ustavna komisija posredovala v zvezi z vloženima predlogoma in ureditvijo poslanske imunitete v ustavi.

1.2. Člani Ustavne komisije so skupaj s sklicem 3. nadaljevanja 1. seje⁴ dne 12. 1. 2006 dobili predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, prvo podpisani France Cukjati, dr. med. (EPA 664-IV), s katerim se predlaga sprememba 83., 100. in 167. člena Ustave Republike Slovenije.

1.3. Na 3. nadaljevanju 1. seje dne 18. 1. 2006 so člani soglašali, da prednostno opravijo predstavitev in splošno razpravo o "kompromisnem" predlogu EPA 664-IV. V splošni razpravi, ki je razvidna iz magnetograma seje, so bila predstavljena stališča poslanskih skupin in posamezna mnenja članov. Bistvene poudarke lahko strnemo v naslednjem:

poslanska skupina SDS

podpira predlagani kompromisni predlog, ki sledi njihovi želji, izraženi v dveh predlogih (EPA 86-IV in 101-IV), da se uredi procesna imunitete, kjer so se dogajale zlorabe. Kompromisni predlog namreč slednjo ukinja. Glede predloga, ki uvaja izjemo pri odškodninski imuniteti, pa po njihovem mnenju le zapleta predlagano rešitev; možnosti so, kar je bilo tudi pri pripravi predloženega besedila omenjeno, dati predsedujočemu več pooblastil pri vodenju seje in omejevanju neprimernih poslanskih razprav. Glede opozoril poslanske skupine PK LDS glede primerov kršitev iz 63. člena Ustave pa ne velja za odškodninsko imuniteto, saj se zoper takšnega poslanca ne bo uporabila zasebna tožba, ampak gre za kaznivo dejanje;

- v

poslanski skupini PK LDS

pozdravljajo omejitev procesne imunitete in bodo podprli začetek postopka za predlagani kompromisni predlog. Ob tem pa predlagajo še dodatek v smeri, da se odškodninska imuniteta ne prizna, ko gre za primere žalitev oziroma žaljivih obdolžitev, ki jih izreče poslanec oziroma poslanka pri opravljanju poslanske funkcije. Takšna ureditev je poznana v Evropi, saj je raziskava Raziskovalnega sektorja Državnega zbora navedla kar 11 držav s takšno omejitvijo imunitete. Poslanska skupina še opozarja na pripombe nekaterih vrhunskih pravnikov, da je mogoče razumeti predlagano besedilo 83. člena Ustave tako, da za dejanja iz 63. člena Ustave (sovražno nastopanje, vzpodbujanje k nasilju, nestrpnosti ali vojni) ne bo možno zoper poslanca, ki jih je storil, začeti nobenega postopka. Zato predlagajo, da se v Ustavni komisiji o tem odpre razprava in pridobi strokovno mnenje;

poslanska skupina SD

je zadovoljna, da je prišlo do kompromisne rešitve, ki bo urejala imuniteto tako za poslance, kot člane Državnega sveta in za sodnike. Pri tem se zavedajo, da poslanska imuniteta ni privilegij poslancev in ostalih, ki imajo imuniteto po določbah 100 in 167. člena Ustave, ampak civilizacijsko-pravna pridobitev, ki zagotavlja možnost svobodnega delovanja poslank in poslancev ter delovanje instituciji, katerih člani so, zato tudi predlagane rešitve, ki črta institut imunitete, in ki je unikatna tudi po zaključkih primerjalne raziskave Raziskovalnega sektorja Državnega zbora

⁵

, v poslanski skupini ne podpirajo. Največja pridobitev kompromisnega predloga je ukinitev procesne imunitete, kjer je bilo pri izvajanju v praksi največ nesporazumov, in odprava odločanja o imuniteti v Državnem zboru, kjer smo bili priča nekaterim spornim odločitvam. Glede tretje novosti, to je širjenje imunitete na odškodninsko odgovornost, pa je bilo v poslanski skupini kar nekaj omahovanja in apeliranja, da bi se našla rešitev, po kateri se žaljive obdolžitve storjene zavestno ne bi vključevale v pravico imunitete. Ker nas je Strokovna skupina v času priprave kompromisnega predloga glede tega opozorila, da bi bilo zelo težko dovolj jasno opredeliti takšne izjeme, da bi povzročalo mnoga vprašanja in da takšna ureditev ni zelo običajna v praksi evropskih držav, smo od nje odstopili. Glede predlaganega stališča poslanske skupine PK LDS, ki zasleduje to izjemo, so ga v poslanski skupini pripravljeni podpreti, čeprav njegov sprejem ne pogojujejo s sprejemom predlaganega kompromisnega predloga za spremembo Ustave;

poslanska skupina NSi

podpira kompromisni predlog, zavrača pa predlagano stališče poslanske skupine PK LDS, saj menijo, da sankcionirajo neprimerno razpravljanje poslanca volivci na naslednjih državnozborskih volitvah;

poslanska skupina SLS

podpira kompromisni predlog, ne podpira pa predloga stališča poslanske skupine PK LDS o osnutku ustavnega zakona;

poslanska skupina DeSUS

podpira kompromisni predlog, kot tudi predlog stališča poslanske skupine PK LDS o osnutku ustavnega zakona;

posamezni razpravljavci pa so menili:

- dosedanji negativni primeri so pokazali nujnost črtanja poklicne imunitete in širjenje materialne imunitete,

- potrebno je najti vzvode, da bodo državljani zaščiteni pred škodo, ki bi jim jo povzročali poslanci z svojo razpravo;

- sodišča odločajo prepočasi, da bi lahko uspešno sanirali škodo, ki jo je povzročil poslanec z svojo izjavo, uspešnejši so takojšnji ukrepi predsedujočega v času razprave na sejah v Državnem zboru;

- niti ukrepanje predsedujočega niti poslanski kodeks ne nadomestita odločitve sodišča o povzročeni škodi državljanu zaradi izjave poslanca.

* * * * * *

D) Razprava o osnutkih ustavnega zakona in sprejem odločitev

Ustavna komisija je skladno z odločitvijo o prednostni obravnavi "kompromisnega" predloga (EPA 664-IV) sklenila pri odločanju o predlogih sklepov na podlagi 175. člena PoDZ-1 (to je o začetku postopka) glasovati najprej o začetku postopka za predlog EPA 664-IV, nato pa še o ostalih, prvotno vloženih predlogih (EPA 56-IV in EPA 101-IV).

1. Predlog EPA 664-IV (prvo podpisani France Cukjati, dr. med.)

1.1 Odločanje o sklepu na podlagi 175. člena poslovnika

1.1.1. Ustavna komisija je na tretjem nadaljevanju 1. seje, dne 18. 1. 2006 sprejela na podlagi 175. člena PoDZ-1 s potrebno dvotretjinsko večino navzočih poslancev (18 navzočih/ 17 ZA, 0 PROTI) naslednji predlog

sklepa:

Ustavna komisija predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da na podlagi predloga skupine poslancev, z dne 11.1.2006 s prvopodpisanim Francetom Cukjatijem, dr. med., za začetek postopka za spremembo 83., 100. in 167. člena Ustave Republike Slovenije in na podlagi drugega odstavka 168. člena ustave, sprejme naslednji

s k l e p
o začetku postopka za spremembo 83., 100. in 167. člena Ustave:

Državni zbor Republike Slovenije sprejema predlog skupine poslancev, z dne 11.1.2006, s prvo podpisanim Francetom Cukjatijem dr. med. (EPA 664-IV)

za začetek postopka za spremembo 83., 100. in 167. člena Ustave Republike Slovenije.

«.

V skladu z drugim odstavkom 176. člena PoDZ-1 je Ustavna komisija v nadaljevanju prešla na obravnavo osnutka ustavnega zakona in vloženega predloga stališč o osnutku ustavnega zakona.

1.2. Obravnava osnutka ustavnega zakona (176. člen poslovnika)

1.2.1. Ustavna komisija je na 3. nadaljevanju 1. seje, dne 18.1.2006 sklenila, da pred razpravo o osnutku ustavnega zakona pridobi mnenje Strokovne skupine glede predloga stališča k osnutku ustavnega zakona, ki ga je 18. 1. 2006 predložila poslanska skupina PK LDS⁶ . V tem okviru so člani Ustavne komisije izrazili tudi željo, da Strokovna skupina širše preuči ustavno pravno in kazensko pravno problematiko, ki se odpira v zvezi z vsebino predloga za spremembo ustave - predvsem, kakšen vpliv ima lahko ta sprememba na odgovornost poslancev v zvezi s 63. členom Ustave ter določbami Rimskega statuta.

Strokovna skupina

je dne 13.3.2006 (

priloga: 1

) pripravila mnenje.

Glede razmerja predlagane spremembe 83. člena do 63. člene Ustave

Strokovna skupina ugotavlja, da "morebitne poslančeve kršitve prepovedi iz 63. člena Ustave izključujejo njegovo materialno imuniteto". Strokovnjaki menijo, da bi bilo možno 83. člen Ustave dopolniti tako, da bi bile iz imunitete izrecno izvzete kršitve prepovedi iz 63. člena, vendar pa je treba ob tem upoštevati, da tudi drugih primerov morebitnih kolizij med posameznimi ustavnimi določbami Ustava izrecno ne ureja, temveč to prepušča (ustavno)sodni praksi. V zvezi z nadaljnjim vprašanjem

razmerja predlagane spremembe 83. člena Ustave do določb Rimskega statuta

pa Strokovna skupina meni, da pomenita določbi 25/3/e člena in 27. člena Rimskega statuta "drugo omejitev poslanske materialne imunitete, določene v veljavnem kot tudi v predlaganem 83. členu Ustave". Določbi Rimskega statuta inkriminirata dejanje neposrednega in javnega ščuvanja h genocidu in z njim povezano določbo 27. člena tega statuta, ki načeloma in na splošno izključuje imuniteto nekaterih nosilcev javnih funkcij (tudi poslancev) za ta dejanja. Ob tem se ponujata dve možnosti in sicer v izrecni določitvi te izjeme iz Rimskega statuta v 83. členu Ustave (ki je Strokovna skupine ne podpira), ali pa njuno morebitno kolizijo razrešiti z uporabo tretjega odstavka 3.a člena Ustave (zanjo se zavzema). V zvezi z uporabo 3. a člena Strokovna skupina navaja opozorila kazenskopravnih strokovnjakov. Slednji namreč menijo, da lahko ta rešitev privede do zapletov pri razlagi (sedanjega ali novega) 83. člena Ustave v primeru morebitnega uveljavljanja kazenske odgovornosti poslanca Državnega zbora na podlagi Rimskega statuta. Zato bi bilo po njihovem mnenju smiselno dopolniti 83. člen Ustave z posebnim dodatkom, ki bi se dodal na koncu predlaganega besedila 83. člena in bi se glasil: "razen če gre za kršitev prepovedi iz 63. člena te ustave, ali če gre za kaznivo dejanje, ki ga določa veljavna mednarodna pogodba, ki jo je ratificiral državni zbor.". Strokovna skupina, ki v mnenju tudi predstavi razmišljanja stroke ob pripravi spremembe ustave in uveljavitvi njenega 3.a člena (povzeto iz obrazložitve ustavnega zakona), soglaša z ugotovitvijo, da se lahko v primeru uveljavljanja kazenskopravne odgovornosti poslancev Državnega zbora oziroma nosilcev imunitete pojavi neskladje oziroma nasprotje med normo mednarodnega prava in normo Ustave, vendar pa meni, da je pot do odprave takšne kolizije določena že neposredno v ustavi" (to je z uporabo 3.a člena). Strokovna skupina se zavzema za restriktiven pristop k spreminjanju Ustave, saj bi drugače bilo potrebno spreminjati člene Ustave vsakič, ko je njena vsebina v koliziji z normo mednarodnega prava, sprejeto s strani organizacije, na katero je Slovenija prenesla izvrševanje dela svojih suverenih pravic. Pojasnila Strokovne skupine iz mnenja bi bilo po mnenju strokovnjakov smiselno povzeti v obrazložitvi predloga spremembe 83. člena Ustave, pa čeprav, kot opozarja stroka, "takšna obrazložitev Državnega zbora nima obvezne narave oziroma moči, je pa lahko pomemben vir oziroma napotilo za kasnejšo (t.i. zgodovinsko) razlago ustave v primerih, ko bi se zgoraj omenjena kolizija med mednarodno normo in normo ustave morebiti pojavila v praksi".

Z gradivom za 3. sejo so člani Ustavne komisije poleg omenjenega mnenja Strokovne skupine prejeli tudi predlog stališča PK LDS z dne 11.4.2006

⁷

, in predlog stališča Franceta Cukjatija

dr.med. z dne 12.4.2006

⁸

razpravi o osnutku

ustavnega zakona in predloženih dveh predlogih

stališč

, predlagatelja poslanske skupine PK LDS, in predlogu stališča Franceta Cukjatija dr.med., na 3. seji (12.4.2006) so bila izpostavljena naslednja stališča:

- za

poslansko skupino PK LDS

je primerno, da je imuniteta poslancev omejena z dvema izjemama. Tako bi kazalo omejiti imuniteto za primere, ko je poslanec

žalil ali žaljivo obdolžil državljana z svojim govorom

(ureditev poznana v večini novih članic Evropske unije). Prav tako pa bi jo kazalo omejiti tudi za primere, ko gre za

kazniva dejanja iz 63. člena Ustave

. Pri slednjem poslansko skupino moti, da bi morala, če drži navedba v mnenju Strokovne skupine, sodna veja oblasti preverjati v konkretnem primeru, ali je poslanec storil katero od kaznivih dejanj iz Kazenskega zakonika, ki imajo ustavno podlago v 63. členu Ustave. Sporno namreč je, da bi moral sodnik odločiti, ali lahko začne, navkljub prepovedi iz predlaganega besedila 83. člena Ustave, postopek ugotavljanja, ali je poslanec storil eno izmed omenjenih kaznivih dejanj, ali ne;

poslanska skupina SD

pričakuje, da bodo poslanci začeti postopek za spremembo Ustave na področju imunitete izpeljali do konca. Predlog stališča, ki pri imuniteti izvzema dejanja razžalitve, poslanska skupina podpira, glede predloga, povezanega z 63. členom, pa menijo, da besedilo 83. člena ni treba dopolnjevati, če bi, kot izhaja iz mnenja Strokovne skupine, Državni zbor s tem silili v naknadna spreminjanja Ustave zaradi vsakokratnega odpravljanja novih kolizij. Verjamejo mnenju stroke in se zato zadovoljujejo z ustreznim zapisom razumevanja povezave 83. in 63. člena Ustave v obrazložitvi ustavnega zakona za predmetno spremembo Ustave;

- v

poslanski skupini SDS

podpirajo predlog stališča Franceta Cukjatija dr. med., predloga poslanske skupine PK LDS pa zavračajo, saj gre le za fiktivna vprašanja, o katerih se je razpravljalo pri pripravi kompromisnega predloga in tudi že na seji Ustavne komisije.

- s sprejemom stališča PK LDS, ki govori o razžalitvi, bodo državljani varni pred možnimi žaljivkami, žaljivimi obdolžitvami poslank in poslancev;

- Ustavna komisija lahko še pred koncem razprave o predlogih za začetek postopka za spremembo ustave na področju poslanske imunitete spremeni svojo odločitev glede predloga EPA 101-IV (prvo podpisani mag. Branko Grims), ki predlaga črtanje 83. člena, in predlaga Državnemu zboru, da začne postopke za ta predlog spremembe Ustave. S črtanjem imunitete bodo poslanke in poslanci izenačeni z državljani in ne bo nobenih težav, na katere opozarjata predlagani stališči poslanske skupine PK LDS.

V imenu

Strokovne skupine

je poročevalec

dr. Igor Kaučič

potrdil, da bo moral sodnik, po mnenju Strokovne skupine, glede na sedaj predlagano dikcijo 83. člena Ustave ugotavljati v vsakem primeru, prvič, ali je poslanec storil eno izmed kaznivih dejanj iz 300., 360 in 385. člena Kazenskega zakonika in drugič, ali je to dejanje storil pri opravljanju svoje poslanske funkcije. Glede izključitve odškodninske odgovornosti v ustavi pa je poudaril, da ima večina evropskih ustav takšno izključitveno določbo. Čeprav je takšna varovalna (ustavna) norma všečna, pa se v praksi zelo težko izvaja (sodišča težko določijo dejanski stan npr. žaljive obdolžitve). Zaradi lažjega izvajanja v praksi bi torej morali v Ustavi precizirati kazniva dejanja, ki jih naš kazenski zakonik pozna v okviru pojma žaljive obdolžitve. Član Strokovne skupine

dr. Tone Jerovšek

je opozoril, da bi sprejetje predlaganega besedila 83. člena pomenilo

veliko diskrecijo sodišča

, ki bo presojalo, "katera ustavna pravica in svoboščina je pod udarom sojenja ali ni, oziroma je ne izvzema imunitete iz predlaganega 83. člena Ustave". Sodnik bo namreč moral pri tem ugotavljati in tudi odločiti tako o obstoju suma, da je poslanec storil eno izmed omenjenih kaznivih dejanj, pa vse do tega, ali je določeno dejanje že eno izmed dejanj navedenih v 63. členu Ustave. Pri tem je še opozoril, da za kazniva dejanja, ki so izpeljava 63. člena Ustave, velja, da gre za dejanja, ki morajo biti trajna, storjena sistematično, načrtno, naklepno, torej mednje ne moremo prištevati dejanje, storjeno enkrat, pa še to v npr. afektu.

Koordinator dr. Miro Cerar je predlagal, da bi kazalo v trenutku, ko bi bilo potrebno glede na razpravo še preveriti smiselnost predlaganih stališč poslanske skupine PK LDS, predlagani stališči spremeniti tako, da bi se obe vsebini lahko še preverili vse do priprave predloga ustavnega zakona. V imenu predlagateljev je dr. Slavko Gaber izrazil pripravljenost, da v poslanski skupini preverijo primernost takšnega popravka.

nadaljevanje razprave

je poslanska skupina PK LDS v skladu z opravljeno razpravo posredovala 18.4.2006 popravek predlogov stališč, s katerim je umaknila do tedaj vložena predloga

⁹

(priložena k sklicu nadaljevanja seje komisije).

prvem nadaljevanju 3. seje 11.5.2006

so člani nadaljevali s prekinjeno razpravo, pri čemer jim je bil razdeljen tudi nujni redakcijski popravek predlogov stališč poslanske skupine PK LDS (končni besedili sta predstavljeni v točki 1.3.). V razpravi je bilo izraženo stališče poslanske skupine SD, da bo podprla predlagana popravka predlogov stališč poslanske skupine PK LDS. Nato so člani prešli na odločanje o predloženih predlogih stališč o osnutku ustavnega zakona.

1.3. Odločanje o stališčih o osnutku ustavnega zakona (176/3 poslovnika)

Ustavna komisija je z glasovanjem sprejela naslednje odločitve:

a) predlog prvega stališča

poslanske skupine PK LDS

z dne 11.5.2006, ki se glasi:

sprejeli

s potrebno dvotretjinsko večino navzočih članov (20 navzočih / 16 ZA, 0 PROTI).

b) predlog drugega stališča

poslanske skupine PK LDS

z dne 11.5.2006, ki se glasi:

Ustavna komisija naj pri oblikovanju predloga ustavnega zakona na podlagi predloženega besedila osnutka ustavnega zakona za spremembo 83., 100. in 167. člena Ustave Republike Slovenije preuči, ali bi bilo pri oblikovanju besedila 83. člena predloga potrebno določiti omejitev (in kako) obsega imunitete za kršitve prepovedi iz 63. člena Ustave in za uveljavljanje mednarodnih pogodb, s katerimi je Republika Slovenija na mednarodne organizacije prenesla izvrševanje dela suverenih pravic: represivne oblasti in jurisdikcije

niso

sprejeli

s potrebno dvotretjinsko večino navzočih članov (20 navzočih / 8 ZA, 0 PROTI).

c) predlog stališča

Franceta Cukjatija

dr. med. z dne 12.4.2006, ki se glasi:

Predlagano besedilo sprememb 83., 100. in 167. člena ustave naj se sprejme v predlaganem besedilu."

je že povzeto v prvem predlogu stališča poslanske skupine PK LDS (pod točko a)) in je zato kot samostojno stališče postalo

brezpredmetno

* * *

Ustavna komisija, na podlagi sprejete odločitve, predlaga, da Državni zbor Republike Slovenije, na podlagi drugega in tretjega odstavka 178. člena PoDZ-1, k osnutku ustavnega zakona za spremembo 83., 100. in 167. člena Ustave Republike Slovenije sprejme naslednje

s t a l i š č e :

"Ustavna komisija naj pri oblikovanju predloga ustavnega zakona na podlagi predloženega besedila osnutka ustavnega zakona za spremembo 83., 100. in 167. člena Ustave Republike Slovenije preuči, ali bi bilo pri oblikovanju besedila 83. člena predloga potrebno določiti omejitev (in kako) obsega imunitete za odškodninsko odgovornost.

«.

* * * * * *

2. Predlog EPA 56-IV (prvo podpisani Miran Potrč)

2.1 Odločanje o sklepu na podlagi 175. člena poslovnika

2.1.1. Ustavna komisija je na tretjem nadaljevanju 1. seje 18. 1. 2006¹⁰ prešla na odločanje o predlogu sklepa na podlagi 175. člena PoDZ-1, ki se glasi:

Ustavna komisija predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da na podlagi predloga skupine poslancev, z dne 7. 12. 2004, s prvopodpisanim Miranom Potrčem, ter na podlagi drugega odstavka 168. člena ustave, sprejme naslednji

s k l e p
o začetku postopka za spremembo 83. člena Ustave:

Državni zbor Republike Slovenije sprejema predlog skupine poslancev, s prvo podpisanim Miranom Potrčem, z dne 7. 12. 2004,

EPA 56-IV

za začetek postopka za spremembo 83. člena Ustave Republike Slovenije.

in ga

ni podprla

s potrebno dvotretjinsko večino navzočih članov Ustavne komisije

, saj je od 15 navzočih članov, nihče ni glasovalo ZA, 2 pa sta bila PROTI.

2.1.2. Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije na podlagi glasovanja predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da po končani razpravi o predlogu za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije, z osnutkom ustavnega zakona (predlog za spremembo 83. člena), EPA 56-IV, glasuje o naslednjem

s k l e p u :

»Državni zbor Republike Slovenije sprejema predlog skupine poslancev, s prvo podpisanim Miranom Potrčem, z dne 7. 12. 2004, EPA 56-IV za začetek postopka za spremembo 83. člena Ustave Republike Slovenije.«

in ga ne sprejme.

* * * * * *

3. Predlog EPA 101-IV (prvo podpisani mag. Branko Grims)

3.1.1 Odločanje o sklepu na podlagi 175. člena poslovnika

Ustavna komisija je na tretjem nadaljevanju 1. seje 18.1.2006

¹¹

prešla na odločanje o predlogu sklepa na podlagi 175. člena PoDZ-1, ki se glasi:

Ustavna komisija predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da na podlagi predloga skupine poslancev, z dne 26.1.2005, s prvopodpisanim mag. Brankom Grimsom, ter na podlagi drugega odstavka 168. člena ustave, sprejme naslednji

s k l e p
o začetku postopka za črtanje 83. člena Ustave:

Državni zbor Republike Slovenije sprejema predlog skupine poslancev, s prvo podpisanim mag. Brankom Grimsom, z dne 26. 1. 2005,

EPA 101-IV

za začetek postopka za črtanje 83. člena Ustave Republike Slovenije.

«,

in ga

ni podprla

s potrebno dvotretjinsko večino navzočih članov Ustavne komisije

, saj je od 15 navzočih članov, 1 član glasovalo ZA, 8 pa jih je bilo PROTI.

3.1.2. Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije na podlagi glasovanja predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da po končani razpravi o predlogu za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije, z osnutkom ustavnega zakona (predlog za spremembo 83. člena), EPA 56-IV, glasuje o naslednjem

s k l e p u :

»Državni zbor Republike Slovenije sprejema predlog skupine poslancev, s prvo podpisanim mag. Brankom Grimsom, z dne 26. 1. 2005, EPA 101-IV za začetek postopka za črtanje 83. člena Ustave Republike Slovenije.«

in ga ne sprejme.

* * * * * *

Ustavna komisija je določila kot poročevalca komisije na seji Državnega zbora dr. Slavka Gabra, podpredsednika komisije.

Sekretar: Predsednik:
Boris Vrišer France Cukjati dr. med.

Priloge: kot navedeno v poročilu (1)

POSLANO:
- predlagateljem predloga za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije EPA 56-IV (Miranu Potrču), 101-IV (mag. Branku Grimsu) in 664-IV (Francetu Cukjatiju, dr. med.)

Opombe v poročilu:
1 Ustavna komisija je na seji 25. 2. 2005 sprejela o tem naslednji sklep:
"Vsak član Ustavne komisije Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavna komisija) lahko predlaga ustanovitev tričlanske strokovne skupine za obravnavo posameznih vsebinsko zaokroženih sklopov v zvezi s predlaganimi spremembami ustave.
Strokovno skupino iz prejšnjega odstavka s sklepom ustanovi Ustavna komisija. Predlog sklepa pripravi predsednik Ustavne komisije, ki pred tem pridobi predloge poslanskih skupin za člane strokovne skupine. S sklepom o ustanovitvi strokovne skupine se hkrati določijo tudi njena sestava in naloge. V Strokovno skupino so lahko imenovani le priznani strokovnjaki za področje predlaganih sprememb.
Ustavna komisija določi koordinatorja, ki povezuje delo Ustavne komisije in strokovne skupine.
Državni zbor zagotovi materialne in druge pogoje za delo strokovne skupine".
2 Primerjalni pregled je objavljen na portalu Raziskovalnega oddelka Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja Državnega zbora v programu Lotus Notes pod številko 7/2005.
3 Besedilo predlagane spremembe 83. člena ustave se je glasilo:
"Poslanca državnega zbora ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje ali glas, ki ga je izrekel pri opravljanju svoje funkcije.
Poslanec v času mandata ne sme biti priprt ali zaprt, niti se zoper njega ne sme voditi kazenski ali drug uradni postopek na način, ki bi mu oviral sodelovanje pri delu državnega zbora ali njegovih delovnih teles, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let.".
4 Na drugem nadaljevanju 1. seje so člani Ustavne komisije ustanovili Strokovno skupino (glej točko A in magnetogram seje).
5 Člani Ustavne komisije so 18.10.2005 prejeli raziskovalno nalogo Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja z naslovom "Omejitve materialne imunitete", ki je objavljena v programu Lotus Notes v zavihku "Raziskovalne naloge" pod št. 7/2005.
6. Predlog stališča PS PK LDS o osnutku ustavnega zakona se z obrazložitvijo glasi:
"Ustavna komisija naj pri oblikovanju besedila 83. člena osnutka ustavnega zakona oziroma spremembi le tega določi omejitev obsega imunitete za odškodninsko odgovornost in sicer tako, da se določi, da imuniteta za odškodninsko odgovornost ne velja za razžalitve dobrega imena in časti."
O b r a z l o ž i t e v : Poslanski klub LDS podpira temeljna izhodišča besedila predloga, ki ga je 11.1.2006 Državnemu zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Francetom Cukjatijem in sicer odpravo procesnopravne imunitete, razširitev materialnopravne imunitete na opravljanje poslanske funkcije ter razširitev imunitete na uvedbo postopka zaradi mnenja ali glasu, ki ga je poslanec izrekel pri opravljanju funkcije. Večino navedenih izhodišč vsebuje namreč tudi predlog za začetek postopka za spremembo ustave EPA 56 - IV, ki so ga skupaj s poslanci SD državnemu zboru v obravnavo predložili člani kluba. Predlog rešuje tudi nekatera vprašanja, na katera so člani kluba v svojem predlogu opozorili, in na katera je strokovna skupina našla ustrezne odgovore. Kljub temu pa PK LDS želi v ustavnorevizijskem postopku ponovno odpreti vprašanje odškodninske odgovornosti poslancev, saj predlog kluba - da bi morali materialno imuniteto poslancev glede odškodninske odgovornosti omejiti - v besedilo predloga ni bil vključen.
V PK LDS smo prepričani, da je dodatna omejitev potrebna. Žaljivih obdolžitev je namreč v državnem zboru preprosto preveč in jih ne bo nič manj tudi po uvedbi etičnega kodeksa za poslance. Poleg tega tudi zrele demokracije kot sta Nemčija in Velika Britanija, pa tudi nove države članice EU npr. Latvija in Madžarska, poznajo določeno obliko zakonske grožnje tistim poslancem, ki se ne znajo samoomejevati. Predvsem pa smo za omejitev odškodninske odgovornosti zato, ker se s tako širitvijo prizadetim, ki so jih poslanci v svoji razpravi razžalili, odvzema možnost, da bi zahtevali zadoščenje. Da ne omenjamo, da glede na doslej poznane diskvalifikacije podjetij ta predlog zajema tudi neodgovornost za povzročeno poslovno škodo. Tako bodo poslanci zaščiteni pred odškodninskimi tožbami podjetij, škodo pa bo morala plačati država."
7 Predlog stališča se glasi:
Predlog stališča o osnutku ustavnega zakona
"Ustavna komisija naj pri oblikovanju besedila 83. člena osnutka ustavnega zakona oziroma spremembi le tega dopolni 83. člen Ustave tako, da bi bile nedvoumno iz imunitete izrecno izvzete kršitve prepovedi iz 63. člena Ustave."
Obrazložitev: "V PK LDS menimo, da širjenje nestrpnosti in sovraštva ter sovražni govor v državnem zboru ni opravičljiv pod krinko svobode govora; npr. pregled mednožja poslank, plakat na vratih poslanske skupine SNS, ki je spodbujal k nasilju nad izbrisanimi itd, izjave enega poslancev o kaznovanju pedofilov, poslanska vprašanja o varuhu človekovih pravic itd. Smisel svobodnega govora ni v tem, da lahko poslanci izrečejo, kar želijo, še posebej če s tem podpihujejo sovraštvo in širijo nestrpnost. Zaradi tega, ker je poslanec varovan z imuniteto, njegov govor ne sme biti ocenjen za nič manj nesprejemljivega in mora zaradi tega biti proti njemu sprožen kazenski postopek. Strinjamo se z navedbami, da je svoboda govora še kako pomembna, a to ne pomeni, da poslancem za svoja dejanja ni treba odgovarjati.
S tem, ko se takšna praksa dopušča, se proti njej ne protestira in se jo ne kaznuje, se jo legitimira, pri tem pa zapira prostor demokratične razprave ter s tem krni tudi ugled parlamenta. Dopuščanje in opravičevanje ali pa celo odobravanje nestrpnosti in sovražnosti je poleg tega zelo slab zgled za državljane in državljanke, predvsem pa za mlade generacije, ki se jim s tem daje sporočilo, da je vse dovoljeno.
Zato menimo, da bi morala ustavna komisija pri oblikovanju besedila 83. člena osnutka ustavnega zakona oziroma spremembi le tega dopolniti tako, da bi bile nedvoumno iz imunitete izrecno izvzete kršitve prepovedi iz 63. člena Ustave. Še posebej zato, ker gre v tem primeru za edino določbo ustave, ki poleg deloma določb 34. člena (varstvo osebnega dostojanstva) omejuje svobodo govora.".
8 Predlog stališča se glasi: "Predlagano besedilo sprememb 83., 100. in 167. člena ustave naj se sprejme v predlaganem besedilu.".
9 Predlagana sta bila dva predloga stališč in sicer:
1. Ustavna komisija naj pri oblikovanju osnutka ustavnega zakona preuči ali bi bilo pri oblikovanju besedila 83. člena osnutka potrebno določi omejitev (in kako) obsega imunitete za odškodninsko odgovornost.
2. Ustavna komisija naj pri oblikovanju osnutka ustavnega zakona preuči ali bi bilo pri oblikovanju besedila 83. člena osnutka potrebno določi omejitev (in kako) obsega imunitete za kršitve prepovedi iz 63. člena Ustave in za uveljavljanje mednarodnih pogodb, s katerimi je Republika Slovenija na mednarodne organizacije prenesla izvrševanje dela suverenih pravic: represivne oblasti in jurisdikcije.
10 O tem sklepu je Ustavna komisija odločala takoj po sprejemu sklepa o začetku postopka za predlog EPA 664-IV.
11 O tem sklepu je Ustavna komisija odločala takoj po sprejemu sklepa o začetku postopka za predlog EPA 664-IV.

Delovni pripomoček

PREGLED
PREDLOGOV USTAVNE KOMISIJE ZA ODLOČANJE NA PLENARNEM ZASEDANJU DRŽAVNEGA ZBORA:

A) predlog EPA 664-IV (prvo podpisani France Cukjati dr. med.):

1. sklep na podlagi 175. (178.) člena PoDZ-1:

Državni zbor Republike Slovenije sprejema predlog skupine poslancev, z dne 11.1.2006, s prvo podpisanim Francetom Cukjatijem dr. med. (EPA 664-IV) za začetek postopka za spremembo 83., 100. in 167. člena Ustave Republike Slovenije

.«.

Predlog odločitve

: se sprejme

2. stališče Ustavne komisije:

«.

* * *

B) predlog EPA 56-IV (prvo podpisani Miran Potrč):

1. sklep na podlagi 175. (178.) člena PoDZ-1

Državni zbor Republike Slovenije sprejema predlog skupine poslancev, s prvo podpisanim Miranom Potrčem, z dne 7. 12. 2004,

EPA 56-IV

za začetek postopka za spremembo 83. člena Ustave Republike Slovenije

.«

Predlog odločitve

sprejme

* * *

C) predlog EPA 101-IV (prvo podpisani mag. Branko Grims):

1. sklep na podlagi 175. (178.) člena PoDZ-1

Državni zbor Republike Slovenije sprejema predlog skupine poslancev, s prvo podpisanim mag. Brankom Grimsom, z dne 26. 1. 2005,

EPA 101-IV

za začetek postopka za črtanje 83. člena Ustave Republike Slovenije

.«

Predlog odločitve

sprejme

Strokovna skupina Priloga 1
Ustavne komisije DZ
za področje imunitete poslancev

Ljubljana, 13. marec 2006

ZADEVA: Mnenje o razmerju predlagane spremembe 83. člena
do 63. člene Ustave in do določb Rimskega statuta
Mednarodnega kazenskega sodišča

Na seji Ustavne komisije je bilo Strokovni skupini postavljeno vprašanje o razmerju predlagane spremembe 83. člena Ustave (poslanska imuniteta) do 63. člene Ustave (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni) in do določb Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča.

1. Razmerje predlagane spremembe 83. člena do 63. člene Ustave

- Predlagana sprememba 83. člena Ustave (poslanska imuniteta) se glasi:
»Poslanec državnega zbora ni kazensko ali odškodninsko odgovoren, niti ni mogoče zoper njega začeti postopka, za mnenje ali glas, ki ga je izrekel pri opravljanju poslanske funkcije.«
- 63. člen Ustave (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni) se glasi:
»(1) Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. (2) Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.«

Določba 63. člena Ustave ureja nekatere posebne vidike oziroma vsebine svobode izražanja, ki so prepovedane, in zato niso predmet ustavnega varstva. Prepovedi se nanašajo na vsakogar, tako na državo kot zasebnike, fizične in tudi pravne osebe in torej tudi na poslance Državnega zbora, člane Državnega sveta in sodnike ustavnega sodišča. Ob upoštevanju splošnega ustavnega načela sorazmernosti, to je ob pravilnem tehtanju dveh kolidirajočih ustavnih vrednot (v tem primeru pomembnih človekovih pravic in svoboščin, ki jih prepovedi iz 63. člena varujejo, na eni strani in poslansko imuniteto iz 83. člena na, drugi strani) gre nedvomno prednost varstvu tako pomembnih človekovih pravic. Seveda bi bilo možno s tako nedvoumno normo dopolniti 83. člen Ustave (npr. tako, da bi bile iz imunitete izrecno izvzete kršitve prepovedi iz 63. člena), vendar pa je treba ob tem upoštevati, da tudi drugih primerov morebitnih kolizij med posameznimi ustavnimi določbami Ustava izrecno ne ureja, temveč to prepušča (ustavno)sodni praksi. V naši dosedanji praksi takega primera sicer še ni bilo, vendar tudi ustavnopravna teorija prej navedenega stališča doslej ni problematizirala. Morebitne poslančeve kršitve prepovedi iz 63. člena Ustave torej izključujejo njegovo materialno imuniteto. Če bi npr. poslanec Državnega zbora pri opravljanju poslanske funkcije storil katero izmed kaznivih dejanj, ki jih zaobjema 63. člen Ustave (predpisuje pa Kazenski zakonik v členih 300, 360/1 in 385), se določbe o materialni imuniteti poslanca ne bi mogle uporabiti. Kljub izrecni ustavni določbi v predlogu spremembe 83. člena Ustave, ki izključuje poslančevo kazensko odgovornost in začetek postopka za izrečeno mnenje, pa ta ne preprečuje pristojnemu organu, da preizkusi, ali je bilo mnenje izraženo v zvezi z opravljanjem poslanske funkcije ali ne, kot tudi, ali gre v konkretnem primeru za kaznivo dejanje, ki jo zaobjema 63. člen Ustave. Seveda pa velja omenjeno stališče tudi za veljavno ustavno ureditev poslanske imunitete.

2. Razmerje predlagane spremembe 83. člena Ustave do določb Rimskega statuta

Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča (Rimski statut) določa:
- člen 25/3: »V skladu s tem statutom je kazensko odgovoren in se lahko kaznuje za kaznivo dejanje, ki je v pristojnosti Sodišča, kdor … (e) kadar gre za genocid, neposredno in javno ščuva druge h genocidu«.
- 27. člen: »(1) Ta statut se uporablja enako za vse osebe brez vsakršnih razlik, ki temeljijo na uradnem položaju. Še zlasti uradni položaj šefa države ali vlade, člana vlade ali parlamenta, izvoljenega predstavnika ali vladnega uradnika v nobenem primeru osebe ne oprosti kazenske odgovornosti po tem statutu, niti sam po sebi ni razlog za omilitev kazni. (2) Imuniteta ali posebna pravila postopka, povezana z uradnim položajem osebe, bodisi po notranjem ali mednarodnem pravu ne ovirajo Sodišča pri izvajanju jurisdikcije nad tako osebo.«

Druga omejitev poslanske materialne imunitete, določene v veljavnem kot tudi v predlaganem 83. členu Ustave, izhaja iz določb 25/3/e člena in 27. člena Rimskega statuta. Ta inkriminira dejanje neposrednega in javnega ščuvanja h genocidu in z njim povezano določbo 27. člena tega statuta, ki načeloma in na splošno izključuje imuniteto nekaterih nosilcev javnih funkcij (tudi poslancev) za ta dejanja. Čeprav se tudi v tem primeru zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno to izjemo izrecno določiti v 83. členu Ustave, je tudi njuno morebitno kolizijo mogoče razrešiti z uporabo tretjega odstavka 3.a člena Ustave. Ta določa, da se v Sloveniji uporabljajo pravni akti in odločitve mednarodnih organizacij, na katere je Slovenija prenesla izvrševanja dela svojih suverenih pravic. Ta člen ne omenja izrecno nobene mednarodne organizacije, na katero se prenaša izvrševanje suverenih pravic, pač pa vzpostavlja le splošni ustavni temelj in temeljne pogoje za pristop k takšnim organizacijam. Skupščina držav podpisnic Rimskega statuta (glej 112. člen tega statuta) je mednarodna organizacija, na katero je Slovenija z ratifikacijo tega statuta prenesla svojo represivno oblast glede mednarodnih hudodelstev, določenih s tem statutom in na katere organ, to je Mednarodno kazensko sodišče, je Slovenija prenesla svojo jurisdikcijo glede teh kaznivih dejanj. Iz tega izhaja, da 27. člen Rimskega statuta izključuje imuniteto poslancev za kazniva dejanja, ki jih določa ta statut.

Ob takem stališču nekateri kazenskopravni strokovnjaki opozarjajo, da lahko rešitve, ki izhajajo iz predloga za spremembo ustave ter iz prej navedenega stališča, privedejo do zapletov pri razlagi (sedanjega ali novega) 83. člena Ustave v primeru morebitnega uveljavljanja kazenske odgovornosti poslanca Državnega zbora na podlagi Rimskega statuta. S tem v zvezi navajajo, da bi bilo smiselno dopolniti 83. člen Ustave.¹ V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do kolizije med določbami 83., 100. in 167. člena Ustave in prej navedenimi določbami veljavne mednarodne pogodbe, ki jo je ratificiral Državni zbor. Ob tem tudi navajajo, da za razrešitev te kolizije nimamo ne pravnih sredstev, ne pristojnih organov, zato bi se v konkretnem primeru Državni zbor lahko odločil za odpoved statuta po 127. členu Rimskega statuta, ali pa bi moral spremeniti Ustavo v navedenih členih.

Strokovna skupina sicer soglaša z ugotovitvijo, da se lahko v primeru uveljavljanja kazenskopravne odgovornosti poslancev Državnega zbora oziroma nosilcev imunitete pojavi neskladje oziroma nasprotje med normo mednarodnega prava in normo Ustave, vendar pa meni, da je pot do odprave takšne kolizije določena že neposredno v ustavi. Če gre namreč v tem primeru za normo mednarodnega prava, ki velja v Sloveniji na podlagi 8. člena Ustave, potem se mora ta norma upoštevaje 153. člen Ustave podrediti oziroma umakniti normam naše Ustave. Če pa gre za normo mednarodnega prava, ki jo je sprejela organizacija, na katero je Slovenija prenesla izvrševanje dela suverenih pravic, pa je treba takšno normo v Sloveniji uporabiti v skladu s pravno ureditvijo takšne mednarodne organizacije (tretji odstavek 3. a člena Ustave). V to drugo skupino norm mednarodnega prava je treba šteti tudi norme Rimskega statuta. Čeprav je bil Rimski statut ratificiran v času, ko ustava še ni vsebovala 3.a člena, je Republika Slovenija z njegovo ratifikacijo na Mednarodno kazensko sodišče prenesla tudi izvrševanje dela nekaterih suverenih pravic. To pravno dejstvo je treba sedaj upoštevati v luči 3.a člena Ustave, kar pomeni, da se morajo določbe Rimskega statuta na podlagi tretjega odstavka 3.a člena Ustave neposredno uporabljati v Republiki Sloveniji v skladu z ureditvijo iz tega statuta. V primeru, če to vodi v kolizijo med določbo Rimskega statuta in določbo Ustave, se določba Ustave za konkreten primer ne uporabi.² Takšen pristop velja tudi za področje (poslanske) imunitete, ki ga določa Ustava.

Na ta način se strokovna skupina zavzema za restriktiven pristop k spreminjanju Ustave. T.i. abstraktni oziroma splošni pristop pri oblikovanju 3.a člena je bil namreč namenjen prav takšnim situacijam. Spreminjanje Ustave v vsakem primeru, ko je njena vsebina v koliziji z normo mednarodnega prava, sprejeto s strani organizacije, na katero je Slovenija prenesla izvrševanje dela svojih suverenih pravic, ni smiselno. Po eni strani se namreč lahko takšne mednarodne norme preko 3.a člena Ustave v Republiki Sloveniji uporabljajo v skladu z ureditvijo teh organizacij, torej tudi primarno, neposredno in avtonomno, po drugi strani pa so lahko takšne mednarodne norme »zgolj mrtva črka na papirju« (se praktično ne uresničujejo) ali pa se kasneje spremenijo oziroma odpravijo, čemur bi bilo nesmiselno vsakič znova prilagajati določbe slovenske ustave.

Navedeno pojasnilo bi bilo smiselno povzeti v obrazložitvi predloga spremembe 83. člena Ustave. Kljub temu, da takšna obrazložitev Državnega zbora nima obvezne narave oziroma moči, je namreč lahko pomemben vir oziroma napotilo za kasnejšo (t.i. zgodovinsko) razlago ustave v primerih, ko bi se zgoraj omenjena kolizija med mednarodno normo in normo ustave morebiti pojavila v praksi.

Poročevalec:
dr. Igor Kaučič
Opombe v mnenju:
1 Dopolnjeno besedilo tega člena bi se glasilo: »Poslanec državnega zbora ni kazensko ali odškodninsko odgovoren, niti ni mogoče zoper njega začeti postopka, za mnenje ali glas, ki ga je izrekel pri opravljanju poslanske funkcije, razen če gre za kršitev prepovedi iz 63. člena te ustave, ali če gre za kaznivo dejanje, ki ga določa veljavna mednarodna pogodba, ki jo je ratificiral državni zbor.«
2 Tu naj spomnimo, da je v obrazložitvi Predloga Ustavnega zakona o spremembi I. poglavja ter 47. in 68. člena Ustave Republike Slovenije med drugim zapisano tudi naslednje (navajamo dva odstavka, ki zadevata tu obravnavano problematiko):
… »Pri pripravi predloga se je med drugim zastavilo vprašanje, ali bi bilo že z razlago tretjega odstavka 3.a člena mogoče utemeljiti, da je ob nespremenjeni določbi 47. člena ustave dopustno izročati državljane Mednarodnemu kazenskemu sodišču, ter ali takšna razlaga dopušča tudi odstop od prepovedi ponovnega sojenja in odstop od imunitete (poudarek dodan), kolikor to zahteva pravna ureditev po Statutu mednarodnega kazenskega sodišča. Ob vseh teh dilemah sta se strokovna skupina in ustavna komisija odločili, da v omenjenem obsegu predlagata izrecen odstop od prepovedi izročanja oziroma predaje državljanov. Takšno posebno ureditev zgolj tega vprašanja je narekoval ne le praktični razlog, tj. da je v teku le postopek za spremembo 47. člena ustave (ne pa morda tudi za spremembo 31. člena, določb o imuniteti in morda še kakšne, v tem pogledu relevantne ustavne določbe - kar se bo izkazalo v nadaljnjem (so)delovanju Slovenije v mednarodnih organizacijah), temveč tudi narava omejitve, ki jo ureja 47. člen ustave. Gre za močno in tradicionalno ustavno garancijo državljanom, ki je neposredno povezana s suverenostjo države: v zvezi z delnim odstopom suverenosti se država izrecno odpove tudi delu te garancije. Izrecna ureditev tega vprašanja pa ne pomeni dokončnega stališča, da bi poseg v pravico iz 47. člena ustave brez spremembe ustave v opisanem obsegu ne bil mogoč že z uporabo določbe tretjega odstavka 3.a člena. Posebne ureditve tega vprašanja v 47. členu zlasti ni mogoče uporabiti kot dokončen odgovor na vprašanje, ali je odstop od nekaterih drugih ustavnih garancij mogoče opreti že na določbo tretjega odstavka 3.a člena ali pa bodo za to potrebne dodatne spremembe ustave.« …
… »Pravna ureditev teh organizacij (mišljene so organizacije iz prvega odstavka 3.a. člena ustave – naš dodatek) lahko med drugim določa zlasti pravila, kako ti akti in odločitve vstopajo v pravni red članic in kako v njihovem pravnem redu učinkujejo oziroma se v njem obnašajo. Ta pravila v primeru EU, lahko pa tudi v primeru nekaterih drugih mednarodnih organizacij, odstopajo od veljavnih, z ustavo določenih pravil: ne predvidevajo posebnega postopka internalizacije za to, da ti akti in odločitve učinkujejo kot sestavni del slovenskega pravnega reda (v primeru EU avtonomnost in neposredno učinkovanje sekundarnega prava), poleg tega pa zahtevajo, da imajo ti akti in odločitve hierarhičen položaj in v primeru kolizije učinke, ki jim jih z uporabo obstoječih ustavnih določb o hierarhiji pravnih aktov in o reševanju njihovega medsebojnega nasprotja ni mogoče dati (v primeru EU neposredno učinkovanje in primat oziroma supremacija sekundarnega prava). Tako daljnosežne učinke avtonomnega prava EU in drugih mednarodnih organizacij, na katere bi Slovenija v prihodnje morebiti prenesla izvrševanje dela suverenih pravic, omogoča besedna zveza, da se akti »…uporabljajo v Sloveniji v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij.« Ni pa te besedne zveze mogoče razumeti tako ohlapno, da bi npr. v Sloveniji morala kazenska sodišča uporabljati materialnopravne ali procesne določbe Statuta ali drugih pravil Mednarodnega kazenskega sodišča enako, kot to »po pravni ureditvi te organizacije« velja za sámo Mednarodno kazensko sodišče. Tak učinek bodo norme pravne ureditve neke mednarodne organizacije imele v Sloveniji (na organe naše države) samo v primeru, če bo to v pravni ureditvi takšne organizacije izrecno določeno – tako kot je to izrecno določeno v pravni ureditvi EU.«

DZ - Obiščite nas

Obiščite nas

OBVEŠČAMO VAS, DA OGLEDI PARLAMENTA DO NADALJNJEGA NISO MOGOČI.

več o tem

DZ - Spremljajte nas

Spremljajte nas

DZ - Povezave

Povezave

DZ - Pomembne povezave

Pomembne povezave

Predsednik Republike Slovenije
Vlada Republike Slovenije
Predsednik Vlade
Ministrstva
Državni svet
Ustavno sodišče
E-uprava

več o tem

Komplementarna vsebina

${loading}