I. SPLOŠNE DOLOČBE
(2) Prostovoljstvo krepi medsebojno solidarnost ljudi, spodbuja razvoj človeških zmožnosti in vseživljenskega učenja, zagotavlja družbeno povezanost in sodelovanje pri reševanju problemov posameznikov in družbe.
(1) Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist.
(2) Za prostovoljsko delo se ne šteje brezplačno opravljanje dela:
- za katero je pogoj ali se prejme plačilo, druga premoženjska korist, oprostitev materialne obveznosti ali nagrada, - ki je namenjeno zadovoljevanju zgolj osebnih interesov članov v članski organizaciji in ni v splošno družbeno korist, - za katero je glede na naravo dela potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi, - če obveznost opravljanja temelji na pravnem poslu, ki ga ne določa ta zakon, ali pa ga je ena oseba dolžna izvajati za drugo fizično ali pravno osebo na temelju zakona ali drugega predpisa ali na podlagi sodne odločbe, - ki je običajno v sorodstvenih ali prijateljskih odnosih, - z namenom strokovnega usposabljanja brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi (volontersko pripravništvo) v skladu zakonom, ki ureja delovna razmerja ali drugim zakonom.
(2) Prostovoljec je lahko vsakdo, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.
7. člen (organizirano prostovoljstvo)
(1) Organizirano prostovoljstvo je prostovoljsko delo, ki se skladno z določbami tega zakona opravlja v okviru prostovoljskih organizacij, kot jih opredeljuje prvi odstavek 9. člena tega zakona in ga posameznik izvaja redno in najmanj 24 ur letno.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko na podlagi posebnih prostovoljskih programov, ki pomenijo dopolnitev rednega programa javne službe, in na podlagi sklenjenega dogovora iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, organizirano prostovoljstvo izvaja tudi v osebah javnega prava ali osebah zasebnega prava, ki so za opravljanje storitev javne službe pridobile koncesijo, in katerih delovanje je z drugim zakonom opredeljeno kot nepridobitno. Posebni prostovoljski programi lahko pomenijo le dopolnitev redne dejavnosti izvajalca javne službe in ne smejo posegati vanjo in v njene obveznosti, določene z drugim predpisom ali koncesijsko pogodbo. Posebni prostovoljski programi se določijo z notranjim aktom izvajalca javne službe. Pri izvajanju programa imajo izvajalci javne službe, v obsegu prevzetih obveznosti z dogovorom, pravice in obveznosti prostovoljskih organizacij v okviru katerih se izvaja organizirano prostovoljstvo.
(1) Prostovoljske organizacije po tem zakonu so pravne osebe zasebnega prava, vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij iz 38. člena tega zakona, katerih delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno in katerih osnovna dejavnost ni v nasprotju z opredelitvijo prostovoljstva določenega v 2. členu tega zakona in ki zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo ali v katerih se prostovoljsko delo izvaja v dobro drugih ali v splošno korist .
(2) Če sta pri izvajanju prostovoljskega dela udeleženi prostovoljska organizacija, ki zagotavlja in usposablja prostovoljce ter organizira prostovoljsko delo in prostovoljska organizacija ali druga pravna oseba zasebnega prava, katere delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno, ali organizacija iz drugega odstavka 7. člena, v okviru katere se prostovoljsko delo izvaja, morata skleniti pisni dogovor o izvrševanju pravic in obveznosti do prostovoljca in uporabnikov prostovoljskega dela, kot jih določa ta zakon, in o načinu pridobivanja podatkov o opravljenem prostovoljskem delu ter rokih za njihovo posredovanje.
(3) Prostovoljske organizacije ne morejo biti politične stranke, sindikalne organizacije, združenja delodajalcev, poklicna in strokovna združenja ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti. (4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so lahko prostovoljske organizacije tudi strokovna združenja ter sestavni deli registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, ki imajo pravno osebnost na podlagi zakona, ki ureja versko svobodo ali zakona, ki ureja društva in imajo, na podlagi zakona, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije ter izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka.
(2) Prostovoljska organizacija in prostovoljec morata v razmerju do posameznikov, ki jim je prostovoljsko delo namenjeno, postopati po načelu enakih možnosti za vse, ne glede na osebne okoliščine, kot na primer spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, vero, ali prepričanje, invalidnost, starost,, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino.
(3) Prostovoljska organizacija usmerja prostovoljce v prostovoljsko delo skladno s svojimi cilji in dejavnostjo, potrebami uporabnikov prostovoljskega dela, željami prostovoljca ter naravo in zahtevnostjo prostovoljskega dela. (4) Različno obravnavanje, temelječe na kateri od osebnih okoliščin iz prvega in drugega odstavka, ne pomeni diskriminacije, če se izvršuje zaradi zagotavljanja načela enakega obravnavanja.
(2) Mladoletne osebe in osebe, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost lahko opravljajo samo tisto prostovoljsko delo, ki je primerno njihovi starosti in psihofizičnim zmožnostim in samo pod nadzorom mentorja.
(1) Dogovor o prostovoljskem delu je lahko sklenjen pisno ali ustno.
(2) Sklenitev dogovora v pisni obliki je obvezna: - če to zahteva prostovoljec, njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik ali prostovoljska organizacija, - v primerih napotitve prostovoljca na prostovoljsko delo v tujino, - v primerih opravljanja prostovoljske službe, - v primerih prostovoljskega dela oseb iz 13. člena tega zakona.
18. člen (vsebina dogovora o prostovoljskem delu)
(1) Vsebina dogovora o prostovoljskem delu se določi v skladu z notranjim aktom prostovoljske organizacije.
(3) Če se sklepa dogovor o prostovoljskem delu z osebo, ki je v celoti odvzeta poslovna sposobnost, sklene dogovor v njenem imenu skrbnik ali zakoniti zastopnik.
(4) Če se sklepa dogovor o prostovoljskem delu z otrokom do dopolnjenega 15. leta ali osebo, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, je obvezna sestavina dogovora soglasje skrbnika ali zakonitega zastopnika, v skladu s predpisi, ki urejajo poslovno sposobnost navedenih oseb.
(5) Če se sklepa dogovor o prostovoljskem delu z mladoletno osebo, ki je dopolnila 15 let in lahko v skladu s predpisi, ki urejajo poslovno sposobnost navedenih oseb, sama sklepa pravne posle, je obvezna sestavina dogovora odobritev zakonitega zastopnika ali skrbnika.
(6) Dogovor o prostovoljskem delu lahko vsebuje tudi druge sestavine, ki so pomembne za opravljanje prostovoljskega dela.
(2) Omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo, če se prostovoljsko delo izvaja v obliki sobivanja z osebami, ki jim je prostovoljsko delo namenjeno in ima prostovoljec pravico in možnost, da soodloča o razporejanju dela.
- s potekom časa, za katerega je bil sklenjen, - sporazumno ali z odpovedjo ene od strank, - z dnem dokončnosti odločbe o omejitvi ali odvzemu poslovne sposobnosti prostovoljca, če dogovorjeno prostovoljsko delo presega obseg poslovne sposobnosti prostovoljca ali če zakoniti zastopnik ali pristojni center za socialno delo ne poda pisnega soglasja za nadaljevanje prostovoljskega dela, - z dnem nastopa okoliščin iz drugega odstavka 11. člena tega zakona, - z dnem prenehanja delovanja prostovoljske organizacije, ki nima pravnega naslednika in - z dnem nastopa okoliščine, ki je dogovorjena za prenehanje veljavnosti dogovora z dogovorom o prostovoljskem delu.
ORGANIZACIJ V OKVIRU ORGANIZIRANEGA PROSTOVOLJSTVA
25. člen (pravice prostovoljca)
(1) Prostovoljec ima pravico do:
- predhodne seznanitve z organizacijo, vsebino in pogoji prostovoljskega dela ter s pravicami in obveznostmi, ki mu kot prostovoljcu pripadajo po zakonu, oziroma na podlagi splošnih aktov prostovoljske organizacije, - seznanitve z morebitnimi nevarnostmi opravljanja prostovoljskega dela, - sklenitve pisnega dogovora o prostovoljskem delu, - potrdila o opravljenem prostovoljskem delu, - seznanitve z etičnimi pravili organizacije in drugimi etičnimi pravili, ki so pomembna za posamezne oblike prostovoljskega dela, - ustreznega usposabljanja za prostovoljsko delo in drugega usposabljanja v zvezi s prostovoljskim delom, - mentorja, ki mu med trajanjem prostovoljskega dela nudi strokovno pomoč in podporo, - zagotovitve varnosti v času usposabljanja za prostovoljsko delo in v času opravljanja prostovoljskega dela, če se usposabljanje ali to delo opravlja v okoliščinah, ki bi lahko ogrozile varnost, življenje ali zdravje prostovoljca, - dnevnega in tedenskega počitka v dogovorjenem obsegu, - aktivnega sodelovanja pri odločanju v zadevah, ki vplivajo na prostovoljsko delo, - odklonitve dela, ki se mu zdi moralno nesprejemljivo ali je v nasprotju z določili tega ali drugih zakonov, - povrnitve dogovorjenih stroškov, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela, - vložitve zahteve za izpolnitev obveznosti ali prenehanja kršitve pravic na organ upravljanja prostovoljske organizacije in - varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.
(2) Če je sklenjen ustni dogovor o prostovoljskem delu mora prostovoljec prostovoljski organizaciji podati pisno izjavo, da je bil seznanjen s pravicami in obveznostmi iz prve, druge in pete alineje prejšnjega odstavka.
(3) Opravičena odsotnost prostovoljca s prostovoljskega dela ne vpliva na pravice iz prvega odstavka tega člena.
(1) Prostovoljec lahko zahtevo iz trinajste alineje 25. člena tega zakona vloži v roku 30 dni od dneva kršitve pravic ali neizpolnitve obveznosti.
(2) Pristojni organ prostovoljske organizacije je dolžan odločiti o zahtevi prostovoljca v 30 dneh od prejema zahteve, kršitev odpraviti oziroma obveznost izpolniti.
(3) Prostovoljec ima pravico organu iz prejšnjega odstavka tudi osebno predstaviti okoliščine, zaradi katerih meni, da so bile kršene njegove pravice.
(4) V primeru, da obveznost iz drugega odstavka tega člena v danem roku ni izpolnjena oziroma kršitev ni odpravljena lahko prostovoljec uveljavi sodno varstvo pred pristojnim sodiščem splošne pristojnosti.
- izpolnjevanje obveznosti prevzetih s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu, - usposabljanje za prostovoljsko delo ali drugo usposabljanje v zvezi z njim, če je obveznost dogovorjena s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu, - skrbno opravljanje prostovoljskega dela, v skladu s strokovnimi standardi in etičnimi pravili ter prejetimi navodili prostovoljske organizacije, ki prostovoljsko delo organizira, - spoštovanje pravil delovanja prostovoljske organizacije, - varovanje zaupnih podatkov prostovoljske organizacije in osebnih podatkov, s katerimi se je seznanil ob opravljanju prostovoljskega dela ter - poročanje o opravljenem prostovoljskem delu.
(2) Ne glede na določbo druge alineje prejšnjega odstavka ima prostovoljec pravico odkloniti navodila za delo prostovoljske organizacije, če bi bilo opravljanje prostovoljskega dela v skladu z navodili nevarno za življenje ali zdravje prostovoljca ali drugih oseb ali v neskladju z veljavnimi predpisi. Prostovoljsko delo lahko odkloni tudi, če meni, da bi bilo delo za njega moralno ali etično nesprejemljivo ali v nasprotju s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu.
(3) Če bi upoštevanje navodil za delo prostovoljske organizacije, ki prostovoljsko delo organizira, lahko povzročilo škodo prostovoljcu, uporabnikom prostovoljskega dela ali tretjim osebam, je obveznost prostovoljca prostovoljsko organizacijo na to pisno opozoriti. V nujnih primerih je izjemoma opozorilo lahko tudi ustno.
(1) Obveznosti prostovoljske organizacije so:
- spoštovanje in zagotavljanje pravic prostovoljca iz 25. člena tega zakona, - izvrševanje obveznosti do prostovoljca prevzetih s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu, - zagotavljanje pogojev za spoštovanje pravic prostovoljca, - izdajanje pisnih potrdil o prostovoljskem delu z vsebino, kot je določena v 24. členu tega zakona, - zagotavljanje materialnih pogojev in sredstev za izvajanje prostovoljskega dela, - zagotavljanje povračil dogovorjenih stroškov prostovoljcu, - zagotavljanje spoštovanja varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti prostovoljca, - zagotavljanje drugih pogojev in pravic določenih s tem zakonom in - vodenje evidence prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela iz 23. člena tega zakona.
(1) Za škodo, ki jo povzroči prostovoljec uporabniku prostovoljskega dela ali tretji osebi pri opravljanju prostovoljskega dela ali v zvezi z njim, odgovarja prostovoljska ali druga nepridobitna organizacija, v interesu katere je prostovoljec na podlagi sklenjenega dogovora iz 16. člena delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je prostovoljec v danih okoliščinah ravnal pravilno. (2) Če je prostovoljec na podlagi sklenjenega dogovora iz drugega odstavka 9. člena delal v drugi organizaciji, odgovarja za škodo iz prejšnjega odstavka tudi ta organizacija solidarno. (3) Če se dokaže, da je bila škoda povzročena namerno ali zaradi hude malomarnosti prostovoljca, ima prostovoljska organizacija, ki je škodo poravnala v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do regresnega zahtevka za poplačilo celotne izplačane odškodnine.
(4) Oškodovanec ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od prostovoljca, če je ta škodo povzročil namenoma.
(5) Prostovoljska organizacija lahko zavaruje svojo odgovornost za ravnanje prostovoljcev do tretjih oseb.
VI. SPODBUJANJE RAZVOJA IN SPREMLJANJE ORGANIZIRANEGA PROSTOVOLJSTVA
(2) Nagrada zaslužnemu prostovoljcu se podeli za življenjsko delo, če se je s svojim prostovoljskim delom izjemno uveljavil in z njim trajno prispeval k razvoju prostovoljstva in družbeni blaginji Republike Slovenije ali za enkraten izjemen dosežek, če ima ta izjemen vpliv na področju prostovoljstva.
(3) Nagrada zaslužni prostovoljski organizaciji se podeli če je s svojim delom dosegla izjemne in trajne dosežke na področju prostovoljstva na območju Republike Slovenije v časovnem obdobju daljšem od dvajset let.
(4) Priznanje se podeli za pomembne dosežke prostovoljcev in prostovoljskih organizacij v obdobju zadnjih dveh let.
(5) Nagrada in Priznanje se podeljujeta na podlagi naslednjih meril : - evidentirana leta prostovoljskega dela oziroma dela na področju prostovoljstva, - število opravljenih prostovoljskih ur, - pomen dejansko dosežene spremembe zaradi opravljanja prostovoljstva ali dela na področju prostovoljstva, - število vključenih deležnikov, - obseg vpliva opravljenega prostovoljskega dela prostovoljca ali opravljenega dela na področju prostovoljstva na vključevanje drugih posameznikov v prostovoljstvo in širitev ideje ter načel prostovoljstva in - izkazan vpliv na širjenje prostovoljskega dela z vzpostavitvijo novih programov prostovoljskega dela. (6) Kandidate za Nagrado in Priznanje lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe.
(1) Vsako leto se lahko zaslužnim prostovoljcem ali prostovoljskim organizacijam podeli največ ena Nagrada ter največ šest Priznanj. Podeljujejo se za vsa področja prostovoljstva.
(2) O podelitvi odloča Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva iz 44. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: Odbor) z najmanj dvotretjinsko večino vseh članov.
(3) Za namene odločanja o podelitvah nagrad in priznanj iz prejšnjega odstavka Odbor obdeluje naslednje osebne podatke kandidatov: osebno ime, akademski naziv, če ga ima, datum in kraj rojstva, naslov stalnega prebivališča in podatke o opravljenem prostovoljskem delu in doseženih rezultatih.
(4) Prostovoljcu se lahko podeli Nagrada samo enkrat.
(5) Prostovoljcu se lahko podeli Priznanje samo enkrat..
(6) Nagrada in Priznanje se izkazujeta s finančno nagrado in posebno listino.
(7) Nagrado in Priznanje podeljuje vsako leto ob mednarodnem dnevu prostovoljstva Odbor, izroči pa Predsednik Republike Slovenije. (8) Nagrada in Priznanje Republike Slovenije se ne moreta podeliti posmrtno ali organizaciji, ki je v času postopka ocenjevanja in podeljevanja iz kateregakoli razloga prenehala obstajati ali je v postopku prenehanja.
(9) Višino Nagrade in Priznanja določi na predlog Odbora Vlada Republike Slovenije tako, da je razmerje med njima 3:1.
(10) Podrobnejšo ureditev Nagrade in Priznanja, podrobnejši način predlaganja kandidatov, obliko in vsebino javnega poziva iz drugega odstavka 45. člena tega zakona, podrobnejša merila za podelitev Nagrade in Priznanja, način podelitve Nagrade in Priznanja, način oblikovanja strokovnih komisij iz petega odstavka 44. člena tega zakona in njihove naloge in področja njihovega dela ter vsebino ter roke za objavo poročila o delu iz drugega odstavka 45. člena tega zakona predpiše Vlada Republike Slovenije.
(1) Odbor iz prejšnjega člena, ki ima devet članov, na predlog ministra imenuje Vlada Republike Slovenije. Sestavljen je tako, da člani v njem zastopajo vsa področja prostovoljskega dela. (2) Štiri kandidate za člane Odbora predlagajo prostovoljske organizacije, enega kandidata predlaga urad predsednika Republike Slovenije, enega kandidata predlaga ministrstvo, tri kandidate pa predlagajo ministrstva tako, da se z njihovim imenovanjem zagotovi zastopanost še manjkajočih področij prostovoljskega dela. (3) Člani Odbora so imenovani za dobo štirih let tako, da se pri prvem imenovanju za štiri člane Odbora določi mandat dveh let, za ostale pa štiri leta. Mandat članov Odbora se lahko ponovi le enkrat. (4) Predsednika Odbora in njegovega namestnika izvolijo člani izmed sebe. (5) Za pomoč pri izbiri kandidatov za podelitev nagrad in priznanj Odbor,vladi predlaga imenovanje posebnih strokovnih komisij za posamezna področja prostovoljskega dela, ki pripravijo strokovne ocene o posameznih predlogih.
(4) Poslovnik začne veljati, ko da k njemu soglasje Vlada Republike Slovenije in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Strokovna in administrativna dela za Odbor opravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo. Vsakoletne podatke o prejemnikih državnih priznanj iz prvega odstavka 42. člena tega zakona, ki obsegajo ime in priimek, akademski naziv, če ga ima, rojstni datum in kraj stalnega prebivališča ali naziv, matično številko in naslov sedeža prejemnika, datum in številko državnega priznanja in utemeljitev za njegovo podelitev, objavi na spletnih straneh ministrstva.
VII. PRISTOJNOST ZA IZVAJANJE IN NADZOR NAD IZVAJANEM ZAKONA
48. člen (pristojnost za izvajanje)
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Obiščite nas
OBVEŠČAMO VAS, DA OGLEDI PARLAMENTA DO NADALJNJEGA NISO MOGOČI.
več o tem
Spremljajte nas
Povezave
Pomembne povezave
Predsednik Republike Slovenije Vlada Republike Slovenije Predsednik Vlade Ministrstva Državni svet Ustavno sodišče E-uprava