Error:

Javascript je v tem brskalniku onemogočen. Ta stran zahteva Javascript. Spremenite nastavitve brskalnika, tako da bodo dovolile izvajanje Javascripta. Za podrobnejša navodila glejte dokumentacijo brskalnika.

Predlogi zakonov - konec postopka - Izbran dokument

1247-V Stališče do mnenja Državnega sveta o Predlogu zakona o cestah 09.12.2010 [V - Vlada]

Evidenčni podatki

Naslov: Stališče do mnenja Državnega sveta o Predlogu zakona o cestah

Naslov zadeve: Zakon o cestah

EPA: 1247 - V

Datum dokumenta: 09.12.2010

Avtor: Vlada

Naslovnik: Predsednik Državnega zbora

Vsebina

Gregorčičeva 20–25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000
F: +386 1 478 1607
E: gp.gs@gov.si
http://www.vlada.si/

EVA: 2010-2411-0005
Številka: 00721-18/2010/19
Ljubljana, 09.12.2010

V prilogi vam pošiljamo Stališče Vlade Republike Slovenije do mnenja Državnega sveta o Predlogu zakona o cestah – druga obravnava.

mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA

PRILOGA: 1

Gregorčičeva 20–25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000
F: +386 1 478 1607
E: gp.gs@gov.si
http://www.vlada.si/

EVA: 2010-2411-0005
Številka: 00721-18/2010/19
Ljubljana, 09.12.2010

Stališče Vlade Republike Slovenije do mnenja Državnega sveta o Predlogu zakona o cestah – druga obravnava

Državni svet RS je na 31. seji obravnaval Predlog zakona o cestah (ZCes-1), druga obravnava, EPA 1247-V in sprejel Mnenje št. 326-07/10-0163 EPA 1247-V z dne 10.11.2010 (v nadaljnjem besedilu: mnenje).

Stališče Vlade Republike Slovenije do mnenja Državnega sveta:

Vlada Republike Slovenije pozdravlja podporo Državnega sveta Republike Slovenije k Predlogu zakona o cestah.

Ministrstvo za promet je pri pripravi predloga Zakona o cestah (v nadaljnjem besedilu: zakon) kot sistemskem zakonu na področju cestne infrastrukture, kot enega izmed ciljev zasledovalo tudi enotno pravno urejenost na področju projektiranja in gradnje vseh javnih cest v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno je v zakonu posebna pozornost namenjena tudi področju občinskih cest. Skladno s trenutno veljavnim Zakonom o javnih cestah je bilo urejanje področja upravljanja, gradnje, vzdrževanja in varstva občinskih cest prepuščeno občinam na podlagi izrecnega zakonskega pooblastilo v prvem odstavku 82. člena, po katerem so lahko občine tovrstne zadeve uredile s svojimi odloki. Iz razloga zagotavljanja ustrezne ravni prometne varnosti je nujno, da na območju celotnega ozemlja Republike Slovenije veljajo enotna pravila za vse upravljavce cest, vendar pa je pri tem potrebno opozoriti, da se bodo morali tehnični standardi, ki jih določajo predpisi o javnih cestah, upoštevati le pri cestnih odsekih, ki se bodo gradili ali pa rekonstruirali po uveljavitvi zakona.

Predlagatelj zakona se zaveda problematike neurejenih razmer na področju odmere državnih in občinskih cest oziroma neurejenega zemljiškoknjižnega stanja lastninsko pravnih razmerij.
Ravno iz navedenega razloga je predlagatelj zakona v 13. in 14. členu povsem na novo opredelil postopke za določitev in označitev meje ceste ter določitev meje ceste v postopkih spreminjanja mej, s ciljem poenostavitve postopkov. Zavedati pa se je potrebno dejstva, da je potrebno dejansko stanje v naravi, potrebno tudi pravno urediti, kar pa je povezano z vprašanji ureditve lastninsko pravnih razmerij v zemljiški knjigi. Na slednje predlagatelj zakona nima vpliva, saj je področje urejanja lastninsko pravnih razmerij stvar obligacijsko pravnih predpisov, sam postopek vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo in pogoje pod katerimi je vpis lastninske pravice mogoč, pa ureja Zakon o zemljiški knjigi kot materialni in procesni predpis na tem področju.

Prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste so določene v 5. členu zakona. Skladno z določbo tretje alineje 3. točke drugega odstavka 5. člena zakona je prepovedano na cestnem svetu javne ceste med drugim tudi zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine. Pri tem je potrebno opozoriti, da je cestni svet zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste. Kot je razvidno iz navedenega je zasaditev poljščin ob sami cesti prepovedana in tudi sankcionirana. Skladno z določbo sedmega odstavka 5. člena zakona lahko prekrškovni organ (policija, pristojni inšpektor za ceste, občinsko redarstvo) izreče posamezniku v primeru ravnanja v nasprotju z zapovedjo globo 1000 €, v osmem odstavku pa je predpisana globa tudi za pravno osebo (4000 €) in odgovorno osebo pravne osebe (1000 €).

Kakovost in obseg ponudbe infrastrukturnih storitev na glavnih in regionalnih državnih cestah ne ustreza več današnjim potrebam, saj so obstoječe državne ceste v relativno slabem stanju, kar je posledica premajhnih finančnih vlaganj v njihovo obnovo in nadaljnji razvoj v preteklih desetletjih. Prav tako je dejstvo, da samo kvalitetna cestna infrastruktura predstavlja enega od temeljnih pogojev za skladen regionalni razvoj, ustvarjanje optimalnih pogojev za učinkovito odvijanje gospodarskih dejavnosti in posredno za poselitev za to primernih območij države. Vendar pa je za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja – tako gospodarskega kot prostorskega, za medsebojno povezanost regij, izboljšanje kakovosti prometnih storitev in odpravo ozkih grl, znižanje prometnih stroškov, izboljšanje prometne varnosti in zmanjšanje negativnih vplivov prometa na okolje potrebno zagotoviti tudi nekatere nadaljnje ukrepe, kamor ob pripravi Nacionalnega programa razvoja državnega cestnega omrežja prav gotovo sodijo tudi dodatne možnosti za organiziranje in financiranje gradnje, upravljanja in vzdrževanja državnih cest. Posebna gospodarska družba za državne ceste, v katero se lahko na podlagi 46. člena predloga Zakona o cestah preoblikuje sedanja Direkcija RS za ceste kot organ v sestavi Ministrstva za promet, je predvidena za opravljanje nalog upravljanja in vzdrževanja z državno cestno infrastrukturo Republike Slovenije, izvzemši avtocestno in hitrocestno omrežje, ki je pod režimom cestninjenja in s katerim upravlja DARS d.d..

DZ - Obiščite nas

Obiščite nas

OBVEŠČAMO VAS, DA OGLEDI PARLAMENTA DO NADALJNJEGA NISO MOGOČI.

več o tem

DZ - Spremljajte nas

Spremljajte nas

DZ - Povezave

Povezave

DZ - Pomembne povezave

Pomembne povezave

Predsednik Republike Slovenije
Vlada Republike Slovenije
Predsednik Vlade
Ministrstva
Državni svet
Ustavno sodišče
E-uprava

več o tem

Komplementarna vsebina

${loading}