Predlogi zakonov - konec postopka - Izbran dokument

EVA: 2009-3111-0033
Številka: 00714-27/2010/13
Ljubljana, 28.10.2010




PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA

L J U B L J A N A



Vlada Republike Slovenije je na 105. redni seji dne 28.10.2010 določila besedilo:

- Predloga zakona o prostovoljstvu,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo,
- Tina Teržan, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo,
- Vanda Remškar Pirc, vodja Službe za nevladne organizacije, Ministrstvo za
javno upravo.





PRILOGA: 1


I. UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Uvod

Prostovoljsko delo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in je v času zaostrenih ekonomskih in družbenih razmer še pomembnejše. Prispeva k zniževanju revščine, višji zaposljivosti prebivalstva, razvoju demokracije ter spodbujanju aktivnega državljanstva. V zadnjem obdobju postaja prostovoljsko delo vedno bolj pomembno tudi na področju dopolnjevanja storitev države in preskrbe s socialnimi storitvami, s čimer omogoča nižje stroške ter večjo dostopnost prebivalstva do le-teh. Prostovoljsko delo tako pomembno prispeva k družbeni blaginji, zato se vedno bolj izpostavlja nujnost njegovega sistemskega urejanja.

Pri tem je potrebno poudariti, da zakonsko urejanje prostovoljskega dela v modernih družbah ni potrebno zgolj zaradi reguliranja odnosov vseh vključenih akterjev, temveč predvsem zaradi priznanja pomembnosti tega področja za družbo ter vzpostavitve stimulativnega okolja za njegov hitrejši razvoj.

Za dodatno spodbujanje prostovoljstva ter izkoristek vseh potencialov je potrebno sprejeti zakon, ki opredeljuje prostovoljsko delo, omogoča statistično spremljanje in ocenjevanje njegove dodane vrednosti ter spodbuja delo prostovoljskih organizacij.

Ocena stanja

Število in oris prostovoljcev v Sloveniji

V Sloveniji še ni bilo opravljenih celovitih raziskav s področja prostovoljskega dela, ki bi podale oceno o obsegu opravljenih prostovoljskih ur in vrstah dela, ki ga opravljajo prostovoljci in njihovi izvajalci. Na podlagi pregleda nekaterih analiz in raziskav je tako mogoče podati le okvirno oceno, ki indikativno ponazarja obseg prostovoljskega dela in njegov prispevek k višji kakovosti življenja državljanov.

Raziskava Velikost, obseg in vloga zasebnega neprofitnega sektorja v Slovenij¹ tako ugotavlja, da je bilo pri nas v letu 2004 aktivnih med 280.000 in 350.000 prostovoljcev, ki so opravili za 1.239.756 delovnih ur, kar predstavlja obseg dela 7.125 polno zaposlenih delavcev. V povprečju so v posamezni organizaciji prostovoljci opravili mesečno 149 ur, kar znaša okvirno 84 % dela polno zaposlenega delavca. Najpogosteje prostovoljci sodelujejo pri delu in izvajanju aktivnosti nevladnih organizacij tj. društev, zavodov in ustanov. Omenjeno ne preseneča, če vemo, da kar 80,6 % nevladnih organizacij nima niti enega zaposlenega in torej delujejo izključno kot volonterske organizacije. Prostovoljci v nevladnih organizacijah v pomembnem delu dopolnjujejo oziroma nadomeščajo delo redno zaposlenih in predstavljajo gonilno silo nevladnega sektorja v Sloveniji. V svoje delo prostovoljce vključuje kar 88,00 % nevladnih organizacij. Vedno bolj pa se prostovoljci vključujejo tudi v izvajanje aktivnosti javnih zavodov.

Po drugi strani je študija Slovenske Filantropije, opravljena v letu 2008, ki je pridobila podatke 54-ih nevladnih organizacij in 39-ih javnih zavodov evidentirala nekoliko nižje število prostovoljcev, tj. 183.025, ki pa so, po ocenah anketiranih nevladnih organizacij, v letu 2008 opravili kar za 14.694.588 prostovoljskih ur².

V zvezi s številom prostovoljcev je tako na ravni Evropske unije kot tudi v Sloveniji opazen trend povečevanja števila aktivnih prostovoljcev.

Kljub zavidljivemu številu aktivnih prostovoljcev pa Študija o prostovoljstvu v Evropski Uniji ugotavlja³, da je za Slovenijo značilna relativno nizka raven vključevanja v prostovoljsko delo, saj je v prostovoljske aktivnosti vključenih le od 10 – 19 % odraslih oseb. Najvišje stopnje prostovoljskega dela so značilne za Avstrijo, Nizozemsko in Veliko Britanijo, kjer se v prostovoljske aktivnosti vključuje več kot 40 % odraslih oseb. ⁴

Med prostovoljci prevladujejo zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe. Pomembno skupino prostovoljcev predstavljajo tudi dijaki, študentje in upokojenci. Večjo koncentracijo prostovoljcev je zaslediti v večjih mestih.

Spolna struktura prostovoljcev v Sloveniji pokaže, da je večina prostovoljcev moškega spola (58,7 %) ⁵, kar je mogoče razložiti z visokim odstotkom nevladnih organizacij, ki delujejo na področju športa. Po drugi strani pa Raziskava med mladimi prostovoljci v Sloveniji ugotavlja, da med mladimi prostovoljci prevladujejo ženske, ki predstavljajo kar 75 % vseh mladih prostovoljcev.

Slovenski prostovoljci opravljajo prostovoljsko delo na najrazličnejših področjih - od področja varovanja okolja, civilne zaščite, varstva pred požari in drugimi naravnimi nesrečami, kulture in sociale. Kot prostovoljci so vključeni v izvajanje tako administrativnih kot visoko strokovnih del.

Natančne ocene prispevka prostovoljskega dela v bruto domačem proizvodu ni mogoče podati, ocene variirajo od 0,08% do 5%⁶. Študija o prostovoljstvu v EU, v kateri je bila ocena pripravljena z uporabo metode nadomestitvene vrednosti, navaja, da prispevek prostovoljskega dela v BDP v Sloveniji ne dosega 1%, kar jo uvršča v skupino držav z nizkim prispevkom prostovoljskega dela v BDP. V najbolj razvitih državah tj. Avstrija, Nizozemska in Švedska ta namreč dosega od 3 – 5%.
________________
¹Z. Kolarič, A. Črnak-Meglič, L. Rihter, R. Boškič, T. Rakar: Velikost, obseg in vloga zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji. FDV.2006
² S.Š.Vrbica, A.Matoz Ravnik: Raziskava CIVICUS , Prostovoljstvo – Ali prostovoljstvo prispeva k družbeni blaginji, PIC. 2009;
³ Study on Volunteering in the European Union, Final Report, http://ec.europa.eu/citizenship/eyv2011/doc/Volunteering%20in%20the%20EU%20Final%20Report.pdf,
⁴ Podatki so, kot opozarja študija, zaradi uporabe različnih metodoloških orodij pri pridobivanju, primerljivi le delno primerljivi.
⁵Z. Kolarič, A. Črnak-Meglič, L. Rihter, R. Boškič, T. Rakar: Velikat, obseg in vloga zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji. FDV.2006
⁶ Study on Volunteering in the European Union, Final Report, http://ec.europa.eu/citizenship/eyv2011/doc/Volunteering%20in%20the%20EU%20Final%20Report.pdf

V zvezi z izvajanjem prostovoljskega dela je v zadnjih letih zaznati precej sprememb na področju vključevanja v prostovoljsko delo, saj se povečuje predvsem delež t.i. kratkoročnega oziroma projektnega prostovoljstva, delež starejših prostovoljcev ter potreba po večjem številu prostovoljcev za zagotavljanje javnih storitev. Omenjeno od prostovoljskih organizacij zahteva več managerskih znanj za upravljanje s prostovoljci ter večje število mentorjev za zagotovitev ustrezne usposobljenosti prostovoljcev.

Povečujejo se tudi zahteve glede poslovanja prostovoljskih organizacij, povečane zahteve glede poročanja o poslovanju, računovodenju ter nestabilnost finančnih virov za delovanje.

Poglavitni problemi oziroma vprašanja na področju urejanja :

(1) Na deklarativni ravni država prepoznava prispevek prostovoljskega dela k družbeni blaginji, vendar pa področje ni celovito sistemsko urejeno. Nekatere oblike prostovoljskega dela ter pravice prostovoljcev so sicer na posameznih področjih že urejene z veljavno zakonodajo, vendar pri tem ne gre za celovito urejanje prostovoljskega dela, temveč parcialno in neenakomerno ureditev. Za področje prostovoljskega dela tako ni opredeljena celovita strategija prostovoljstva, temveč je značilna razpršenost urejanja med različnimi področji in resorji.

(2) Prostovoljsko delo v nobenem zakonu ni opredeljeno kot posebna oblika dejavnosti, ki se izvaja v javno dobro in prispeva k blaginji države. Manjko sistemske ureditve dopušča njegovo izkoriščanje in onemogoča razvoj ukrepov za večanje njegove prepoznavnosti in stimulativnega okolja za hitrejši razvoj.

(3) Naraščanje števila prostovoljskih organizacij, povečevanje števila prostovoljcev ter naraščanje obsega javnih storitev, ki se zagotavljajo s prostovoljskim delom, zahteva jasno določitev pravic in dolžnosti vseh udeleženih v procesu prostovoljskega dela. Zakonodajni okvir zagotavlja pravno varstvo pravic udeležencev, predvsem prostovoljcev, pa tudi uporabnikov prostovoljskega dela in prostovoljskih organizacij.

(4) Izvajanje prostovoljskega dela terja zagotavljanje določenih pravic iz naslova opravljanja tovrstnega dela, ki jih brez zakonske podlage ni mogoče urediti. S tem se odpravljajo negotovosti glede pravic do povračil stroškov, zavarovanja prostovoljcev in prostovoljskih organizacij ipd.

(5) S prostovoljskim delom se zagotavlja hiter in učinkovit odziv na številne družbene probleme, na katere se država in samoupravne lokalne skupnosti ne odzivajo oziroma je ta odziv počasnejši, zato je potrebno zagotoviti stabilnejše pogoje za delovanje prostovoljskih organizacij ter priznati nematerialno prostovoljsko delo kot materialni vložek pri izvedbi prostovoljskih aktivnosti.

(6) Kljub opaznemu prispevku prostovoljskega dela k višji kakovosti življenja prebivalcev Slovenije, le-tega, zaradi odsotnosti sistematičnega spremljanja in vrednotenja, ni mogoče natančno določiti. Prostovoljsko delo je zato potrebno začeti sistematično evidentirati in spremljati ter vrednotiti njegov doprinos k razvitosti družbe.

Razlogi, ki utemeljujejo potrebo po novem predpisu:

- Področje prostovoljstva v Republiki Sloveniji ni sistemsko urejeno.
- Potrebna je jasna normativna določitev pravic in dolžnosti vseh udeleženih v prostovoljskem delu.
- Izvajanje prostovoljskega dela terja zagotavljanje določenih pravic iz naslova opravljanja tovrstnega dela, ki jih brez zakonske podlage ni mogoče urediti.
- Ker področje prostovoljstva ni sistemsko urejeno, samega področja ni mogoče natančno določiti in vrednotiti.
- V odgovoru Vlade na Memorandum nevladnih organizacij je Vlada izrazila zavezo, da bo pripravila predlog Zakona o prostovoljstvu.
- Priprava Zakona o prostovoljstvu je uvrščena v program dela Vlade za leto 2010.
- Varuhinja človekovih pravic v svojem letnem poročilu za leto 2009 opozarja na nujnost sprejetja Zakona o prostovoljstvu.

Predpisi, ki urejajo področje

Slovenski pravni red

Kljub odsotnosti sistemskega urejanja, v slovenskem pravnem redu obstaja nabor predpisov in drugih dokumentov, ki vsebujejo določbe v zvezi s prostovoljskim delom oziroma pravicami prostovoljcev. Predpisi in predvidene rešitve so podane v nadaljevanju⁷
_____________
⁷ http://www.sodeluj.net/pic-ceetrust/images/stories/projekti/prostovoljstvo/primerjalnopravna_analiza-pic.pdf :

- Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, v nadaljevanju: ZSV) že v splošnih določbah in sicer v 2. členu vpeljuje prostovoljsko delo na področju socialnega varstva in zavezuje državo, da zagotavlja in razvija ter podpira in spodbuja razvoj samopomoči, dobrodelnosti, oblik neodvisnega življenja invalidov in druge oblike prostovoljskega dela na področju socialnega varstva. Nadalje določa, da lahko posamezne socialno varstvene storitve opravljajo pod vodstvom strokovnih delavcev s prostovoljskim in nepoklicnim delom tudi laični delavci, za katere strokovna izobrazba ni posebej predpisana (72. člen). Zakon določa tudi nekakšen prisilen mehanizem za angažiranje brezposelnih oseb v času prejemanja denarne socialne pomoči za začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo, ki ga ponudi ali posameznika nanj napoti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (36a. člen). Socialna zbornica, ki je ustanovljena na podlagi ZSV največ vsebine prostovoljnemu delu posveča v svojem statutu (h kateremu mora dati soglasje Vlada Republike Slovenije - Uradni list RS št. 59/2002, 108/2007) kjer določa, da Socialna zbornica podpira in razvija prostovoljsko delo v socialnem varstvu. Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu (Uradni list RS št. 59/2002), ki ga sprejme skupščina socialne zbornice, določa enakopravnost prostovoljskega dela (točka 5), pri čemer prostovoljci prevzemajo konkretne delovne naloge na osnovi usposobljenosti in izkušenj ter Kodeksa etičnih načel. Prostovoljsko delo poteka v okviru sprejetega dogovora med izvajalci in uporabniki pomoči ter odgovornim organizatorjem prostovoljnega dela. Prostovoljcem pa je potrebno omogočiti usposabljanje in supervizijo. Socialno varstvene ustanove zavezuje k odprtosti za prostovoljce. Določena je odprtost ustanov za delo prostovoljcev. Zakon v 36a. členu določa tudi nekakšen prisilen mehanizem za angažiranje brezposelnih oseb v času prejemanja denarne socialne pomoči za začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo, ki ga ponudi ali posameznika nanj napoti Zavod za zaposlovanje. Pri tem je primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo v 36c. členu definirano kot »aktivnosti na področju nepridobitnih dejavnosti na delih, ki niso del rednega delovnega procesa in se izvajajo v splošno korist z namenom izboljšanja socialne integracije in zaposlitvenih možnosti upravičenca do denarne socialne pomoči in so določene s programom ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Delovna aktivnost se lahko izvaja v obsegu najmanj 8 ur tedensko in največ 56 ur mesečno.«. Posledica odklonitve takega dela je lahko v skladu z 70. členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – Zštip (63/07 – popr.), 51/10 – Odl. US) tudi izbris iz registra brezposelnih oseb. Z dnem 27.10.2010 stopi v veljavo Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 - ZUTD), ki pa tega ne ureja več.

- Zakon o invalidskih organizacijah (Uradni list RS št. 108/02, 61/06 – Zdru-1, v nadaljevanju: ZInvO) se dotika prostovoljskega dela v pomembni točki in sicer invalidske organizacije med svojimi nalogami izvajajo tudi usposabljanje prostovoljcev za delo z invalidi (6. točka 10. člena ZInvO). Opredelitev te naloge v temeljnem aktu organizacije je tudi eden izmed pogojev za pridobitev statusa invalidske organizacije.

- Zakon o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS št. 98/03, 61/06 – Zdru-1) kot eno izmed meril oziroma pogojev za pridobitev statusa humanitarne organizacije v 18. členu določa tudi prostovoljnost in sicer »merilo prostovoljnosti izpolnjuje organizacija, ki svojo dejavnost v celoti ali pretežno opravlja s prostovoljci, ki delo opravljajo po svobodni odločitvi in brez plačila. Za plačilo se ne šteje nadomestilo materialnih stroškov prostovoljcu. Šteje se, da organizacija dejavnost izvaja s prostovoljci, če je večina izvajalcev prostovoljcev.«

- Zakon o Rdečem križu Slovenije (Uradni list RS št. 7/93) v 2. členu določa, da je Rdeči križ Slovenije sestavni del mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, pri katerem je prostovoljnost eno od sedmih temeljnih načel.

- Zakon o preskrbi s krvjo (Uradni list RS št. 104/06, v nadaljevanju: ZPKrv-1) opredeljuje posebno vrsto prostovoljcev – krvodajalce. Krvodajalstvo je posebna dejavnost, ki se opravlja po načelu prostovoljnega brezplačnega krvodajalstva (2. in 23. člen), krvodajalec pa je tisti, ki prostovoljno da kri (3. člen ZPKrv-1).

- Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 42/02, 79/06 – ZZZPB-F, 46/07 – Odl. US, 103/07, 45/08 – ZArbit, 83/09 – Odl. US, v nadaljevanju: ZDR) se s prostovoljskim delom ne ukvarja, razen v 124. členu, kjer govori o volonterskem pripravništvu, ki je možno le, če tako določa poseben zakon. Glede volonterskega opravljanja pripravništva se uporabljajo določbe tega zakona o delovnem času, odmorih, počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti ter določbe o odškodninski odgovornosti (214. člen ZDR).

- Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo, 29/10, v nadaljevanju: ZPDZC) v 7. členu humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo izvzema iz dela na črno, pri čemer opredeljuje humanitarno, karitativno in prostovoljno delo kot brezplačno opravljanje dela za organizacije, ki so registrirane kot humanitarne ali karitativne ter organizirano prostovoljno delo v okviru drugih nevladnih organizacij, za dobrodelno delo pa se šteje brezplačno opravljanje dela, ki je namenjeno varovancem v vzgojno-varstvenih zavodih, šolarjem, dijakom in študentom v izobraževalnih zavodih, bolnikom v bolnišnicah ter osebam v domovih za ostarele (11. člen ZPDZC).

- Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) v 10. in 17. členu določa, da je vsak državljan ob naravni ali drugi nesreči dolžan pomagati, predvideva pa tudi sodelovanje prostovoljcev v Civilni zaščiti.

- Zakon o gasilstvu (Uradni list RS št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZGas) določa, da naloge gasilstva lahko opravljajo tudi prostovoljci, ki so za to usposobljeni in so v skladu z 21. členom lahko organizirani v prostovoljne enote. Gasilsko društvo je humanitarna organizacija, v kateri občani prostovoljno sodelujejo in opravljajo naloge na področju gasilstva, varstva pred požarom ter druge aktivnosti, ki so pomembne za razvoj in delo gasilstva (20. člen ZGas). Prostovoljnemu gasilcu med intervencijo in usposabljanjem na poziv pristojnega organa pripada nadomestilo plače. Nadomestilo plače izplača delodajalec v breme lokalne skupnosti. Če traja intervencija več kot štiri ure, imajo udeleženci pravico do brezplačne prehrane. Prostovoljnega gasilca delodajalec zaradi udeležbe na intervenciji ali na usposabljanju ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali ga kako drugače oškodovati (25. člen ZGas) Prostovoljci so med intervencijo in usposabljanjem tudi zavarovani po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (26. člen ZGas). Prostovoljnemu gasilcu, ki ni zaposlen ali za katerega je to ugodneje, pripada nadomestilo za čas zadržanosti od dela zaradi take poškodbe pri delu v višini 100% povprečne mesečne plače na zaposlenega delavca v državi v zadnjem mesecu pred nastankom poškodbe. Če pa je prostovoljni gasilec med intervencijo ali med strokovnim usposabljanjem izgubil življenje, imajo njegovi družinski člani pravico do pokojnine v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, enkratne denarne pomoči in povračila stroškov prevoza in pogreba. Če se prostovoljni gasilec med intervencijo ali med strokovnim usposabljanjem poškoduje brez svoje krivde, tako da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20%, ima pravico do enkratne denarne pomoči po predpisih o vojaških invalidih, ki ne sme biti manjša od 12 povprečnih plač zaposlenih v državi v zadnjih šestih mesecih. Gasilska organizacija mora zavarovati operativne člane svoje gasilske enote za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo, nastale v nesreči pri gašenju in reševanju, na vajah ali med šolanjem.

- Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09, 36/10) v 91. členu omogoča, da šole, organizirane skupine staršev, organizacije za varnost cestnega prometa ali druge institucije organizirajo in izvajajo varnost otrok v cestnem prometu. Zakon zahteva, da morajo biti osebe, ki varujejo otroke pri prečkanju vozišča stare najmanj 21 let, oblečene v oblačila živo rumene barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve in morajo uporabljati predpisani prometni znak »ustavi«. Zakon omogoča, da prostovoljci z znakom »ustavi« ustavijo prometni tok in omogočijo otrokom varno prečkanje ceste.

- Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS št. 16/08, 123/08) v 102. členu posebej opredeljuje prostovoljce v javni službi varstva. V javni službi varstva tako lahko kot prostovoljci delajo ljudje z ustrezno izobrazbo oziroma kvalifikacijo. Po zaključku prostovoljnega dela izda izvajalec javne službe potrdilo o pridobitvi delovnih izkušenj ali kvalifikacij, razen če zakon ne določa drugače. Prostovoljci lahko pri izvajalcu javne službe varstva opravljajo pripravništvo kot volonterji pripravniki, pridobivajo delovne izkušnje za naziv ali opravljajo druga dela. V javni službi za področje varstva delujejo tudi prostovoljci – zaupniki. Njihova naloga je razvijanje zavesti javnosti o dediščini, informiranje in neformalni nadzor nad stanjem varstva na terenu. Razmerje prostovoljca in izvajalca javne službe varstva se ureja s pogodbo. Merila za denarne nagrade prostovoljcev bodo urejena s posebnim predpisom.

- Zakon o tujcih (Uradni list RS št. 64/09 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZTuj-1) je v 30.,32. in 33. členu pomemben z vidika tujca, ki bi v Sloveniji opravljal prostovoljno delo v okviru mednarodne izmenjave prostovoljcev. V primeru takega bivanja tujca je mogoče pridobiti dovoljenje za začasno prebivanje. Vendar pa mora imeti tujec veljavno potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji, ustrezno zdravstveno zavarovanje in zadostna sredstva za preživljanje oziroma mu mora biti preživljanje kako drugače zagotovljeno v času prebivanja, mesečno najmanj v višini, kolikor znaša znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji (27. člen ZTuj-1). Za državljane EGP in njihove družinske člane pa je ureditev še ugodnejša saj lahko, za obdobje do 90 dni, opravljajo prostovoljsko delo brez dovoljenja za prebivanje oziroma potrdila o prijavi bivanja.

- Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS št. 76/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZZDT) sicer prostovoljcev ne omenja, je pa pomemben za delo tujih prostovoljcev v Sloveniji. V 3. členu ZZDT je navedeno, da se zakon med drugim ne uporablja za tujce, ki nepridobitno opravljajo delo v okviru organiziranih mladinskih taborov in drugih občasnih oblik sodelovanja mladih na mednarodni ravni, ki jih organizirajo pooblaščene organizacije, šole, institucije, ministrstva ali lokalne skupnosti in tujce, ki opravljajo duhovniški poklic v okviru ustanovljenih verskih skupnosti in tujce, ki organizirajo oziroma vodijo karitativno in humanitarno dejavnost v okviru registriranih organizacij in verskih skupnosti.

- Zakon o političnih strankah (Uradni list RS št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 103/07, v nadaljevanju: ZPolS) navaja, da se s omenja prostovoljsko delo, ko govori o premoženju političnih strank. V skladu s 34. ZPolS členom se za lastna sredstva namreč šteje članarina, prostovoljni prispevki fizičnih oseb in tudi prostovoljno delo.

- Zakon o vojnih grobiščih (Uradni list RS št. 65/03, 72/09) navaja, da se sredstva za financiranje vojnih grobišč lahko zagotavljajo tudi s prispevki občinskih društev in drugih organizacij, s prispevki donatorjev in iz drugih virov, ti prispevki pa so lahko tudi v materialu in v obliki prostovoljskega dela.

Evropska unija

Na ravni Evropske unije prostovoljsko delo ni sistematično urejeno, kljub temu, da se od leta 1997 prostovoljstvo opredeljuje kot ena izmed pomembnih vrednot, ki prispeva k razvoju družbene solidarnosti. V tem letu je bila namreč na medvladni konferenci sprejeta Deklaracija 38 o prostovoljstvu ⁸, ki prepoznava pomen prostovoljskega dela pri razvoju družbene solidarnost in je bila priložena Amsterdamski pogodbi. Po sprejetju deklaracije je bilo prostovoljsko delo omenjeno tudi v številnih drugih dokumentih EU, vendar področje ni celovito urejeno in regulirano.

Kljub temu na ravni EU obstaja nekaj programov in iniciativ, ki s finančnimi sredstvi spodbujajo prostovoljsko delo, pri čemer prevladuje predvsem podpora prostovoljskemu delu mladih, podpora prostovoljskemu delu na področju športa ter na področju spodbujanja aktivnega državljanstva.

Na mednarodnem področju je potrebno omeniti še vlogo Organizacije združenih narodov, ki je ob koncu mednarodnega leta prostovoljstva 2001 sprejela Resolucijo generalne skupščine (A/RES/56/38) ⁹, v kateri je prepoznala pomen prostovoljskega dela za zniževanje svetovne revščine ter navedla številna priporočila, s katerimi lahko države spodbujajo in podpirajo prostovoljsko delo.
_______________
⁸Study on Volunteering in the european Union, Final Report, http://ec.europa.eu/citizenship/eyv2011/doc/Volunteering%20in%20the%20EU%20Final%20Report.pdf
⁹Recommendations on support for volunteering http://www.worldvolunteerweb.org/fileadmin/docdb/pdf/2002/a56r038-e.pdf

Priprava Zakona o prostovoljskem delu

Urad RS za mladino je že v letu 1996 skupaj z nekaj nevladnimi organizacijami pripravil teze za zakon o organizaciji in posredovanju prostovoljnega dela.

V letu 2003 so s pripravo predloga zakona nadaljevale nevladne organizacije, ki so do septembra 2004 pripravile končni osnutek in ga posredovale Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve, ki so ga, z upoštevanjem Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006-2010, ki med ukrepi za izvajanje strategij za dosego ciljev predvideva tudi sprejem zakona o prostovoljskem delu, večkrat pozvale k pripravi dokončnega osnutka zakona in njegovo posredovanje v zakonodajno proceduro.

Dodatno so nevladne organizacije na 6. vseslovenskem kongresu prostovoljstva (januar 2008) oblikovale delovno skupino za sistemska vprašanja prostovoljstva, ki je posodobila predlog zakona.

Decembra 2008 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prenovljeni predlog Zakona o prostovoljskem delu predalo Ministrstvu za javno upravo, kot pristojnemu za pripravo in oblikovanje končnega predloga zakona.

V februarju 2010 je bila na Ministrstvu za javno upravo oblikovana medresorska delovna skupina za pripravo zakona o prostovoljskem delu, v katero so bili vključeni tudi predstavniki nevladnih organizacij, ki so aktivno sooblikovali končni predlog zakona.

Predlog Zakona o prostovoljskem delu je bil v javno razpravo posredovan 08.07.2010.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1 Cilji

Glavni cilj zakona je zagotavljanje pregleda nad stanjem organiziranega prostovoljstva in razmerji, ki pri organiziranju in izvajanju prostovoljstva nastajajo, ter določitev osnove za sistematično vrednotenje in razvoj prostovoljskega dela, vlogo države pri promociji, razvoju in sistemski podpori prostovoljstva. Namen pa je izboljšati stanje prostovoljstva v Republiki Sloveniji in z objavo transparentnih podatkov predstaviti in priznati njegov pomen za izboljšanje kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin in za razvoj solidarne, humane in enakopravne družbe..

Cilj, ki mu sistemska ureditev prostovoljstva med drugim sledi je tudi odpiranje možnosti za vključevanje brezposelnih v prostovoljsko delo in s tem v aktivni del prebivalstva kar pozitivno učinkuje, poleg psihološkega učinka na ravni samopodobe brezposelne osebe, na družbeno blaginjo in širitev njihove usposobljenost ter s tem tudi na dvig njihovih možnosti za ponovno zaposlitev. Cilj je tudi dvigovanje interesa mladih za vključevanje v prostovoljsko delo. S tem se tudi njim omogoča pridobivanje prepotrebnih socialnih in delovnih izkušenj, ki jim bodo omogočili lažje spreminjanje družbe in dvig njihove konkurenčnosti na trgu delovne sile. Spodbujanje razvoja prostovoljstva in prostovoljskih organizacij pa bo ustvarjalo tudi nova delovna mesta, kar bo RS omogočalo tudi hitrejši izhod iz krize.

2.2 Načela

Osnutek Zakona o prostovoljstvu sledi ustavnim in splošno družbeno sprejetim načelom, ki zagotavljajo:

- nediskriminatornost posameznikov in organizacij, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom,

- varstvo uporabnikov prostovoljskega dela,

- prepoved izkoriščanja prostovoljcev,

- varstvo otrok, mladoletnih oseb in oseb, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost,

- nezdružljivost in brezplačnost prostovoljstva ter

- nadnacionalnost prostovoljskega dela.

2.3 Poglavitne rešitve

Osnutek Zakona o prostovoljstvu v svojih členih sistematično opredeljuje:

- temeljne pojme, ki opredeljujejo prostovoljca in prostovoljsko organizacijo,

- načela,

- pogoje opravljanja organiziranega prostovoljskega dela,

- pravice in obveznosti prostovoljca in prostovoljske organizacije,

- spodbujanje razvoja in spremljanja organiziranega prostovoljstva,

- pristojnost za izvajanje in nadzor nad izvajanjem zakona.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Osnutek Zakona o prostovoljstvu ima za finančno posledico ureditev nagrad in priznanj zaslužnim prostovoljcem ter prostovoljskim organizacijam, ureditev stroškov, ki jih bodo s svojim delom imeli člani Odbora RS za podelitev državnih priznanj in stroške, ki jih bo imel proračun s plačilom zbira podatkov o prostovoljskem delu organu za javnopravne evidence in storitve. Predvidena proračunska poraba ne bo presegala 40.000,00 EUR na letni ravni.

Sredstva za izvajanje zakona so v proračunu zagotovljena in sicer na proračunski postavki Ministrstva za javno upravo št. 6035 – Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij.

Struktura stroškov je naslednja:

- strošek državnih priznanj, ene nagrade in šestih priznanj, na letni ravni ne bo presegel višine 9.000 €
- Materialni stroški za delovanje odbora in strokovnih komisij in morebitna povračila potnih stroškov, po cenah javnega prevoza, bodo nižji od 1.000€ na letni ravni.
- Delo Odbora in komisij je častno in brezplačno.
- Ob uveljavitvi zakona bo izdelan tudi enotni elektronski obrazec za pripravo poročil o prostovoljstvu, gre za enkratni znesek, ki skupaj s stroški zbiranja, obdelave in posredovanja podatkov s strani AJPES ne bodo presegli, glede na dosedanje dogovore z njimi, 20.000€. V naslednjih letih bo ta strošek, zaradi avtomatiziranega zajemanja in obdelave podatkov, bistveno nižji.

Osnutek Zakona o prostovoljstvu nima posledic na druga javno finančna sredstva.

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

- sredstva so zagotovljena v sprejetem državnem proračunu v okviru naslednjih proračunskih postavk na proračunski postavki Ministrstva za javno upravo št. 6035 – Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij.
- sredstva bodo zagotovljena s prerazporeditvijo v okviru sprejetega državnega proračuna iz postavke ……………………… na postavko ……………..,
- sredstva bodo zagotovljena z rebalansom oziroma spremembami državnega proračuna.

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Ureditev v drugih pravnih sistemih

REPUBLIKA HRVAŠKA

V letu 2007 je hrvaški sabor sprejel Zakon o prostovoljskem delu. Kot opravljanje prostovoljskega dela šteje prostovoljno vlaganje osebnega časa, truda, znanja in veščin, s katerimi se opravljajo usluge in aktivnosti za dobrobit druge osebe ali za splošno dobrobit, izvajajo pa jih osebe na način, določen z zakonom, brez pogojevanja s plačilom denarne nagrade ali druge premoženjske koristi. Zakon definira tudi dolgoročno opravljanje prostovoljskega dela in sicer je to tisto prostovoljsko delo, ki se opravlja najmanj 20 ur tedensko in najmanj tri mesece brez prekinjanja. Našteva več vrst prostovoljskega dela, ki so izvzete iz režima zakona:

- prostovoljsko delo, ki nasprotuje ustavi, drugim predpisom in prevzetim mednarodnim obveznostim,
- opravljanje uslug in aktivnosti, za katere obstaja pogoj plačila ali druge premoženjske koristi, pa se sicer zanj ne obstaja obveza sklenitve delovnega razmerja,
- opravljanje dela, za katerega se mora sicer skleniti pogodba o zaposlitvi,
- strokovno usposabljanje brez da bi se sklenila pogodba o zaposlitvi,
- delo, ki ga je ena pogodbena stranka dolžna nuditi drugi pogodbeni stranki na podlagi sklenjene pogodbe,
- delo, ki ga je oseba dolžna nuditi po zakonu ali drugem prepisu,
- izvrševanje obvez po sodnih odločbah,
- izvajanje uslug in aktivnosti, ki so običajne v družinskih, prijateljskih in sosedskih odnosih.

Prostovoljec je poslovno sposobna oseba, ki opravlja prostovoljsko delo v Republiki Hrvaški ali v tujini, skladno z obstoječimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi, mladoletni prostovoljec pa je oseba, mlajša od 18. let, ki opravlja prostovoljsko delo v Republiki Hrvaški.

Posebej je definirana prostovoljska organizacija, to je organizacija, ki organizira prostovoljsko delo in je lahko vsaka pravna oseba, ki je registrirana po nekaterih zakonih, pa tudi verska skupnost, javna ustanova, turistična skupnost in druga neprofitna pravna oseba. Državna telesa in lokalne skupnosti pa le, kadar tako določa zakon. Uporabnik volonterskih uslug je lahko fizična ali pravna oseba, ki prejme usluge prostovoljca.

Temeljna načela so:

- načelo prepovedi diskriminacije prostovoljcev in uporabnikov prostovoljskega dela, ki določa dostopnost za vse,
- načelo zaščite uporabnika prostovoljskih uslug: organizatorji prostovoljskega dela so dolžni posvetiti posebno pozornost izbiri in usposabljanju prostovoljcev, ki delajo z otroci, invalidi, osebami z težavami v razvoju, starimi in nemočnimi, bolnimi ali osebami, ki jim je popolnoma ali delno odvzeta poslovna sposobnost. Prepovedano je, da bi z navedenimi skupinami delale osebe, ki imajo določen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja ali zdravljenja od odvisnosti ali prepoved opravljanja dejavnosti, ki je v zvezi s prostovoljskim delom in osebe, ki so bile pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, zoper splošno nedotakljivost in osebam, ki jim je izrečen prekršek glede na zakon o zaščiti pred nasiljem v družini,
- načelo prepovedi izkoriščanja prostovoljcev: prepovedano je prostovoljsko delo za delo, za katero bi se morali zaposliti ali so zaposleni delavci, prostovoljsko delo, ki traja več kot 40 ur tedensko v obdobju daljšem od 6 mesecev brez prekinitve, ki mora trajati najmanj 6 mesecev; prav tako je prepovedano prostovoljce izkoriščati za pridobivanje ali povečevanje dobička,
- načelo zaščite mladoletnih prostovoljcev: za mladoletnega prostovoljca velja, da mora dogovor o prostovoljskem delu skleniti ob pisnem soglasju zakonitega zastopnika, narava prostovoljskega dela za mladoletne pa mora biti primerna njihovi starosti, psihični in moralni stopnji razvoja in ne predstavlja rizika za njegovo zdravje, razvoj in šolski uspeh. Obvezen je nadzor in podpora organizatorja prostovoljskega dela, zakonitih zastopnikov in drugih odraslih oseb, za mladoletnike pa je prepovedano opravljanje prostovoljskega dela izven Hrvaške in dolgoročno opravljanje prostovoljskega dela,
- vzgoja za prostovoljstvo: mladoletna oseba mlajša od 15 let je lahko vključena v vzgojno izobraževalne prostovoljske aktivnosti kot aktivnosti, ki so usmerjene k splošnemu dobrem in vzgoji za prostovoljstvo, vendar samo z namenom vzgoje in izobraževanja na način, ki doprinese njenemu razvoju in socializaciji, pod pogojem da je organizator prostovoljstva vzgojno izobraževalna ustanova, ustanova socialnega varstva ali druga ustanova, ali druga organizacija, ki izvaja dejavnost vzgoje in izobraževanja ob soglasju pristojnih teles. Organizator pa mora v vsakem primeru pridobiti soglasje zakonitih zastopnikov,
- načelo zaščite oseb, ki jim je delno ali popolnoma odvzeta poslovna sposobnost: taka oseba lahko opravlja prostovoljsko delo le v delu preostale poslovne sposobnosti ob pisnem soglasju skrbnika in pristojnega centra za socialno delo. Oseba, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, ne sme opravljati prostovoljskega dela,
- načelo brezplačnosti: prostovoljec ne more prostovoljskega dela pogojevati z izpolnitvijo nekega dejanja ali s pridobivanjem premoženja, denarne nagrade ali koristi. Kot denarna nagrada prostovoljcu se ne štejejo nadomestila stroškov prostovoljskega dela, ki jih zakon našteva. Večinoma gre za stroške, ki jih mora prostovoljec izkazati z računom (za delovno obleko in sredstva varnosti pri delu, stroški potovanja, nastanitve in prehrane, stroške medicinskih uslug in cepljen za namen opravljanja prostovoljskega dela, stroške izobraževanja izven šolskega sistema za namene opravljanja prostovoljskega dela, drugi stroški, ki nastanejo s prostovoljskim delom, stroški za premije zavarovanja za primer smrti, telesne okvare ali poklicne bolezni med prostovoljstvom ali za zavarovanje odgovornosti proti organizatorju ali uporabniku prostovoljskega dela, stroški za pridobitev dokumentov, potrebnih za izvajanje prostovoljskega dela), poleg navedenih pa je še žepnina za potovanje, pod pogojem, da ta ne znaša več kot znaša dnevnica za državne uslužbence in denarna nagrada za dobitnike Državne nagrade za prostovoljstvo (to je najvišje priznanje, ki ga Republika Hrvaška dodeljuje za prostovoljstvo, gre za doprinos k razvoju prostovoljstva, ki se podeli prostovoljcu in prostovoljskim organizacijam kot letna nagrada; kriterije in postopek za podelitev predpiše minister pristojen za medgeneracijsko sodelovanje),
- načelo prostovoljnosti in solidarnosti: opravljanje dela je prostovoljno in solidarno, izvajanje aktivnosti in uslug po svobodni volji prostovoljca,
- načelo nadnacionalnosti: državljani Hrvaške, ki opravljajo prostovoljsko delo v tujini, imajo vse pravice iz tega zakona. Organizator prostovoljskega dela mora dogovoriti vse navedene pravice. Tujci in azilanti lahko opravljajo prostovoljsko delo v Republiki Hrvaški skladno s tem zakonom in zakonom za tujce in azilante. Dogovor o prostovoljskem delu, ki ga sklene tuj prostovoljec v pisni obliki, velja kot dokazilo za pridobitev pravice do začasnega bivališča.

Zakon določa pristojno telo za izvajanje zakona in svetovalno telo in sicer je to ministrstvo pristojno za medgeneracijsko sodelovanje, ki skrbi za izvajanje tega zakona in izvaja nadzor nad izvajanjem, spremlja stanje na področju prostovoljstva in predlaga ukrepe, zbira podatke o številu organizatorjev prostovoljskega dela in prostovoljcih na podlagi poročil prostovoljskih organizacij. To telo skliče tudi prvo zasedanje nacionalnega odbora za razvoj prostovoljskega dela. Ta odbor pa je svetovalno telo vlade, ki izvaja naloge usmerjene v promocijo in razvoj prostovoljstva. Ima 19 članov (1 iz pristojnega ministrstva, 1 iz Urada za združenja, 1 iz Urada za človekove pravice, 1 iz Nacionalnega organa za razvoj civilne družbe, 1 iz ministrstva pristojnega za izobraževanje, 1 iz ministrstva pristojnega za socialno varstvo, 7 predstavnikov prostovoljskih organizacij iz civilne družbe, 6 neodvisnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s prostovoljskim delom in civilno družbo in sicer 3 na predlog organizacij civilne družbe, 3 na predlog lokalnih in regionalnih skupnosti), ki se imenujejo za 2 leti. Kriterije za imenovanje in način imenovanja določi vlada. Odbor ima svoj poslovnik in akcijski načrt za čas trajanja mandata. Za svoje delo ne dobivajo nagrade. Odbor določa način in postopek sprejemanja Etičnega kodeksa prostovoljstva, ki mora biti javen, kodeks pa se objavi v Uradnem listu. Vsaka prostovoljska organizacija lahko sprejme svoja etična načela, ki pa ne smejo biti v nasprotju z “nacionalnim” etičnim kodeksom, tem zakonom in mednarodnimi pravili, ki urejajo prostovoljstvo. Odbor tudi določa o podelitvi državne nagrade.

Posebno poglavje je namenjeno dogovoru o prostovoljstvu, ki ga skleneta prostovoljska organizacija in prostovoljec v ustni ali pisni obliki. V pisni obliki je obvezen če gre za povečane rizike za življenje in zdravje prostovoljca, če gre za prostovoljsko delo tujcev, za prostovoljsko delo v tujini, dolgotrajno prostovoljsko delo, prostovoljsko delo za otroke, invalide, osebe s težavami v razvoju, starimi in nemočnimi, bolnimi ali osebami, ki jim je v celoti ali deloma odvzeta poslovna sposobnost ali kadar prostovoljec to zahteva. V primeru, da gre za ustno sklenitev, je prostovoljska organizacija dolžna dati pisno potrdilo. Bistvene sestavine dogovora so:

- podatki o strankah dogovora,
- kraj opravljanja prostovoljskega dela,
- vrsta prostovoljskega dela,
- specifične pravice in obveznosti prostovoljca,
- usposabljanje za prostovoljsko delo,
- določila o osebni varnosti tekom prostovoljskega dela, prihodu in odhodu, in tekom usposabljanja,
- način zagotavljanja pravic prostovoljca,
- obliki prenehanja dogovora,
- izjava z overjenim podpisom prostovoljca, da ne obstajajo okoliščine, ki mu onemogočajo ali bistveno omejujejo prostovoljsko delo ali ogrožajo osebe, s katerimi bi prišel ob prostovoljskem delu v kontakt,
- če gre za delo z v zakonu navedenimi občutljivimi skupinami, mora prostovoljec priložiti izpis iz kazenske evidence in druge dokaze, ki izkazujejo, da ne obstajajo okoliščine, ki po zakonu prostovoljcu prepovedujejo delo s temi skupinami ljudi.

Dogovor preneha veljati z dnem pravnomočnosti odločitve, s katero se prostovoljcu odvzame poslovna sposobnost v celoti, v primeru delnega odvzema pa, če prostovoljsko delo presega preostalo poslovno sposobnost prostovoljca, z dnem smrti prostovoljca, z dnem prenehanja delovanja prostovoljske organizacije, z iztekom roka, z katerega je dogovor sklenjen, z dnem sporazumne prekinitve, iz drugih razlogov dogovorjenih v dogovoru. Prostovoljec ali zakoniti zastopnik mladoletnega prostovoljca lahko kadarkoli enostransko prekineta dogovor, razen če bi to povzročilo neposredno trenutno škodo organizaciji ali uporabnikom. Prostovoljska organizacija pa lahko prekine dogovor, če prenehajo potrebe po prostovoljskem delu, če ne more zagotoviti pogojev za opravljanje prostovoljskega dela, če ugotovi, da prostovoljec ne izpolnjuje svojih obvez, v primeru kršitve etičnega kodeksa ali v drugih primerih, če so dogovorjeni z dogovorom.

Taksativno so določene pravice prostovoljcev in sicer:

- pravica do potrdila o prostovoljskem delu,
- do sklenitve dogovora o prostovoljskem delu v pisni obliki,
- do seznanitve s Kodeksom prostovoljskega dela in etičnimi pravili za posamezno obliko dela,
- do primernega usposabljanja,
- do strokovne pomoči in podpore tekom prostovoljskega dela,
- do seznanitve s pogoji opravljanja prostovoljskega dela in z nevarnostmi specifične oblike prostovoljskega dela,
- do povrnitve dogovorjenih stroškov v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela,
- do primernih in varnih pogojev dela in do zaščitne opreme,
- do dnevnega odmora,
- do varstva osebnosti in osebnih podatkov,
- do sodelovanja pri odločanju o vprašanjih, ki se tičejo prostovoljskega dela.

Opravičena odsotnost prostovoljca ne more biti razlog, da bi se katera pravica omejila. Dodatne pravice se lahko dogovorijo v dogovoru. Dolžnost prostovoljca je opravljati prostovoljsko delo v skladu s predpisi in etičnimi pravili ter po navodilih prostovoljske organizacije (razen, če bi bila navodila nevarna za življenje in zdravje prostovoljca ali drugih oseb, za prostovoljca moralno nesprejemljive, v nasprotju z dogovorom; če pa bi lahko navodila povzročila škodo, mora prostovoljec organizacijo na to opozoriti), varovati poslovno skrivnost, osebne in zaupne podatke o prostovoljski organizaciji ali uporabniku. Če prostovoljec namerno ali iz velike malomarnosti povzroči škodo uporabnikom, prostovoljski organizaciji ali tretjim osebam, je dolžan povrniti škodo skladno z obligacijskimi pravili. Prostovoljska organizacija za škodo, ki jo povzroči prostovoljec uporabniku ali tretji osebi, le-tem odgovarja objektivno, razen če dokaže, da obstajajo razlogi, ki izključujejo njegovo odgovornost. V primeru plačila škode lahko zahteva povrnitev, če se dokaže da je prostovoljec škodo povzročil namerno ali iz velike malomarnosti.

Prostovoljska organizacija je dolžna:
- spoštovati pravice prostovoljca in izpolniti svoje dolžnosti do njega,
- zagotoviti pogoje za spoštovanje pravic prostovoljca,
- izdati pisno potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu,
- priskrbeti sredstva potrebna za opravljanje prostovoljskega dela,
- izplačati dogovorjene stroške opravljanja prostovoljskega dela,
- zagotoviti prostovoljcu varovanje njegovih osebnih podatkov in varovati njegovo zasebnost,
- zavarovati prostovoljca za primer poklicne bolezni in posledice nesreče pri delu, če gre za prostovoljsko delo v nevarnih pogojih za življenje in zdravje in kadar je tako dogovorjeno,
- pristojnemu ministrstvu poročati o opravljenem prostovoljskem delu, na način in v rokih kot to določi ministrstvo.

Zakon določa tudi nekatere prekrške, ki se nanašajo na organizatorje prostovoljskega dela, inšpekcijski nadzor pa izvajajo pristojne inšpekcije.


REPUBLIKA MAKEDONIJA

V letu 2007 je bil tudi v Makedoniji sprejet Zakon o prostovoljstvu. Prostovoljsko delo je definirano kot prostovoljno osebno nudenje uslug, znanja in spretnosti v korist druge osebe ali organizacije, brez plačila. Prostovoljec, ki je lahko tudi tujec, je fizična oseba, ki nudi usluge, spretnosti in znanje drugim osebam ali organizacijam prostovoljno brez kakšne finančne ali druge osebne koristi. Za prostovoljsko delo mladoletne osebe in za sklenitev dogovora o prostovoljskem delu za take osebe je potrebno pisno soglasje zakonitih zastopnikov. Za prostovoljce med 15. in 18. letom smiselno velja zakon, ki ureja delovna razmerja. Tujci lahko opravljajo prostovoljsko delo v Makedoniji na podlagi predhodnega soglasja ministrstva za delo. Prepovedano je vključevati prostovoljce, da bi se izognilo sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.

Prostovoljske organizacije so lahko predvsem nevladne organizacije, verske skupnosti, pa tudi javni subjekti. Organizator prostovoljskega dela mora imeti program prostovoljstva, s katerim določi potrebo po angažiranju prostovoljcev, vrsto prostovoljskega dela ter predvidi kako se bo to izvajalo in zavarovalo.. Določene so naslednje pravice prostovoljcev:

- do pisnega opisa predvidenega prostovoljskega dela,
- do usposabljanja,
- do varstva osebnih podatkov,
- do dnevnega počitka,
- do opravičene odsotnosti,
- do povračila stroškov povezanih z opravljanjem prostovoljskega dela (za prehrano, potne stroške, potovanja in usposabljanje – vse v višini, kot velja pri organizatorju prostovoljskega dela za njegove delavce,
- tuji prostovoljci pa imajo pravico tudi do povrnitve stroškov nastanitve, zdravstvenega zavarovanja in potnih stroškov za njihov prihod in vrnitev.

Dolžnost prostovoljca je, da seznani organizatorja z morebitno boleznijo ali drugimi okoliščinami, ki bi lahko predstavljale oviro za opravljanje prostovoljskega dela, da se udeleži usposabljanja in da varuje zaupne podatke v zvezi s prostovoljsko organizacijo in delom. Določena je tudi medsebojna odškodninska odgovornost (med prostovoljcem in prostovoljsko organizacijo) za povzročeno škodo.

Prostovoljske organizacije so dolžne zagotoviti pogoje in sredstva za opravljanje prostovoljskega dela, zavarovanje za nesrečo pri delu, če je tako dogovorjeno, ter izdati prostovoljcu potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu. Prostovoljcu mora prostovoljska organizacija za čas opravljanja prostovoljskega dela priskrbeti kartico, s katero se identificira kot prostovoljec. Prav tako mora pokriti stroške zavarovanja za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen v času prostovoljskega dela, če je tako dogovorjeno, pa ga tudi prijaviti v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. O prostovoljskem delu mora organizacija voditi evidenco in poročati na način, ki ga predpiše minister, pristojen za delo. Ta predpiše tudi obliko in vsebino prostovoljske knjižice, kamor se vpisuje prostovoljsko delo, prav tako pa ministrstvo, pristojno za delo izvaja nadzor nad izvajanjem zakona, prekrški, določeni v zakonu pa so v pristojnosti inšpektorja za delo.

Zakon določa, da so prihodki prostovoljca, ki predstavljajo povrnitev stroškov, izvzeti iz obdavčenja. Brezposelna oseba, ki opravlja prostovoljsko delo, ne izgubi pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. S prostovoljskim delom namreč ne smejo biti ogrožene pravice prostovoljca, ki izhajajo iz zavarovanja za primer brezposelnosti.

Prostovoljska organizacija in prostovoljec skleneta dogovor, ki mora biti v pisni obliki, če traja prostovoljsko delo več kot 40 ur mesečno ali če gre za dogovor s prostovoljcem-tujcem. Dogovor vsebuje:

- navedbo strank,
- vrsto, vsebino kraj in trajanje prostovoljskega dela,
- posebne pravice in obveznosti,
- dogovorjene stroške,
- način prenehanja dogovora.

Dogovor preneha s potekom časa, s sklenitvijo sporazuma, s prenehanjem delovanja prostovoljske organizacije, z dnem odvzema poslovne sposobnosti prostovoljcu, z iztekom dovoljenja za bivanje v Makedoniji. Prostovoljec lahko kadarkoli enostransko pisno prekine dogovor, razen če bi to povzročilo škodo organizatorju ali drugi osebi. Prostovoljska organizacija pa lahko pisno prekine dogovor predčasno, če ni več potreb po prostovoljskem delu, če ne more več zagotavljati pogojev potrebnih za opravljanje prostovoljskega dela, če prostovoljec ne izpolnjuje svojih dolžnosti ali krši etična načela.


Prilagojenost ureditve pravnemu redu Evropske unije

Na področju prostovoljstva ne obstajajo direktive ali uredbe Evropske unije.
Ureditev področja ni v nasprotju s pravnim redom Evropske unije.

Ureditev v nekaterih državah članicah EU

REPUBLIKA ČEŠKA

Češka je v letu 2002 sprejela Zakon o prostovoljskem delu, ki je stopil v veljavo naslednje leto. Zakon je posledica aktivnosti, ki so se v letu 2000 začele v okviru programa za zmanjšanje socialnih razlik, po katerem država nudi finančno podporo prostovoljskim projektom, ki vključujejo nezaposlene. Ti s prostovoljskim delom ne izgubijo pravic iz naslova brezposelnosti in drugih socialnih pravic. Zakon navaja področja, na katerih prostovoljec dela in sicer gre za pomoč nezaposlenim, socialno šibkim, drugače prizadetim, pomoč ob naravnih nesrečah, pri izboljševanju okolja, varstvu kulturne dediščine ter sodelovanje pri izvajanju razvojnih in mednarodnih programov. Zakon iz prostovoljnih aktivnosti izključuje aktivnosti, ki zadovoljujejo osebni interes, plačane aktivnosti in aktivnosti, ki se izvajajo v okviru zaposlitvene pogodbe ali članske pogodbe. Državni organi in organi lokalnih oblasti lahko koristijo prostovoljsko delo, če se to izvaja na področjih, ki jih opredeljuje zakon.

Prostovoljec je lahko oseba nad 15. letom, če se izvaja prostovoljsko delo v domovini in oseba nad 18. letom, če gre za prostovoljsko delo v tujini. Tuji prostovoljci morajo imeti delovno dovoljenje. Zakon loči kratkotrajno in dolgotrajno prostovoljsko delo (nad tri mesece) ter prostovoljsko delo v državi in v tujini (mednarodno). Pri rekrutiranju prostovoljcev velja princip enake obravnave oziroma enakega dostopa, razen, če narava prostovoljskega dela tega ne dopušča. Prepovedano je, da bi prostovoljsko delo nadomeščalo plačano delo.

Prostovoljsko delo se izvaja na podlagi pogodbe, sklenjene s pošiljajočo organizacijo. V primeru dolgotrajnega prostovoljstva ali dela v tujini, mora biti pisna. Zakon navaja obvezne sestavine pogodbe:

- osebni podatki prostovoljca
- sporazum o obveznem usposabljanju pred začetkom dela, o policijskem potrdilu, ki ne sme biti starejše od treh mesecev, da zoper prostovoljca ne poteka nobena preiskava zaradi kaznivega dejanja, o zdravniškem potrdilu, ki izkazuje katerih del prostovoljec ne more opravljati zaradi svojega zdravstvenega stanja, o dokazilu, da je bil prostovoljec seznanjen z vsemi nevarnostmi (bolezni, malarija) na področju, kamor odhaja,
- opis dela, kraja dela in obsega delovnih ur,
- določilo glede povrnitve stroškov,
- določilo glede povrnitve stroškov investiranih v prostovoljca, če ta predčasno prekine prostovoljsko delo,
- za dolgotrajno prostovoljsko delo se lahko sklene tudi pokojninsko zavarovanje za minimalno osnovo.

Zakon definira tudi pošiljajočo in gostiteljsko prostovoljsko organizacijo. Pošiljajoča organizacija je organizacija, ki rekrutira, zbira in usposablja prostovoljce, gostiteljska organizacija pa je organizacija v korist katere se opravlja prostovoljsko delo. Obe morata skleniti medsebojni dogovor. Pošiljajoče prostovoljske organizacije so registrirane pri Ministrstvu za notranje zadeve in sicer na podlagi predloga akreditacijskega odbora, ki je posvetovalno telo, sestavljeno iz predstavnikov različnih ministrstev, med katerimi je tudi predstavnik vladnega sveta za nevladne organizacije. Registrira se lahko pošiljajoča organizacija, ki izpolnjuje določene pogoje in je zmožna organizirati in izpeljati prostovoljsko delo. Registracija velja tri leta. Pošiljajoča organizacija mora prostovoljca zdravstveno zavarovati, prav tako ga zavarovati tudi za primer povzročitve škode. Pošiljajoča organizacija mora z gostiteljsko organizacijo skleniti tudi pogodbo, v kateri so podrobno določeni pogoji prostovoljskega dela. V kolikor pošiljajoča organizacije na zmore več izpolnjevati zahtevanih pogojev, se jo lahko izbriše iz registra. Ministrstvo za notranje zadeve pošiljajoči organizaciji nudi finančno podporo pri zavarovalnih premijah, delu stroškov za usposabljanje in pri plačilu pokojninskega zavarovanja za dolgotrajno prostovoljsko delo. Tekom koledarskega leta so ti zneski dani pošiljajoči organizaciji vnaprej, ob koncu leta pa jih obračuna glede na dejanske stroške. Zakon sam neposredno spreminja tudi nekatere druge zakone in sicer v členih, ki se nanašajo na položaj prostovoljcev glede socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter davčnega sistema.

REPUBLIKA ITALIJA

V Italiji obstaja širok pravni okvir, ki regulira prostovoljsko delo in sicer Zakon o prostovoljstvu iz leta 1991, Zakon o socialnem sodelovanju iz leta 1991, Zakon o medsebojnem sodelovanju in razvoju prostovoljskih organizacij iz leta 1987, Zakon o javnih institucijah iz leta 2000 in Zakon o civilnem služenju vojaškega roka.

Obstajata dva koncepta prostovoljstva:

· plačano prostovoljstvo (razvojni prostovoljci), ki se odvija v obliki sodelovanja v mednarodnih programih in
· kratkoročno prostovoljstvo, ki pomeni spontano delovanje prostovoljcev v neprofitne namene, za podporo nevladnim organizacijam v svojem prostem času s svojim delom brez namena pridobivanja dobička. Slednji običajno delujejo na lokalnem nivoju.

Vlada prepoznava tudi pomen nevladnih organizacij pri organiziranju mednarodnega prostovoljskega dela, predvsem v državah tretjega sveta. Takega prostovoljskega dela se lahko udeležijo italijanski državljani starejši od osemnajst let z ustreznimi kvalifikacijami in traja dve leti. Predhodno morajo opraviti usposabljanje, prostovoljsko delo pa je plačano.

Zakon o prostovoljstvu podaja definicijo prostovoljskega dela in opredeljuje prostovoljske organizacije ter postavlja pravila za opravljanje takega dela, ne ureja pa pravic in dolžnosti posameznih prostovoljcev. Prostovoljsko delo opredeljuje kot delo, ki ga oseba opravlja svobodno in brez plačila. Gre za opravljanje dela nekaj ur na teden, s ciljem pomagati socialno ogroženim. Prostovoljci imajo tudi pravico do povračila stroškov in so zavarovani za primere nesreče pri delu. Po tem zakonu so prostovoljci oproščeni plačila davkov za prejeta povračila stroškov, posebej pa je tudi poudarjeno, da prostovoljci ne smejo imeti nikakršne druge povezave z organizacijo, kjer opravljajo prostovoljsko delo oziroma z njo ne smejo biti v delovnem razmerju. Prostovoljne organizacije imajo tudi omejitev glede zaposlovanja, saj lahko zaposlijo le toliko delavcev, kolikor je potrebno za njihovo normalno delovanje in doseganje ciljev. Prostovoljcev se ne obravnava kot zaposlene delavce, kar posledično pomeni, da jim organizacije, kjer delajo, niso dolžne plačevati socialnih prispevkov, mora pa prostovoljska organizacija za svoje prostovoljce zagotoviti zdravstveno zavarovanje. Prostovoljci, ki opravljajo delo v tujini pod okriljem državnih programov, dobijo za svoje delo nagrado, višina plačila pa je odvisna od njihove vloge in države kjer delajo. Gre za evropske države, s katerimi mora Italija skleniti dvostranske mednarodne pogodbe. Delo v povprečju traja dve leti, obvezen pa je predhodni tečaj. V tem času prostovoljcem morebiten status brezposelnega in s tem povezane pravice ne ugasnejo.

Prostovoljci, ki delujejo izven postavljenih pravnih okvirjev so praktično nezaščiteni in se morajo glede zavarovanj sami dogovarjati z organizacijo kjer delajo. Če teh organizacija ne nudi, lahko neko stopnjo zaščite prostovoljec dobi preko programa Evropska prostovoljna služba, če je seveda vključen v ta program.

Zakon o socialnem sodelovanju ureja zagotavljanje dela za dalj časa brezposelne, mlade brez izkušenj, ljudi, ki niso dokončali šol in za invalide. Delo jim posredujejo posebna združenja, katerih namen je vključevanje državljanov v razne dejavnosti za dosego socialne blaginje. Prostovoljci lahko delujejo tudi v samih združenjih, a največ do polovice vseh delavcev, poleg nekaterih davčnih olajšav pa imajo pravico tudi do povrnitve stroškov in so zavarovani za primer nesreče pri delu.

REPUBLIKA MADŽARSKA

V letu 2005 sprejet Zakon o prostovoljskih aktivnostih v javnem interesu ureja prostovoljsko delo, ki ga prostovoljci izvajajo v okviru ali za določene organizacije. Iz zakona so izvzeti prostovoljski gasilci, krvodajalci in naravovarstveniki. Na poseben način je definirano tudi prostovoljsko delo v javnem interesu. Gre za prostovoljsko delo v korist gostiteljskih organizacij, brez nagrade, v okviru aktivnosti, ki so posebej navedene, pri tem pa ne gre za delo posameznika v lastno dobro ali v dobro sorodnika oziroma prostovoljsko delo na podlagi zakona ali odločbe organa ali v okviru pogodbenega razmerja. Prostovoljec je lahko poslovno sposobna oseba ali omejeno poslovno sposobna oseba ali mladoletnik, starejši od 10 let. Mladoletne osebe in osebe z omejeno poslovno sposobnostjo lahko opravljajo prostovoljsko delo, ki je skladno z njihovimi sposobnostmi (fizično, psihično in moralno) in ne predstavlja rizika za zdravje in izpolnjevanje drugih, predvsem šolskih obveznosti. Mladoletni pod 16 let tudi ne smejo opravljati prostovoljskega dela v tujini, prav tako imajo časovno omejitev (3 ure na dan v 12 urah med počitnicami, 6 ur na teden med šolo, pri tem le 2 uri na dan na šolske dneve in 3 ure na dan, ko ni šole), mlajši od 18 let pa ne smejo opravljati prostovoljskega dela med 18. in 6. uro. Med 16. in 18. letom je prostovoljsko delo omejeno na 4,5 ure na dan in 18 ur na teden z vmesnim počitkom najmanj 14 ur.

Gostiteljske organizacije so lahko: organizacije državne in lokalne ter manjšinskih oblasti, cerkvene organizacije, institucije s pravno osebnostjo, ki imajo dovoljenje državne ali lokalne oblasti za delovanje in izvajajo storitve v javnem interesu ali so podpora tem storitvam na področju zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, javnih muzejev in razstav, javnih knjižnic in podobno. Pri tem je posebej določeno, da dela, za katera je z zakonom ali drugim predpisom določeno, da so naloge organizacije in za katere morajo te imeti zaposlene, ni dovoljeno opravljati s prostovoljci. Prav tako posameznik, ki je zaposlen pri gostiteljski organizaciji ali kako drugače zanjo opravlja delo na podlagi plačila, ne sme prostovoljsko opravljati tistih del, ki bi sicer sodila v okvir njegovega plačanega dela. Prav tako študentje ne smejo opravljati prostovoljskega dela za šolo, kjer študirajo, kar ne velja za posebne socialne aktivnosti, tabore in podobno.

Kot nagrada prostovoljcu v skladu z zakonom ne šteje delovno oblačilo, stroški prevoza, nastanitve in prehrane, če so nujni za opravljanje prostovoljskega dela, stroški cepljenja, stroški potrebnega usposabljanja, stroški hranjenja in oskrba prostovoljčeve živali, če je ta potrebna za izvajanje prostovoljskega dela, enako velja za prostovoljčeva orodja ali naprave, če so potrebne za prostovoljsko delo, nadalje življenjsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer nesreče pri delu ali smrti, prav tako zavarovanje za odgovornost za morebitno škodo, ki bi jo povzročil prostovoljec ter strošek dnevne žepnine za prostovoljsko delo v tujini, ki pa mesečno ne sme presegati 20% minimalne plače (če ima prostovoljec dogovor z več organizacijami, sme prejemati le en znesek te žepnine).

Prostovoljsko delo se opravlja na podlagi dogovora med gostiteljsko organizacijo in prostovoljcem, ki mora vsebovati opis vsebine dela, trajanje dela, kraj dela in ugodnosti v smislu povračila stroškov in drugih izdatkov navedenih v prejšnjem odstavku. Za posamezno področje prostovoljskega delovanja v javnem interesu so lahko tudi z zakonom določeni posebni pogoji ali ureditev prostovoljskega dela. Oseba z omejeno poslovno sposobnostjo lahko sklene dogovor le ob soglasju zakonitega zastopnika. Za mladoletno osebo brez poslovne sposobnosti sklene dogovor zakoniti zastopnik, prostovoljec pa mora s tem soglašati. Dogovor mora biti v pisni obliki, če gre za dogovor sklenjen za nedoločen čas ali vsaj za 10 dni (za mladoletne ali poslovno omejeno sposobne vsaj 2 dni), če je prostovoljec deležen ugodnosti, ki jih določa zakon, če je prostovoljec udeležen pri delu, ki zahteva gradbeno dovoljenje, če tako želi prostovoljec ali nalaga zakon, če gre za prostovoljsko delo v tujini ali če je prostovoljec državljan države, ki ni članica Evropske skupnosti. Dogovor se lahko prekine v primeru smrti prostovoljca, prenehanja gostiteljske organizacije, s končanjem prostovoljskih del, s potekom časa ali s sporazumom. Vsaka stran lahko tudi kadarkoli prekine dogovor s takojšnjo veljavnostjo, razen če ni v dogovoru drugače dogovorjeno. Oseba z omejeno poslovno sposobnostjo in mladoletna oseba pod 16 leta lahko prekineta pogodbo s takojšnjo veljavnostjo in te pravice ni možno omejiti.

Gostiteljska organizacija je dolžna:

- zagotoviti varnost pri delu,
- omogočiti počitek,
- seznaniti prostovoljca z vsebino in načinom izvajanja prostovoljskega dela ter prostovoljca usposobiti,
- spremljati in strokovno nadzirati prostovoljsko delo mladoletnih in oseb z omejeno sposobnostjo.

Če v dogovoru o prostovoljskem delu ni drugače določeno, je gostiteljska organizacija dolžna zagotoviti prevoz, nastanitev in prehrano, potrebno za opravljanje prostovoljskega dela, če gre za delo v tujini, plačati zavarovanja, ki jih določa zakon. Gostiteljska organizacija se mora vnaprej registrirati po posebnem postopku pri pristojnem ministrstvu, če pa to zaradi okoliščin ni možno, pa se mora prijaviti najkasneje v roku 15 dni po začetku izvajanja prostovoljskega dela. Če pristojne inšpekcije ali ministrstvo samo ugotovi, da prostovoljsko delo ne poteka v skladu z zakonom, lahko prepove nadaljnje izvajanje tega. Vsaka prostovoljska organizacija mora tudi voditi evidenco prostovoljcev z osebnimi podatki in podatki o naravi, času in kraju opravljanja prostovoljskega dela ter ugodnostih in stroških. Podatke mora hraniti 5 let.

Prostovoljec je dolžan opravljati prostovoljsko delo osebno, skrbno, skladno z zakonom in etičnimi pravili ter varovati osebne podatke ter poslovne skrivnosti, za katere izve pri delu. Ima pa pravico zavrniti delo, ki bi ogrožalo njegovo zdravje ali življenje, ali zdravje in življenje drugih, oziroma bi bilo nemoralno ali bi povzročalo škodo.

Prostovoljska organizacija odgovarja tretjim za škodo, ki jo je povzroči prostovoljec. Če jo je ta povzročil zavestno, lahko gostiteljska organizacija zahteva povrnitev izplačane škode od njega.

V končnih določbah zakon neposredno spreminja posamezne člene drugih zakonov in tako usklajuje te ureditve z zakonom, ki ureja prostovoljsko delo.

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1 Administrativne in druge posledice

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:

Pristojna organizacija za zbiranje, obdelavo in posredovanje podatkov (AJPES) vzpostavi elektronski vpisnik prostovoljskih organizacij. Ministrstvo, pristojno za javno upravo seznam prostovoljskih organizacij objavi na spletni strani ministrstva.

Strokovna in administrativna dela za Odbor RS za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva bo izvajalo ministrstvo, pristojno za javno upravo.

b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov:

Prostovoljske organizacije vzpostavijo evidenco prostovoljcev in enkrat letno poročajo o opravljenem prostovoljskem delu. Nevladne organizacije, ki organizirajo in/ali se v njih izvaja prostovoljsko delo, že sedaj vodijo določene evidence o prostovoljcih in opravljenem prostovoljskem delu. Zakon je zato le poenotil obvezno vsebino evidence ter način vodenja, ob upoštevanju Zakona o varstvu osebnih podatkov, ostalo pa je zaradi olajšanja vodenja evidence prepustil prostovoljskim organizacijam. Prostovoljske organizacije lahko namreč način vodenja evidence prilagodijo obstoječemu načinu in tehničnim zmožnostim nevladnih organizacij. Za pripravo letnega poročila o prostovoljstvu bo v podzakonskem predpisu objavljen elektronsko podprt obrazec, ki bo zagotavljal enoten zajem podatkov in njihovo avtomatizirano obdelavo. Oddajo poročila smo tehnično in časovno vezali na AJPES, saj AJPES-u nevladne organizacije že sedaj na enak način pošiljajo tudi poročila, ki jih morajo posredovati v skladu s predpisi, ki urejajo njihovo finančno poslovanje. Obrazci za poročanje bodo elektronsko podprti. Način izpolnjevanja in poročanja bo tehnično enak kot ga za letna poročila že sedaj uporabljajo. S tem je prostovoljskim organizacijam postopek poročanja bistveno olajšan, obseg teh obveznosti pa zmanjšan na najnižjo možno mero, ki še zagotavlja enotno spremljanje in vrednotenje učinkov prostovoljskega dela kar pomeni tudi podlago za sprejem strategije in vodenje politik na posameznih področjih delovanja države.

6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike

/

6.3 Presoja posledic na gospodarstvo

Osnutek Zakona o prostovoljstvu ne posega na področje gospodarstva. Pri opredelitvi pojma prostovoljske organizacije je v osnutku Zakona o prostovoljstvu točno navedeno, da je njihovo delovanje nepridobitno, iz česar izhaja, da ne posegajo na delovanje profitnega sektorja. Glede na predvidene spodbujevalne ukrepe, ki bodo sčasoma prispevali k razvoju prostovoljstva in omogočale tudi večje zaposlovanje v nevladnih organizacijah, pa bodo učinki sistemske ureditve na gospodarsko rast in družbeno blaginjo pozitivni.

6.4 Presoja posledic na socialnem področju

Že v uvodnem delu je v osnutku Zakona o prostovoljstvu pri opredelitvi pojma prostovoljstva navedeno, da prostovoljsko delo prispeva k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Zakon s tem, ko določi, kdo so prostovoljske organizacije, kaj je prostovoljsko delo, pravice in obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij, vzpostavlja preglednost delovanja prostovoljcev in prostovoljskih organizacij in je posledično podlaga za dejansko oceno in vpliv na vseh področjih družbenega delovanja. Dolgoročno pa bo izvajanje zakona prispevalo tudi k ustvarjanju novih delovnih mest in s tem k lažjemu izhodu iz krize.

6.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja

/

6.6 Izvajanje sprejetega predpisa

Na Ministrstvu za javno upravo načrtujemo javne medijske predstavitve ter spletno predstavitev osnutka zakona.

Osnutek zakona imamo namen predstaviti ciljnim skupinam na najmanj eni konferenci na nacionalni ravni in na vsaj dveh regijskih posvetih, ki bodo organizirani v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, katerih dejavnost vključujejo prostovoljstvo.

6.7 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona

II. BESEDILO ČLENOV

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Ta zakon določa prostovoljstvo in njegov pomen, temeljna načela prostovoljstva, pogoje opravljanja organiziranega prostovoljstva, pravice in obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij ter vlogo države, samoupravnih lokalnih skupnosti, prostovoljskih in nepridobitnih organizacij, ki delujejo na področju prostovoljstva, pri spremljanju ter spodbujanju in razvoju organiziranega prostovoljstva.

(1) Prostovoljstvo je družbeno koristna aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Prostovoljstvo je proces vseživljenjskega učenja.

(2) Prostovoljstvo krepi medsebojno solidarnost ljudi, spodbuja razvoj človeških zmožnosti, zagotavlja družbeno povezanost in sodelovanje pri reševanju problemov posameznikov in družbe.

S tem zakonom se vzpostavljajo pogoji za zagotavljanje enakopravnosti, varnosti in preglednosti delovanja vseh posameznikov in organizacij, ki so vključeni v organizirano prostovoljstvo in določajo ukrepi za spodbujanje in razvoj organiziranega prostovoljstva kot pomembne družbene vrednote.


Ta zakon velja za urejanje vseh vprašanj prostovoljstva, v kolikor poseben zakon posameznih vprašanj prostovoljstva ne ureja drugače.

(1) Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist.

(2) Za prostovoljsko delo se ne šteje brezplačno opravljanje dela:

- za katero je pogoj plačilo, druga premoženjska korist, oprostitev materialne obveznosti ali nagrada,
- ki je namenjeno zadovoljevanju zgolj osebnih interesov članov v članski organizaciji in ni v splošno družbeno korist,
- za katero je glede na naravo dela potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi,
- če obveznost opravljanja temelji na pravnem poslu, ki ga ne določa ta zakon, ali pa ga je ena oseba dolžna izvajati za drugo fizično ali pravno osebo na temelju zakona ali drugega predpisa ali na podlagi sodne odločbe,
- ki je običajno v sorodstvenih ali prijateljskih odnosih,
- z namenom strokovnega usposabljanja brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi (volontersko pripravništvo) v skladu zakonom, ki ureja delovna razmerja ali drugim zakonom.

(1) Posameznik, ki opravlja prostovoljsko delo, je prostovoljec ali prostovoljka (v nadaljnjem besedilu: prostovoljec).

(2) Prostovoljec je lahko vsakdo, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.

(1) Organizirano prostovoljstvo je prostovoljsko delo, ki se skladno z določbami tega zakona opravlja v okviru prostovoljskih organizacij, kot jih opredeljuje prvi odstavek 9. člena tega zakona in ga posameznik izvaja redno in najmanj 24 ur letno.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko na podlagi posebnih prostovoljskih programov, ki pomenijo dopolnitev rednega programa javne službe, in na podlagi sklenjenega dogovora iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, organizirano prostovoljstvo izvaja tudi v osebah javnega prava ali osebah zasebnega prava, katerih delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno in ki so za opravljanje storitev javne službe pridobile koncesijo. Posebni prostovoljski programi lahko pomenijo le dopolnitev redne dejavnosti nosilca javne službe in ne smejo posegati vanjo in v njene obveznosti, določene z drugim predpisom ali koncesijsko pogodbo. Posebni prostovoljski programi se določijo z notranjim aktom nosilca javne službe. .Pri izvajanju programa imajo nosilci javne službe, v obsegu prevzetih obveznosti z dogovorom, pravice in obveznosti prostovoljskih organizacij v okviru katerih se izvaja organizirano prostovoljstvo.

Prostovoljska služba je organizirano prostovoljstvo, ki ga prostovoljec opravlja v obsegu najmanj 20 ur tedensko brez presledka in v časovnem obdobju, ki traja najmanj šest mesecev.

(1) Prostovoljske organizacije po tem zakonu so pravne osebe zasebnega prava, priglašene v vpisnik prostovoljskih organizacij iz 38. člena tega zakona, katerih delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno in katerih osnovna dejavnost ni v nasprotju z opredelitvijo prostovoljstva določenega v 2. členu tega zakona in ki zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo ali v katerih se prostovoljsko delo izvaja v splošno korist .

(2) Če sta pri izvajanju prostovoljskega dela udeleženi prostovoljska organizacija, ki zagotavlja in usposablja prostovoljce ter organizira prostovoljsko delo in prostovoljska organizacija ali druga pravna oseba zasebnega prava, katere delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno, ali organizacija iz drugega odstavka 7. člena, v okviru katere se prostovoljsko delo izvaja, morata skleniti pisni dogovor o izvrševanju pravic in obveznosti do prostovoljca in uporabnikov prostovoljskega dela, kot jih določa ta zakon, in o načinu pridobivanja podatkov o opravljenem prostovoljskem delu ter rokih za njihovo posredovanje.

(3) Prostovoljske organizacije ne morejo biti politične stranke, sindikalne organizacije, združenja delodajalcev, poklicna in strokovna združenja ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so lahko prostovoljske organizacije tudi strokovna združenja ter sestavni deli registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, ki imajo pravno osebnost na podlagi zakona, ki ureja versko svobodo ali zakona, ki ureja društva in imajo, na podlagi zakona, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije ter izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka.

(1) Prostovoljska organizacija osebo, ki želi opravljati prostovoljsko delo, pri sprejemu in med izvajanjem prostovoljskega dela ne sme postavljati v neenakopraven položaj glede na osebne okoliščine, kot na primer spol, narodnosti raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino.

(2) Prostovoljska organizacija in prostovoljec morata v razmerju do posameznikov, ki jim je prostovoljsko delo namenjeno, postopati po načelu enakih možnosti za vse, ne glede na osebne okoliščine, kot na primer spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, vero, ali prepričanje, invalidnost, starost,, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino.

(3) Prostovoljska organizacija usmerja prostovoljce v prostovoljsko delo skladno s svojimi cilji in dejavnostjo, potrebami uporabnikov prostovoljskega dela, željami prostovoljca ter naravo in zahtevnostjo prostovoljskega dela.

(4) Različno obravnavanje, temelječe na kateri od osebnih okoliščin iz prvega in drugega odstavka, ne pomeni diskriminacije, če se izvršuje zaradi zagotavljanja načela enakega obravnavanja.

(1) Prostovoljske organizacije so dolžne pri izbiri, usposabljanju in usmerjanju prostovoljcev v prostovoljsko delo z osebami s posebnimi potrebami in drugimi ranljivimi skupinami, kot so invalidi, osebe z motnjami v razvoju, starejše in nemočne osebe, osebe mlajše od 15 let, bolniki ter osebe, ki jim je bila delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost, zagotoviti, da prostovoljci imajo ali predhodno pridobijo posebna znanja, izkušnje in sposobnosti za prostovoljsko delo z navedenimi skupinami ljudi in drugimi osebami, ki se v skladu s predpisi štejejo za osebe s posebnimi potrebami ali ranljive skupine prebivalstva.

(2) Prostovoljskega dela iz prejšnjega odstavka ne smejo opravljati osebe:
- ki jim je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja ali prepovedi opravljanja poklica, dejavnosti ali dolžnosti, ki je v zvezi s področjem opravljanja prostovoljskega dela ali
- zoper katere je bil uveden kazenski postopek ali so bile pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali za premoženje.

Prepovedano je izkoriščanje ali zloraba prostovoljcev z namenom pridobivanja ali povečanja premoženjske koristi.

(1) Otroci do dopolnjenega 15. leta lahko opravljajo samo tisto prostovoljsko delo, ki prispeva k njihovi vzgoji in osebnostnemu razvoju ter ne ogroža njihovega zdravja, razvoja ali jih ovira pri izpolnjevanju šolskih obveznosti in samo pod nadzorom mentorja ali mentorice (v nadaljnjem besedilu: mentor).

(2) Mladoletne osebe in osebe, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost lahko opravljajo samo tisto prostovoljsko delo, ki je primerno njihovi starosti in psihofizičnim zmožnostim in samo pod nadzorom mentorja.

Prostovoljskega dela ni mogoče opravljati na delih in nalogah, za katere ima posameznik pri isti organizaciji sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.



(1) Prostovoljci, ki so napoteni na opravljanje organiziranega prostovoljskega dela v tujino, imajo vse pravice in obveznosti določene s tem zakonom in prevzetimi mednarodnimi obveznostmi.

(2) Prostovoljska organizacija, ki organizira izvajanje prostovoljstva v tujini, je prostovoljcem iz prejšnjega odstavka dolžna zagotoviti pravice in obveznosti določene s tem zakonom.

(3) Tujci in osebe, ki jim je bila na podlagi posebnega zakona priznana pravica do mednarodne zaščite, lahko opravljajo prostovoljsko delo v Republiki Sloveniji v skladu zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo položaj tujcev v Republiki Sloveniji, in s prevzetimi mednarodnimi obveznostmi.

(1) Organizirano prostovoljsko delo (v nadaljnjem besedilu: prostovoljsko delo) se opravlja na podlagi sklenjenega dogovora, s katerim prostovoljec in prostovoljska organizacija dogovorita medsebojne pravice in obveznosti ter morebitne druge posebnosti, ki jih je potrebno dogovoriti za konkretno prostovoljsko delo.

(2) K sklenitvi dogovora iz prejšnjega odstavka lahko pristopijo tudi druge pogodbene stranke, ki imajo zaradi varstva svojih pravic ali obveznosti interes za konkretno obliko prostovoljskega dela.

(1) Dogovor o prostovoljskem delu je lahko sklenjen pisno ali ustno.

(2) Sklenitev dogovora v pisni obliki je obvezna:
- če to zahteva prostovoljec, njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik ali prostovoljska
organizacija,
- v primerih napotitve prostovoljca na prostovoljsko delo v tujino,
- v primerih opravljanja prostovoljske službe,
- v primerih prostovoljskega dela oseb iz 13. člena tega zakona.

(1) Bistvene sestavine dogovora o prostovoljskem delu so:
- podatki o strankah dogovora, njihovem prebivališču oziroma sedežu,
- določitev kraja in časa trajanja prostovoljskega dela, če gre za prostovoljsko delo v tujini ali zunaj kraja bivanja prostovoljca pa tudi podatki o nastanitvi ter načinu zagotavljanja drugih pogojev za opravljanje prostovoljskega dela,
- opis prostovoljskega dela,
- določitev pravice do dnevnega in tedenskega počitka,
- določitev specifičnih pravic in obveznosti prostovoljca ter obveznost spoštovanja etičnih pravil prostovoljske organizacije,
- določitev usposabljanja za prostovoljsko delo in mentorstva,
- določitev načina zagotavljanja varnosti v času usposabljanja za prostovoljsko delo, v času opravljanja prostovoljskega dela in v času prihoda ter odhoda s kraja opravljanja tega dela, če se to delo opravlja v okoliščinah, ki bi lahko ogrozile varnost, življenje ali zdravje prostovoljca,
- določitev upravičenih stroškov vezanih na opravljanje prostovoljskega dela in načina njihove povrnitve prostovoljcu,
- določitev načina izvajanja medsebojnih pravic in dolžnosti ter
- določitev načina prenehanja in odpovedi dogovora.

(2) Bistvena sestavina dogovora o prostovoljskem delu je tudi izjava prostovoljca, da na njegovi strani ne obstajajo zdravstvene ali druge okoliščine, ki bi mu onemogočale ali bistveno oteževale izpolnjevanje obveznosti ali bi lahko ogrozile njegovo zdravje ali življenje in zdravje oseb, s katerim med opravljanjem prostovoljskega dela prihaja v stik in izjava, da ima urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje.

(3) Obvezna sestavina dogovora s prostovoljcem, ki opravlja prostovoljsko delo z osebami s posebnimi potrebami in drugimi ranljivimi skupinami, je izjava prostovoljca, da pri njem niso podane okoliščine iz drugega odstavka 11. člena tega zakona. Prostovoljska organizacija lahko od prostovoljca zahteva tudi predložitev potrdila iz kazenske ali druge ustrezne uradne evidence, ki to dokazuje.

(4) Če se sklepa dogovor o prostovoljskem delu z osebo, ki je v celoti odvzeta poslovna sposobnost, sklene dogovor v njenem imenu skrbnik ali zakoniti zastopnik.

(5) Če se sklepa dogovor o prostovoljskem delu z otrokom do dopolnjenega 15. leta ali mladoletno osebo in osebo, ki je delno odvzeta poslovna sposobnost, je obvezna sestavina dogovora soglasje skrbnika ali zakonitega zastopnika, v skladu s predpisi, ki urejajo poslovno sposobnost navedenih oseb.

(6) Dogovor o prostovoljskem delu lahko vsebuje tudi druge sestavine, ki so pomembne za opravljanje prostovoljskega dela.

Za razmerja iz dogovora o prostovoljskem delu in razmerja, ki iz dogovora izhajajo in ki s tem zakonom niso urejena, velja zakon, ki ureja obligacijska razmerja.

(1) Pri sklenitvi dogovora o prostovoljskem delu morajo prostovoljske organizacije upoštevati omejitve glede največje tedenske delovne obremenitve ter dnevnega in tedenskega počitka, ter varstva počitka otrok, mlajših od 15 let, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

(2) Omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo, če se prostovoljsko delo izvaja v obliki sobivanja z osebami, ki jim je prostovoljsko delo namenjeno in ima prostovoljec pravico in možnost, da soodloča o razporejanju dela.

(3) Dogovor sklenjen v nasprotju z določbami prejšnjih dveh odstavkov je ničen.

Dogovor o prostovoljskem delu preneha veljati:

- s potekom časa, za katerega je bil sklenjen,
- sporazumno ali z odpovedjo ene od strank,
- z dnem dokončnosti odločbe o omejitvi ali odvzemu poslovne sposobnosti prostovoljca, če dogovorjeno prostovoljsko delo presega obseg poslovne sposobnosti prostovoljca ali če zakoniti zastopnik ali pristojni center za socialno delo ne poda pisnega soglasja za nadaljevanje prostovoljskega dela,
- z dnem nastopa okoliščin iz drugega odstavka 11. člena tega zakona,
- z dnem prenehanja delovanja prostovoljske organizacije, ki nima pravnega naslednika in
- z dnem nastopa okoliščine, ki je dogovorjena za prenehanje veljavnosti dogovora z dogovorom o prostovoljskem delu.

(1) Prostovoljec ali njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik lahko kadarkoli odpove dogovor o prostovoljskem delu, če odpoved v roku, ki ga določa dogovor, sporoči prostovoljski organizaciji. Brez upoštevanja dogovorjenega odpovednega roka lahko prostovoljec dogovor odpove, če prostovoljska organizacija krši dogovorjene obveznosti.

(2) Prostovoljska organizacija lahko predčasno odpove dogovor, če preneha potreba po prostovoljskem delu, če prostovoljec krši dogovor, če ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti ali če prostovoljska organizacija ne more več zagotavljati pogojev za opravljanje prostovoljskega dela.

(3) Dogovor o prostovoljskem delu preneha veljati z dnem vročitve odpovedi.



(1) Za namene spremljanja stanja in spodbujanja prostovoljstva v organizaciji, organizacije in izvajanja prostovoljstva ter uresničevanja pravic in obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij, prostovoljska organizacija vodi evidenco prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela tako, da za vsakega prostovoljca vzpostavi in vodi evidenčni list prostovoljca in opravljenega prostovoljskega dela.

(2) Evidenčni list prostovoljca in opravljenega prostovoljskega dela vsebuje naslednje podatke:
- naziv in sedež prostovoljske organizacije ter datumu vzpostavitve evidenčnega lista,
- osebno ime prostovoljca ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
- datum rojstva,
- datum sklenitve pisnega ali ustnega dogovora, vrsta in obseg povračila dogovorjenih stroškov ter datum izplačila,
- datum ali časovno obdobje, v katerem je prostovoljec delo opravil, ter podatek o kraju opravljanja prostovoljskega dela,
- datum izdaje potrdila o opravljenem prostovoljskem delu,
- podatek o tem, v kateri organizaciji je bilo opravljeno prostovoljsko delo,
- podatek o vrsti opravljenega prostovoljskega dela,
- področje prostovoljskega dela po seznamu, določenim s predpisom na podlagi sedmega odstavka,
- kratko navedbo morebitnih spretnosti in znanj, ki jih je prostovoljec pridobil z usposabljanjem za prostovoljsko delo ali s prostovoljskim delom,

- število opravljenih prostovoljskih ur po vrsti in področju prostovoljskega
dela in

- navedbo odgovorne osebe.

(3) Podatek iz desete alineje prejšnjega odstavka prostovoljska organizacija vpiše, na zahtevo prostovoljca ali, če je tako dogovorjeno z dogovorom o prostovoljskem delu.

(4) Prostovoljska organizacija vodi evidenco v elektronski ali fizični obliki na način, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Podatki v evidenci se hranijo 10 let od zadnjega vpisa v evidenčni list prostovoljca. Listine, na podlagi katerih so bili podatki v evidenco vpisani, se hranijo 10 let od nastanka listine.

(5) Prostovoljska organizacija ali druga pravna oseba zasebnega prava, katere delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno, ali organizacija iz drugega odstavka 7. člena, v okviru katere je bilo prostovoljsko delo opravljeno na podlagi dogovora iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, mora prostovoljski organizaciji, s katero je bil tak dogovor sklenjen, najmanj enkrat letno sporočiti podatke o opravljenem prostovoljskem delu, v rokih in na način določen z dogovorom.

(6) Vrste prostovoljskega dela iz osme alineje drugega odstavka so:

- organizacijsko delo, ki je opravljanje prostovoljskega dela vodenja projektov in programov, njihova organizacija ali organizacija dela projekta ali programa in opravljanje mentorstva prostovoljcem;

- strokovno delo, ki je opravljanje prostovoljskega dela, za izvajanje katerega so potrebna posebna znanja in veščine, in osnovnega prostovoljskega dela posameznega programa ali projekta. Posebna znanja in veščine so znanja in veščine, ki jih prostovoljec pridobi v vzgojno izobraževalnem sistemu ali na usposabljanju prostovoljske organizacije.

- drugo delo, ki je opravljanje prostovoljskega dela kot pomožnega dela ali dela za podporo prostovoljskemu programu ali projektu ali dela za opravljanje katerega ni potrebno posebno usposabljanje.

(7) Seznam področij prostovoljskega dela, starostne skupine za spremljanje stanja prostovoljstva in podrobnejšo vsebino evidenčnega lista iz drugega odstavka določi minister, pristojen za javno upravo.


(1) Ne glede na obliko dogovora je prostovoljska organizacija na zahtevo prostovoljca dolžna izdati prostovoljcu potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu.

(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naziv in sedež prostovoljske organizacije, osebno ime, rojstne podatke in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prostovoljca, podatke o trajanju in količini opravljanega prostovoljskega dela, kratek opis prostovoljskega dela in navedbo vrste in obsega stroškov, če so bili prostovoljcu povrnjeni. Če prostovoljec to želi, potrdilo vsebuje tudi navedbo morebitnih spretnosti in znanj, ki jih je prostovoljec pridobil z usposabljanjem za prostovoljsko delo ali mentorstvo ali s prostovoljskim delom.

(3) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati podpis pooblaščene osebe prostovoljske organizacije.

(4) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena dokazuje sklenitev ustnega dogovora o prostovoljskem delu.

(5) Državljanom Republike Slovenije, ki opravljajo prostovoljsko delo v tujini, je dolžna izdati potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu prostovoljska organizacija s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je prostovoljsko delo v tujini organizirala ali soorganizirala.

(6) Prostovoljska organizacija izdajo potrdila evidentira v evidenčnem listu prostovoljca.



(1) Prostovoljec ima pravico do:

- predhodne seznanitve z organizacijo, vsebino in pogoji prostovoljskega dela ter s pravicami in obveznostmi, ki mu kot prostovoljcu pripadajo zakonu, oziroma na podlagi splošnih aktov prostovoljske organizacije,
- seznanitve z morebitnimi nevarnostmi opravljanja prostovoljskega dela,
- sklenitve pisnega dogovora o prostovoljskem delu,
- potrdila o opravljenem prostovoljskem delu,
- seznanitve z etičnimi pravili organizacije in drugimi etičnimi pravili, ki so pomembna za posamezne oblike prostovoljskega dela,
- ustreznega usposabljanja za prostovoljsko delo in drugega usposabljanja v zvezi s prostovoljskim delom,
- mentorja, ki mu med trajanjem prostovoljskega dela nudi strokovno pomoč in podporo,
- zagotovitve varnosti v času usposabljanja za prostovoljsko delo, v času opravljanja prostovoljskega dela in v času prihoda ter odhoda s kraja opravljanja tega dela, če se to delo opravlja v okoliščinah, ki bi lahko ogrozile varnost, življenje ali zdravje prostovoljca,
- dnevnega in tedenskega počitka v dogovorjenem obsegu,
- aktivnega sodelovanja pri odločanju v zadevah, ki vplivajo na prostovoljsko delo,
- odklonitve dela, ki se mu zdi moralno nesprejemljivo ali je v nasprotju z določili tega ali drugih zakonov,
- povrnitve dogovorjenih stroškov, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela,
- vložitve zahteve za izpolnitev obveznosti ali prenehanja kršitve pravic na organ upravljanja prostovoljske organizacije in
- varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.

(2) Če je sklenjen ustni dogovor o prostovoljskem delu mora prostovoljec prostovoljski organizaciji podati pisno izjavo, da je bil seznanjen s pravicami in obveznostmi iz prve , druge in pete alineje prejšnjega odstavka.

(3) Opravičena odsotnost prostovoljca s prostovoljskega dela ne vpliva na pravice iz prvega odstavka tega člena.

(1) Prostovoljec lahko zahtevo iz trinajste alineje 25. člena tega zakona vloži v roku 30 dni od dneva kršitve pravic ali neizpolnitve obveznosti.

(2) Pristojni organ prostovoljske organizacije je dolžan odločiti o zahtevi prostovoljca v 30 dneh od prejema zahteve, kršitev odpraviti oziroma obveznost izpolniti.

(3) Prostovoljec ima pravico organu iz prejšnjega odstavka tudi osebno predstaviti okoliščine, zaradi katerih meni, da so bile kršene njegove pravice.

(4) V primeru, da obveznost iz drugega odstavka tega člena v danem roku ni izpolnjena oziroma kršitev ni odpravljena lahko prostovoljec uveljavi sodno varstvo pred pristojnim okrajnim sodiščem.

(1) Prostovoljcu s statusom brezposelne osebe zaradi opravljanja prostovoljskega dela ne prenehajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki so mu bile priznane v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

(2) Prostovoljec iz prejšnjega odstavka je dolžan o opravljanju prostovoljskega dela v skladu s tem zakonom pisno obvestiti pristojni Zavod RS za zaposlovanje, ki to okoliščino upošteva pri izpolnjevanju obveznosti prostovoljca po zakonu, ki ureja trg dela.

(1) Obveznosti prostovoljca so:

- izpolnjevanje obveznosti prevzetih s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu,
- usposabljanje za prostovoljsko delo ali drugo usposabljanje v zvezi z njim, če je obveznost dogovorjena s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu,
- skrbno opravljanje prostovoljskega dela, v skladu s strokovnimi standardi in etičnimi pravili ter prejetimi navodili prostovoljske organizacije, ki prostovoljsko delo organizira,
- spoštovanje pravil delovanja prostovoljske organizacije,
- varovanje zaupnih podatkov prostovoljske organizacije in osebnih podatkov, s katerimi se je seznanil ob opravljanju prostovoljskega dela ter
- poročanje o opravljenem prostovoljskem delu.

(2) Ne glede na določbo druge alineje prejšnjega odstavka ima prostovoljec pravico odkloniti navodila za delo prostovoljske organizacije, če bi bilo opravljanje prostovoljskega dela v skladu z navodili nevarno za življenje ali zdravje prostovoljca ali drugih oseb ali v neskladju z veljavnimi predpisi. Prostovoljsko delo lahko odkloni tudi, če meni, da bi bilo delo za njega moralno ali etično nesprejemljivo ali v nasprotju s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu.

(3) Če bi upoštevanje navodil za delo prostovoljske organizacije, ki prostovoljsko delo organizira, lahko povzročilo škodo prostovoljcu, uporabnikom prostovoljskega dela ali tretjim osebam, je obveznost prostovoljca prostovoljsko organizacijo na to pisno opozoriti. V nujnih primerih je izjemoma opozorilo lahko tudi ustno.

(1) Obveznosti prostovoljske organizacije so:

- spoštovanje in zagotavljanje pravic prostovoljca iz 25. člena tega zakona,
- izvrševanje obveznosti do prostovoljca prevzetih s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu,
- zagotavljanje pogojev za spoštovanje pravic prostovoljca,
- izdajanje pisnih potrdil o prostovoljskem delu z vsebino, kot je določena v 24. členu tega zakona,
- zagotavljanje materialnih pogojev in sredstev za izvajanje prostovoljskega dela,
- zagotavljanje povračil dogovorjenih stroškov prostovoljcu,
- zagotavljanje spoštovanja varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti prostovoljca,
- zagotavljanje drugih pogojev in pravic določenih s tem zakonom in
- vodenje evidence prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela iz 23. člena tega zakona.

(2) Prostovoljska organizacija mora nezgodno zavarovati prostovoljca za čas opravljanja prostovoljskega dela, če se prostovoljsko delo opravlja v pogojih, ki pomenijo nevarnost za zdravje ali življenje prostovoljca, ali če je tako dogovorjeno z dogovorom o prostovoljskem delu.

(1) Za škodo, ki jo povzroči prostovoljec uporabniku prostovoljskega dela ali tretji osebi pri opravljanju prostovoljskega dela ali v zvezi z njim, odgovarja prostovoljska organizacija, v interesu katere je prostovoljec na podlagi sklenjenega dogovora delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je prostovoljec v danih okoliščinah ravnal pravilno.

(2) Če se dokaže, da je bila škoda povzročena namerno ali zaradi hude malomarnosti prostovoljca, ima prostovoljska organizacija, ki je škodo poravnala v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do regresnega zahtevka za poplačilo celotne izplačane odškodnine.

(3) Oškodovanec ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od prostovoljca, če je ta škodo povzročil namenoma.

(4) Prostovoljska organizacija lahko zavaruje svojo odgovornost za ravnanje prostovoljcev do tretjih oseb.

(1) Prostovoljska organizacija mora prostovoljcu povrniti stroške, ki so nastali zaradi ali v zvezi z izvajanjem prostovoljskega dela, če je z dogovorom o prostovoljskem delu tako dogovorjeno.

(2) Stroški iz prejšnjega odstavka so:

- potni stroški, stroški prehrane in nastanitve,
- stroški prevoza in drugi stroški povezani s potjo in bivanjem v tujini, če gre za prostovoljsko delo v tujini,
- nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, če gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega prostovoljskega dela in so kot taka določena v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, ali v posebnih predpisi in internih aktih prostovoljske organizacije.

(3) Potne stroške, stroške prehrane in nastanitve, stroške prevoza in druge stroške povezane s potjo ter stroške povezane z bivanjem v tujini, organizacija prostovoljcu povrne v skladu s predpisi, ki urejajo povračila teh stroškov v delovno pravnih razmerjih.

(4) Nadomestilo za upravičeno uporabo lastnih sredstev se obračuna po dejanskih stroških, če so ti izkazani z dokazili ali v pavšalnem znesku. Pavšalni znesek nadomestila se določi na podlagi izračuna realnih stroškov, vendar na letni ravni ne sme presegati 15 % višine povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za januar preteklega koledarskega leta.

(5) Tujcu ali tujki (v nadaljnjem besedilu: tujec), ki je bil oziroma bila v Republiko Slovenijo napoten oziroma napotena na opravljanje organiziranega prostovoljskega dela, mora prostovoljska organizacija izplačati tudi nadomestilo za osebne stroške, če je bilo s tujo prostovoljsko organizacijo, ki je tujca v Republiko Slovenijo napotila, tako dogovorjeno in če je slednja za tako izplačilo zagotovila potrebna sredstva. Nadomestilo za osebne stroške mu lahko organizacija izplača mesečno ali v enkratnem znesku.



(1) Usposabljanje prostovoljca za prostovoljsko delo je dolžna zagotoviti prostovoljska organizacija v okviru svojih možnosti in je za prostovoljca brezplačno.


(2) Usposabljanje prostovoljca obsega:

- teoretično in praktično seznanitev prostovoljca z vsebino in načinom opravljanja prostovoljskega dela,
- seznanitev prostovoljca s prostovoljsko organizacijo, ki prostovoljsko delo organizira in organizacijo v okviru katere bo prostovoljsko delo opravljal, njenim delovanjem in njenimi splošnimi akti ter z etičnim kodeksom organizacije in
- seznanitev prostovoljca z njegovimi pravicami in obveznostmi v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela.




(1) Prostovoljska organizacije je dolžna zagotoviti mentorstvo in skrbeti za usposabljanje mentorjev prostovoljskega dela.

(2) Mentorstvo obsega organizacijo prostovoljskega dela in podporo prostovoljcu pri opravljanju prostovoljskega dela v skrbi za kakovostno izvajanje prostovoljskega dela. Mentorstvo se lahko izvaja tudi kot oblika prostovoljskega dela.

(3) Mentor je lahko opravilno sposobna polnoletna oseba, ki po prostovoljskih ali delovnih izkušnjah presega izkušnje oseb, ki se želijo vključiti v prostovoljsko delo.

Prostovoljska organizacija lahko prostovoljcu podeli letno nagrado za izjemne dosežke, če ima v splošnem aktu vnaprej določena merila, ki opredeljujejo izjemne dosežke, ter postopek in kriterije za izbor.

VI. SPODBUJANJE RAZVOJA IN SPREMLJANJE ORGANIZIRANEGA PROSTOVOLJSTVA

Prostovoljstvo se kot družbeno vrednoto vključuje v vzgojno izobraževalni sistem na podlagi meril in kriterijev, ki jih določajo predpisi na področju vzgoje in izobraževanja.


(1) Z namenom spodbujanja prostovoljstva Vlada Republike Slovenije sprejme odlok, v katerem določi strategijo razvoja prostovoljskega dela (v nadaljnjem tekstu: Strategija).

(2) Strategija določa temeljne politike in ukrepe spodbujanja prostovoljskega dela.

(3) Strategija se določi za obdobje petih let.

(4) Strategijo pripravi ministrstvo pristojno za javno upravo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v sodelovanju z delovnim telesom iz petega odstavka tega člena.

(5) Za spremljanje izvajanja Strategije ter razvoja prostovoljstva Vlada Republike Slovenije imenuje stalno delovno telo, sestavljeno iz predstavnikov ministrstev in predlaganih predstavnikov prostovoljskih organizacij.

(1) Na podlagi Strategije ministrstva in drugi organi državne uprave načrtujejo in izvajajo ukrepe za spodbujanje in razvoj prostovoljstva. Pri načrtovanju ukrepov morajo sodelovati s prostovoljskimi organizacijami.

(2) Pri dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna na delovnih področjih, na katerih delujejo tudi prostovoljske organizacije, je izvajanju projektov in programov prostovoljskih organizacij, ki vključujejo prostovoljsko delo ali pa so namenjeni razvoju prostovoljstva, namenjenih najmanj 10% razpisanih sredstev javnega razpisa.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se sredstva lahko dodelijo subjektom, ki niso prostovoljske organizacije, če na javni razpis ni bilo predloženo zadostno število vlog prostovoljskih organizacij in bi zato sredstva ostala neporabljena.

(4) Samoupravne lokalne skupnosti na način in v okviru namena kot je določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, lahko določijo projekte in programe ter zagotovijo sredstva za njihovo izvajanje.

(5) Če se za pridobitev sredstev na javnih razpisih zahteva zagotovitev lastnega deleža sofinanciranja, organi, ki dodeljujejo sredstva državnega proračuna ali proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, če zakon ne določa drugače, prostovoljsko delo upoštevajo kot lastni materialni vložek prostovoljskih organizacij. Višina lastnega materialnega vložka se določi na podlagi evidentiranega dela in ocenjene vrednosti ure prostovoljskega dela, določene s predpisom iz sedmega odstavka 41. člena.

(6) Pri dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna se pri izvajanju projektov in programov prostovoljskih organizacij, ki vključujejo prostovoljsko delo, stroški vodenja, usklajevanja in mentorstva prostovoljcev priznavajo kot upravičeni stroški sofinanciranja projektov in programov.



(1) Za potrebe spremljanja prostovoljstva in uveljavljanje pravic in obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij pristojna organizacija za zbiranje, obdelavo in posredovanje podatkov, na podlagi pisne priglasitve pravne osebe zasebnega prava, katere delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno in katere osnovna dejavnost ni v nasprotju z opredelitvijo prostovoljstva določeno v 2. členu tega zakona in ki zagotavlja in usposablja prostovoljce za prostovoljsko delo ali se v okviru njene dejavnosti prostovoljsko delo izvaja v splošno korist, za vpis, vzpostavi elektronski vpisnik prostovoljskih organizacij (v nadaljnjem besedilu: vpisnik). Ministrstvo, pristojno za javno upravo seznam prostovoljskih organizacij objavi na spletni strani ministrstva.

(2) Vpisnik prostovoljskih organizacij vsebuje naslednje podatke:
- matično številko pravne osebe,
- naziv in sedež pravne osebe,
- statusna oblika pravne osebe,
- osebne podatke zakonitega zastopnika,
- dejavnost pravne osebe,
- datum vpisa v vpisnik,
- datum vpisa spremembe podatkov v vpisniku,
- datum izbrisa iz vpisnika,
- razlog izbrisa in
- opombe.


(1) Pisna priglasitev vsebuje naslednje podatke:
- matično številko pravne osebe,
- naziv in sedež pravne osebe,
- statusna oblika pravne osebe,
- osebne podatke zakonitega zastopnika,
- dejavnost pravne osebe,
- izjavo, da je njeno delovanje z zakonom opredeljeno kot nepridobitno in da njena osnovna dejavnost ni v nasprotju z opredelitvijo prostovoljstva določeno v 2. členu tega zakona ter, da zagotavlja in usposablja prostovoljce za prostovoljsko delo ali da se v okviru njene dejavnosti prostovoljsko delo izvaja v splošno korist ali, da izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona,
- da ne gre za organizacijo iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona ter
- datum, žig in podpis zakonitega zastopnika.

(2) Minister, pristojen za javno upravo, določi obrazec za priglasitev iz prejšnjega odstavka in ga objavi na spletni strani ministrstva.

(1) Izbris prostovoljske organizacije iz vpisnika se izvrši, če:
- prostovoljska organizacija to pisno zahteva,
- pravna oseba preneha obstajati,
- prostovoljska organizacija ne predloži poročila o prostovoljstvu iz prvega odstavka 42. člena tega zakona,
- prostovoljska organizacija iz petega odstavka 23. člena tega zakona ne sporoči podatkov o opravljenem prostovoljskem delu prostovoljski organizaciji s katero je sklenila dogovor iz drugega odstavka 9. člena tega zakona ali
- ne izpolnjuje več pogojev za vpis v vpisnik.

(2) Pravnim osebam iz prve, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka ponovna priglasitev za vpis v vpisnik ni dovoljena pred potekom dveh let od dneva izbrisa.


(1) Prostovoljske organizacije, ki so vpisane v vpisnik iz 38. člena tega zakona, enkrat letno, na enotno predpisanem obrazcu, pripravijo poročilo o prostovoljstvu, ki vsebuje naslednje podatke za preteklo koledarsko leto:

- o številu sklenjenih dogovorov o prostovoljskem delu,
- o kraju izvajanja prostovoljskega dela ter o prostovoljskih organizacijah in drugih pravnih osebah javnega ali zasebnega prava, katerih delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno, v okviru katerih je bilo na podlagi sklenjenega dogovora iz drugega odstavka 9. člena tega zakona prostovoljsko delo opravljeno in
- o skupnem številu opravljenih prostovoljskih ur ter številu opravljenih prostovoljskih ur glede na vrsto prostovoljskega dela, kot jih določa šesti odstavek 23. člena tega zakona, in starostne skupine prostovoljcev.

(2) Podatki iz prejšnjega odstavka tega člena, razen podatkov iz prve alineje, se prikazujejo po področjih prostovoljskega dela, v skladu s seznamom, določenim s predpisom iz sedmega odstavka 23. člena tega zakona.

(3) Poročilo o prostovoljstvu predložijo pristojni organizaciji za javno pravne evidence in storitve, prek spletnega portala, istočasno z letnim poročilom, ki ga te organizacije predložijo v skladu s predpisi, ki določajo vodenje poslovnih knjig in pripravo letnih poročil.

(4) Na podlagi poročil o prostovoljstvu pristojna organizacija za javno pravne evidence in storitve zbere in obdela prejete podatke. Zbirne podatke o prostovoljskem delu v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko skupaj s seznamom prostovoljskih organizacij, ki so v skladu s tem zakonom poročila o prostovoljstvu predložile in tistih, ki tega v roku določenim s tem zakonom niso storile, ter seznamom organizacij, v katerih se je prostovoljsko delo izvajalo na podlagi dogovora iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, posreduje ministrstvu, pristojnemu za javno upravo.

(5) Ministrstvo, pristojno za javno upravo, na podlagi zbira podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena, pripravi skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto in ga predloži Vladi Republike Slovenije v seznanitev.

(6)Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje seznam prostovoljskih organizacij in drugih pravnih oseb, v okviru katerih je bilo prostovoljsko delo opravljeno, podatke o številu sklenjenih dogovorov o prostovoljskem delu in opravljenem prostovoljskem delu ter ocenjeno vrednost prispevka prostovoljstva k družbeni blaginji. Skupno poročilo o prostovoljstvu se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo.

(7) Obrazec iz prvega odstavka in način prikazovanja in sporočanja podatkov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka, ocenjeno vrednosti opravljenega prostovoljskega dela, glede na vrsto prostovoljskega dela iz šestega odstavka 23. člena tega zakona, vsebino in roke za predložitev zbira podatkov iz četrtega odstavka tega člena ter rok za predložitev skupnega poročila o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji, predpiše minister, pristojen za javno upravo.


(1) Prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam se podeljuje Nagrado Republike Slovenije za prostovoljstvo (v nadaljnjem tekstu: Nagrada) in Priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo (v nadaljnjem besedilu: Priznanje) kot najvišji državni priznanji za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja.

(2) Nagrada zaslužnemu prostovoljcu se podeli za življenjsko delo, če se je s svojim prostovoljskim delom izjemno uveljavil in z njim trajno prispeval k razvoju prostovoljstva in družbeni blaginji Republike Slovenije ali za enkraten izjemen dosežek, če ima ta izjemen vpliv na področju prostovoljstva.

(3) Nagrada zaslužni prostovoljski organizaciji se podeli če je s svojim delom dosegla izjemne in trajne dosežke na področju prostovoljstva na območju Republike Slovenije v časovnem obdobju daljšem od dvajset let.

(4) Priznanje se podeli za pomembne dosežke prostovoljcev in prostovoljskih organizacij v obdobju zadnjih dveh let.

(5) Nagrada in Priznanje se podeljujeta na podlagi naslednjih meril :
- evidentirana leta prostovoljskega dela oziroma dela na področju prostovoljstva,
- število opravljenih prostovoljskih ur,
- pomen dejansko dosežene spremembe zaradi opravljanja prostovoljstva ali dela na področju prostovoljstva,
- število vključenih deležnikov,
- obseg vpliva opravljenega prostovoljskega dela prostovoljca ali opravljenega dela na področju prostovoljstva na vključevanje drugih posameznikov v prostovoljstvo in širitev ideje ter načel prostovoljstva in
- izkazan vpliv na širjenje prostovoljskega dela z vzpostavitvijo novih programov prostovoljskega dela.

(6 ) Kandidate za Nagrado in Priznanje lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe.

(1) Vsako leto se lahko zaslužnim prostovoljcem ali prostovoljskim organizacijam podeli največ ena Nagrada ter največ šest Priznanj. Podeljujejo se za vsa področja prostovoljstva.

(2) O podelitvi odloča Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva iz 44. člena tega zakona ( v nadaljnjem besedilu: Odbor) z najmanj dvotretjinsko večino vseh članov.

(3) Za namene odločanja o podelitvah nagrad in priznanj iz prejšnjega odstavka Odbor obdeluje naslednje osebne podatke kandidatov: osebno ime, akademski naziv, če ga ima, datum in kraj rojstva, naslov stalnega prebivališča in podatke o opravljenem prostovoljskem delu in doseženih rezultatih.

(4) Prostovoljcu se lahko podeli Nagrada samo enkrat.

(5) Prostovoljcu se lahko podeli Priznanje samo enkrat..

(6) Nagrada in Priznanje se izkazujeta s finančno nagrado in posebno listino.

(7) Nagrado in Priznanje podeljuje vsako leto ob mednarodnem dnevu prostovoljstva Odbor, izroči pa Predsednik Republike Slovenije.

(8) Nagrada in Priznanje Republike Slovenije se ne moreta podeliti posmrtno ali organizaciji, ki je v času postopka ocenjevanja in podeljevanja iz kateregakoli razloga prenehala obstajati ali je v postopku prenehanja.

(9) Višino Nagrade in Priznanja določi na predlog Odbora Vlada Republike Slovenije tako, da je razmerje med njima 3:1.

(10) Podrobnejšo ureditev Nagrade in Priznanja, podrobnejši način predlaganja kandidatov, obliko in vsebino javnega poziva iz drugega odstavka 45. člena tega zakona, podrobnejša merila za podelitev Nagrade in Priznanja, način podelitve Nagrade in Priznanja, način oblikovanja strokovnih komisij iz petega odstavka 44. člena tega zakona in njihove naloge in področja njihovega dela ter vsebino ter roke za objavo poročila o delu iz drugega odstavka 45. člena tega zakona določi Vlada Republike Slovenije.

(1) Odbor na predlog ministra, pristojnega za javno upravo, imenuje Vlada Republike Slovenije. Ima devet članov. Sestavljen je tako, da člani v njem zastopajo vsa področja prostovoljskega dela.

(2) Štiri kandidate za člane Odbora predlagajo prostovoljske organizacije, enega kandidata predlaga urad predsednika Republike Slovenije, enega kandidata predlaga ministrstvo pristojno za javno upravo, tri kandidate pa predlagajo ministrstva tako, da se z njihovim imenovanjem zagotovi zastopanost še manjkajočih področij prostovoljskega dela.

(3) Člani Odbora so imenovani za dobo štirih let tako, da se pri prvem imenovanju za štiri člane Odbora določi mandat dveh let, za ostale pa štiri leta. Mandat članov Odbora se lahko ponovi le enkrat.

(4) Predsednika Odbora in njegovega namestnika izvolijo člani izmed sebe.

(5) Za pomoč pri izbiri kandidatov za podelitev nagrad in priznanj Odbor,vladi predlaga imenovanje posebnih strokovnih komisij za posamezna področja prostovoljskega dela, ki pripravijo strokovne ocene o posameznih predlogih.

(1) Delo Odbora in komisij je častno in brezplačno.

(2) Odbor zagotavlja javnost delovanja tako, da vsako leto objavi javni poziv za predlaganje kandidatov za Nagrado in Priznanje ter objavi sestavo imenovanih strokovnih komisij in poročilo o svojem delu.

(3) Odbor sprejme poslovnik, ki podrobneje določa način dela Odbora in strokovnih komisij.

(4) Poslovnik začne veljati, ko da k njemu soglasje Vlada Republike Slovenije in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5) Strokovna in administrativna dela za Odbor opravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo. Vsakoletne podatke o prejemnikih državnih priznanj iz prvega odstavka 42.člena tega zakona, ki obsegajo ime in priimek, akademski naziv, če ga ima, rojstni datum in kraj stalnega prebivališča ali naziv, matično številko in naslov sedeža prejemnika, datum in številko državnega priznanja in utemeljitev za njegovo podelitev, objavi spletnih straneh ministrstva.

Sredstva za delovanje Odbora in strokovnih komisij ter sredstva za Nagrado in Priznanje se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenija v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za javno upravo.

Svet samoupravne lokalne skupnosti lahko v okviru svoje pristojnosti s predpisi določi in uredi nagrade in priznanja samoupravne lokalne skupnosti za izjemne dosežke na področju prostovoljstva.

VII. PRISTOJNOST ZA IZVAJANJE IN NADZOR NAD IZVAJANEM ZAKONA
(1) Ministrstvo, pristojno za javno upravo spremlja stanje prostovoljstva v Republiki Sloveniji in sodeluje pri pripravi, izvajanju in vrednotenju politik, predpisov in ukrepov, ki vplivajo na delovanje prostovoljcev in prostovoljskih organizacij in skrbi za izvrševanje tega zakona..


(1) Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, razen določb iz drugega in tretjega odstavka, izvajajo inšpektorji in inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) Ministrstva za javno upravo, Inšpektorata Republike Slovenije za javno upravo.

(2) Nadzor nad izvrševanjem določb prvega in drugega odstavka 11. člena, nad določbami prvega in drugega odstavka 13. člena in prvega odstavka 20. člena tega zakona, izvajano inšpektorji Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Inšpektorata Republike Slovenije za delo..

(3) Nadzor nad izvrševanjem določb četrtega odstavka 23. člena tega zakona izvaja Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije.

(4) Inšpektorat Republike Slovenije za javno upravo, Inšpektorat Republike Slovenije za delo in Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije izvršujejo pristojnosti iz prejšnjega odstavka kot prekrškovni organi.

VIII. KAZENSKE DOLOČBE

(1) Z globo od 200 do 500 evrov se za prekršek kaznuje prostovoljska organizacija, ki ne sklene dogovora o prostovoljskem delu v pisni obliki (drugi odstavek 17. člena) ali ne izda potrdila o sklenitvi ustnega dogovora (prvi in peti odstavek 24. člena) ali ga sklene brez obveznih sestavin (drugi, tretji in četrti odstavek 18. člena);

(2) Z globo od 200 do 500 evrov se kaznuje prostovoljska organizacija, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka proti mladoletni osebi ali osebi, ki ji je bila delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost.

(3) Z globo od 2.000 do 4.000 evrov se za prekršek kaznuje prostovoljska organizacija, ki opusti dolžnost (prvi odstavka 11. člena) ali dopusti opravljanje prostovoljskega dela osebi, ki ji dela s temi skupinami ljudi ni dovoljeno opravljati (drugi odstavek 11. člena).

(4) Z globo od 400 do 800 evrov se za prekršek kaznuje prostovoljska organizacija, če:

- otroku do dopolnjenega 15. leta ali mladoletni osebi ali osebi, ki ji je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost, ne zagotovi opravljanja prostovoljskega dela pod nadzorom mentorja ali opravljanja prostovoljskega dela primernega njeni starosti in psihofizičnim zmožnostim (prvi in drugi odstavek 13. člena);
- z mladoletno osebo ali osebo, ki ji je bila delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost, brez soglasja zakonitega zastopnika ali skrbnika sklene dogovor o prostovoljskem delu (tretji in četrti odstavek 18. člena).

(5) Odgovorna oseba prostovoljske ali druge organizacije se kaznuje:
- z globo od 100 do 250 evrov za prekrške iz prvega odstavka tega člena,
- z globo od 100 do 250 evrov za prekrške iz drugega odstavka tega člena,
- z globo od 1.000 do 2.000 evrov za prekršek iz tretjega odstavka tega člena ter
- z globo od 200 do 400 evrov za prekrške iz četrtega odstavka tega člena.

IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

(1) Vlada Republike Slovenije izda predpis iz devetega in desetega odstavka 43. člena tega zakona v roku štirih mesecev od dneva uveljavitve tega zakona.

(2) Minister, pristojen za javno upravo, izda predpis iz sedmega odstavka 23. člena, drugega odstavka 39. člena in sedmega odstavka 41. člena tega zakona, v štirih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Vlada Republike Slovenije sprejme odlok iz 35. člena tega zakona v roku treh let od dneva uveljavitve tega zakona.

(1) Člane Odbora iz prvega odstavka 44. člena tega zakona Vlada Republike Slovenije imenuje v roku štirih mesecev od dneva uveljavitve tega zakona.

(2) Ministrstvo za javno upravo skliče prvo sejo Odbora v roku 30 dni od dneva imenovanja članov.

(3) Odbor na prvi seji izbere predsednika in njegovega namestnika ter sprejme poslovnik o delu iz tretjega odstavka 45. člena tega zakona.

.
Pristojna organizacija za zbiranje, obdelavo in posredovanje podatkov iz prvega odstavka 38. člena in tretjega ter četrtega odstavka 41. člena tega zakona je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.


(1) Prva poročila o prostovoljstvu in prvo skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji, v skladu z določbo prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 41. člena tega zakona prostovoljske organizacije in ministrstvo, pristojno za javno upravo, pripravijo v rokih določenih s tem zakonom in predpisom iz sedmega odstavka 41. člena tega zakona v koledarskem letu, ki sledi letu uveljavitve tega zakona.

(2) Ne glede na določbo 41. člena tega zakona se za pripravo prvega poročila prostovoljskih organizacij o prostovoljstvu in prvega skupnega poročila o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji po uveljavitvi tega zakona kot obdobje poročanja šteje obdobje od dneva uveljavitve tega zakona do izteka koledarskega leta v katerem je zakon začel veljati.



Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV

OBRAZLOŽITVE ČLENOV

K poglavju I. SPLOŠNE DOLOČBE (1. – 5. člen)

K 1. členu
Področje prostovoljstva se v zgodovini Republike Slovenije prvič celovito in sistemsko ureja, zato prvi člen natančno določa njegov namen. Glede na to, da si je predlagatelj zadal temeljni cilj, da z zakonom o prostovoljstvu sistemsko uredi prostovoljstvo, so v tem členu opredeljena področja urejanja zakona, ki slonijo na temeljnih načelih in dajejo ustrezno pravno podlago za vzpostavitev vzpodbudnega okolja za razvoj prostovoljstva ter prostovoljstvu zagotavljajo priznanje družbenega pomena, ki ga ta nesporno ima.

K 2. členu
Zaradi doseganja namena zakona, navedenega v obrazložitvi k prejšnjemu členu tega zakona, in za potrebe urejanje razlage zakona je zelo pomembno, da ta vsebina zakona ostane zapisana v posebnem 2. členu tega zakona. Tako se tudi na konkretni ravni prispeva k prepoznavnosti družbene koristnosti in socialnega pomena prostovoljskega dela ter njegovega prispevka k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin, ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Družbeni in socialni pomen prostovoljskega dela in njegovi dolgoročni pozitivni učinki na izboljšanje kakovosti življenja posameznikov in celotne družbe so nesporni vendar na sistemski ravni ne dovolj poudarjeni.

Pomen prostovoljskega dela za družbeno blaginjo in njegov razvojni potencial opredeljuje tudi Resolucija, ki jo je leta 1970 sprejela Generalna skupščina OZN – Recommendations on support for volunteering (26/59), ta je bila do sedaj že večkrat dopolnjena, in ki članicam daje tudi smernice za spodbujanje razvoja prostovoljstva.

Enaka je tudi ena izmed ključnih ugotovitev raziskave v okviru projekta Indeks civilne družbe, ki je raziskovalni projekt, ki ocenjuje stanje civilne družbe v različnih državah sveta in jo je v Sloveniji izvedel Pravno Informacijski Center nevladnih organizacij, za segment prostovoljstva pod naslovom »Prostovoljstvo – ali prostovoljstvo prispeva k družbeni blaginji?«. Projekt se izvaja v okviru organizacije CIVICUS, World Alliance for Citizen Participation, v Sloveniji pa je njegovo izvedbo podprlo ministrstvo, pristojno za javno upravo. Iz dela raziskave, ki se nanaša na prostovoljstvo, izhaja, da ima v Sloveniji prostovoljstvo že dolgo tradicijo, da nedvomno prispeva k družbeni blaginji,vendar na nekako neopazen način.

K 3. členu
Kljub deklaratorni obliki je zelo pomembno, da ta vsebina zakona ostane zapisana. Tako se v najširšem pomenu nakazujejo strateški cilji zakona, priznavanje družbenega in socialnega pomena organiziranega prostovoljstva v Republiki Sloveniji, ne da bi država posegala v njegovo avtonomijo. Slednja je za razvoj prostovoljstva, ki temelji na svobodni volji posameznika, ključnega pomena zato mora država pri urejanju prostovoljstva ves čas paziti, da v avtonomijo prostovoljstva poseže le toliko, kolikor je nujno potrebno za sistemsko ureditev področja. Določba na deklarativni ravni vzpostavlja osnovo za zagotavljanje enakopravnost posameznic in posameznikov in njihove varnosti pri opravljanju prostovoljskega dela kakor tudi osnovo za spodbujanje razvoja in celovitega spremljanja prostovoljskega dela ter priznavanja rezultatov prostovoljskega dela in prostovoljstva kot pomembne družbene vrednote. Konkretizacija tega člena je izpeljana skozi posamezne določbe zakona.



K 4. členu
Na nekaterih področjih je prostovoljstvo že opredeljeno in urejeno. Prostovoljci imajo na podlagi področne zakonodaje urejene tudi določene pravice in obveznosti v katere se s tem zakonom ne posega. Zaradi tega je bilo treba za zagotavljanje skladnosti zakonodaje na področju prostovoljstva, s tem členom izključiti urejanje posameznih pravic in obveznosti prostovoljcev, prostovoljskih in drugih organizacij ter obveznosti države in samoupravne lokalne skupnosti, s tem zakonom, če so te s posebnimi zakoni, z določbami posebnega zakona in na njihovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi urejene drugače. V teh primerih se uporabljajo ti posebni predpisi. Navedena ureditev je zelo pomembna predvsem za tradicionalna področja prostovoljskega dela, ki so s posebnimi predpisi že urejena, kot so na primer področje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Na teh področjih je namreč ključnega pomena, da se razmerja urejajo po predpisih, ki urejajo ta področja delovanja.

Glede na navedeno je treba posebej poudariti, da se Zakon o prostovoljstvu ne uporablja za določanje načina, pogojev in urejanje drugih strokovnih vprašanj v zvezi z opravljanjem nalog v posameznih dejavnostih, kot je na primer socialno varstvo, zdravstvena oskrba, zaščita in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter podobno, ker gre za vprašanja, ki so predvsem vprašanja stroke in morajo biti urejena s predpisi, ki urejajo posamezno dejavnost in jih ni mogoče urejati na enak način kot se ureja prostovoljstvo.

K poglavju II. OPREDELITEV POJMOV (5. – 9. člen)

K 5. členu
Ni nujno, da je vsako brezplačno opravljanje dela prostovoljsko delo. Prav tako ni nujno, da je vsako delo, čeprav bi ga oseba lahko dejansko prostovoljno opravljala, prostovoljsko delo, katerega opravljanje bi želeli s tem zakonom spodbuditi. Zaradi navedenega je pojem prostovoljskega dela potrebno jasno opredeliti. Tako določba v prvem odstavku natančno določa, da je prostovoljsko delo samo tisto delo, za katerega se je oseba odločila po svoji svobodni volji in le v primeru, da zanj ne pričakuje in tudi ne pridobi nobene neposredne ali posredne materialne koristi, torej, da delo opravlja v dobro drugih ali v splošno družbeno korist. Navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno.

V drugem odstavku pa je natančno določeno katere vrste dela se, tudi, če bi bilo isto opravljeno brezplačno, po tem zakonu ne morejo šteti za prostovoljsko delo. Pri presoji, kaj ni prostovoljsko delo po tem zakonu, je pripravljavec zakona izhajal iz ocene kumulativne izpolnjenosti pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena.

Tako za prostovoljsko delo ni moč šteti dela, za katero plačilo pogodbeno sicer ni dogovorjeno in zato daje videz brezplačnega opravljanja dela, vendar je dejansko pogojeno s premoženjsko koristjo, oprostitvijo materialne obveznosti ali nagrado, saj v tem primeru ni izpolnjen pogoj opravljanja dela brez pričakovanja ali pridobivanja neposredne ali posredne materialne koristi.

V kolikor je opravljanje dela, čeravno prostovoljno, namenjeno zgolj izpolnjevanju pravic in obveznosti članstva v članski organizaciji in zadovoljevanju zgolj osebnih potreb in interesov članov, gre za lastne potrebe članov, in ni v splošno družbeno korist, ga prav tako ni mogoče šteti za prostovoljsko delo.

Prostovoljsko delo prav tako ni delo, za katerega je glede na naravo dela potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi. Gre za delo, ki bi moralo biti plačano pa ni. Potrebno je namreč razmejiti med prostovoljskim delom in delom za katerega veljajo predpisi, ki urejajo delovno pravna razmerja. Na dejstvu, da neko delo ni plačano oziroma, da pogodba o zaposlitvi ni sklenjena, čeprav bi morala biti, namreč ni mogoče temeljiti prostovoljskega dela saj mu manjka osnovna komponenta – volja. Iz enakih razlogov za prostovoljsko delo ni mogoče šteti tudi opravljanje neplačanega dela z namenom strokovnega usposabljanja, volontersko pripravništvo.

Zaradi odsotnosti volje posameznika za opravljanje brezplačnega dela pa se kot prostovoljsko delo prav tako ne šteje brezplačno delo, ki ga je ena oseba dolžna izvajati za drugo fizično ali pravno osebo na temelju zakona ali drugega predpisa ali na podlagi sodne odločbe. Iz enakih razlogov za prostovoljsko delo ni mogoče šteti brezplačnega opravljanja dela, ki ga mora oseba opravljati na podlagi drugega pravnega posla, ki ga ne določa ta zakon. Navedena določba iz prostovoljstva izključuje stanja, ko mora oseba, zaradi potrebe po ohranitvi pogodbe, za drugo pogodbeno stranko opraviti določen obseg dela za katerega ne prejme plačila.

Za prostovoljsko delo po tem zakonu prav tako ni moč šteti spontanega opravljanja brezplačnega dela, katerega opravljanje je običajno v sorodstvenih ali prijateljskih odnosih. Nesporno je tudi opravljanje tega dela družbeno koristno vendar voljnost za opravljanje izhaja iz nekih drugih medsebojnih razmerij in temelji na običajih, ki veljajo v ožjih družbenih skupinah.

K 6. členu
V dveh odstavkih členov sta podani definiciji kdo je prostovoljka oziroma prostovoljec. Besedilo člena določa, da se za prostovoljko ali prostovoljca opredeli posameznica ali posameznik, ki opravlja prostovoljsko delo. Drugi odstavek sledi ustavnim določbam o enakosti pred zakonom in določa, da je prostovoljec lahko vsakdo, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. Tako zakon določa izjeme v 11. in 13. členu tega zakona. V 11. členu je izjema določena zaradi varstva ranljivih skupin. V 13. členu pa določba zasleduje otrokove pravice in otrokom do 7. leta prepoveduje opravljanje prostovoljskega dela.

K 7. členu
Besedilo dveh odstavkov v zakon vpelje pojmovanje organiziranega prostovoljstva, ki za razliko od ostalega prostovoljskega dela, pomeni samo tisto prostovoljsko delo, ki ga prostovoljka ali prostovoljec opravlja na organiziran način, v okviru nepridobitnih pravnih oseb zasebnega prava, ki so priglašene v vpisnik prostovoljskih organizacij, in ki traja najmanj 24 ur letno. Urna mejna postavka je postavljena skladno s predlogom nevladnih organizacij, ki ocenjujejo, da zajemanje podatkov o opravljenem prostovoljskem delu v manjšem obsegu ni smiselno. Manjši obseg prostovoljskega dela se po ocenah nevladnih organizacij opravlja priložnostno, gre za posamične akcije, običajno na podlagi ustno sklenjenih dogovorov. Predvsem pa prostovoljskega dela v tako majhnem letnem obsegu ni veliko.

Z namenom, da se v praksi že utečeno izvajanje prostovoljskega dela v organizacijah, ki niso predmet določitve v 9. členu zakona, je v drugem odstavku navedena možnost opravljanja organiziranega prostovoljskega dela tudi na način, ki dopolnjuje redni program v osebah javnega prava ali osebah zasebnega prava, ki so po zakonu nepridobitne in ki jim je država s koncesijo dodelila opravljanje javne službe. Navedena določba daje ustrezno pravno podlago javnemu zavodu in koncesionarju, da načrtuje dopolnilne programe, ki niso financirani iz javnih sredstev, in se s prostovoljskimi organizacijami dogovorijo o načinu in pogojih opravljanja prostovoljskega dela v javnem zavodu ali pri koncesionarju. Le pri sklepanju dogovora imajo te organizacije pravice in obveznosti prostovoljske organizacije v okviru katere se prostovoljsko delo izvaja. Navedeno pomeni, da se lahko s prostovoljsko organizacijo dogovorijo, lahko tudi prevzemajo obveznosti, če imajo za to zagotovljena sredstva, ki niso proračunska in zato namenjena izvajanju redne dejavnosti, o načinu in pogojih opravljanja prostovoljskega dela. Določba razmejuje prostovoljsko delo od rednega dela v takih organizacijah, kjer prostovoljsko delo pomeni dopolnitev rednega dela, ne more pa ga nadomestiti; tudi izvajanje prostovoljskih programov mora biti urejeno z internimi akti teh organizacij. Prav tako določba razmejuje javne zavode in koncesionarje od prostovoljskih organizacij. S sklenjenim dogovorom pa se te organizacije s prostovoljsko organizacijo dogovorijo tudi o načinu in rokih sporočanja podatkov o poravljanem prostovoljskem delu.

K 8. členu
Besedilo člena določa in uvaja nov pojem na področju prostovoljstva, prostovoljsko službo, ki pomeni opravljanje prostovoljske dela v obsegu, ki je enak ali daljši od 20 ur tedensko v obdobju šestih mesecev. Opredelitev pojma prostovoljske službe je pomembna saj predlagatelj pričakuje, da se bodo na prostovoljsko službo lahko vezali tudi strateški razvojni ukrepi (na primer na področju sociale) in posredno tudi odločanje o Nagradi in Priznanjih.

K 9. členu
Besedilo člena v prvem odstavku definira prostovoljske organizacije kot tiste nepridobitne pravne osebe zasebnega prava, katerih osnovna dejavnost ni v nasprotju z opredelitvijo prostovoljstva določeno v 2. členu tega zakona, ki zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo in/ali v katerih se prostovoljsko delo izvaja v splošno korist in ki so priglašene v vpisnik prostovoljskih organizacij iz 38. člena tega zakona.

Prostovoljske organizacije običajno zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo, ki v okviru teh organizacij prostovoljsko delo tudi izvajajo. Glede na sklenjene dogovore za mednarodno sodelovanje ali sodelovanje med prostovoljskimi organizacijami ali sklenjene dogovore med prostovoljsko organizacijo in javnim zavodom ali koncesionarjem pa je v realnosti mogoča tudi situacija, ko prostovoljska organizacija usposablja prostovoljce za prostovoljsko delo, ki ga ti, na podlagi dogovora, opravljajo v drugi prostovoljski organizaciji ali javnem zavodu ali pri koncesionarju. Predvidena je torej možnost soodvisnega delovanja dveh prostovoljskih organizacij, napotitvene, ki prostovoljca napoti na opravljanje prostovoljskega dela v drugo, gostiteljsko, organizacijo. V vsakem primeru morata organizaciji sprejeti medsebojni pisni dogovor, s katerim bosta uredili medsebojne pravice in obveznosti v odnosu do pravic in obveznosti prostovoljca, ki opravlja delo in koristnika prostovoljčevega dela ter dogovorili roke in način poročanja o opravljenem prostovoljskem delu. S tem se zagotavlja, da so podatki o količini opravljenega prostovoljskega dela zajeti le enkrat.

Namen vpisnika prostovoljskih organizacij, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za javno upravo, je dati možnost organizacijam, da se opredelijo kot prostovoljske, če je njihova osnovna dejavnost prostovoljstvo. Vpis v vpisnik je konstitutivne narave, saj se, ne glede na izpolnjevanje drugih pogojev tega člena, za prostovoljske organizacije štejejo le tiste, ki so v vpisnik vpisane. Vpis v vpisnik pa ne posega v siceršnji status prostovoljske organizacije, ki kot nepridobitna oseba zasebnega prava deluje kot društvo, humanitarna organizacija, zasebni zavod, ….. Vzpostavitev vpisnika zagotavlja, da so na enem mestu zbrani podatki o prostovoljskih organizacijah in s tem tudi potrebno transparentnost na tem področju.

V tretjem odstavku je podana definicija, s katero se opredeljujejo organizacije, ki po tem zakonu ne štejejo za prostovoljske organizacije in zato ne morejo biti vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij iz 38. člena tega zakona. To so politične stranke, sindikalne organizacije, združenja delodajalcev, poklicna in strokovna združenja, registrirane cerkve in verske skupnosti, ki kot svojo primarno opravljajo konfesijonarsko dejavnost. Skupno navedenim subjektom je dejstvo, da so ti ustanovljeni z namenom zadovoljevanja specifičnih potreb njihovih članov, ki so usmerjene v afirmacijo posamezne politične opcije, stroke, veroizpovedi ali pa v pridobitev boljšega položaja na trgu delovne sile. Zaradi navedenega teh organizacij, tudi, če se v njih opravlja brezplačno delo, ni mogoče šteti za prostovoljske organizacije.

Ne glede na izločitev registriranih cerkva in verskih skupnosti pa se kot prostovoljske organizacije štejejo njihovi sestavni deli, ki imajo pravno osebnost na podlagi zakona o verski svobodi in ustrezajo opredelitvi prostovoljskih organizacij po tem členu ter imajo status humanitarne organizacije po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije . Tu gre predvsem za organizacije, ki imajo v Republiki Sloveniji že dolgoletno tradicijo na področju humanitarnih dejavnosti, sociale in podobno (npr. Slovenska Karitas, Rdeči polmesec, …).

K III. Poglavju NAČELA (10. – 15. člen)

K 10. členu
Dikcija člena sledi 14. členu ustavne določbe, s katero so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki. Ker gre za občutljivo področje, je prepoved diskriminacije izvedena dosledno in sicer tako v odnosu do oseb, ki bi se v opravljanje prostovoljskega želele vključiti kakor tudi do oseb, ki so uporabniki storitev prostovoljskega dela. Prepoved diskriminacije velja tako za prostovoljsko organizacijo in tudi prostovoljca samega.

Ker gre za prostovoljsko delo, je opredelitev skladnosti volje, potreb uporabnikov, ciljev in zmožnosti prostovoljcev, iz tretjega odstavka tega člena, nujna za kakovostno opravljanje prostovoljskega dela.

S četrtim odstavkom je opredeljena pozitivna diskriminacija s ciljem zagotavljanja enakih možnosti.

K 11. členu
Drugo načelo, ki ga uvaja zakon o prostovoljstvu, je določeno v 11. členu, ki določa, da so prostovoljske organizacije prostovoljcu dolžne zagotoviti pridobivanje posebnih znanj, izkušenj in sposobnosti v primeru, da so koristniki prostovoljskega dela osebe s posebnimi potrebami in druge ranljive osebe, ki jih člen zakona natančno opredeli v skladu z nacionalnim programom socialnega varstva v Republiki Sloveniji. Navedeno je tudi predmet dogovora med prostovoljsko organizacijo in prostovoljcem iz katerega mora biti razvidno, da prostovoljec taka znanja, izkušnje in sposobnosti ima oziroma na kak način bo organizacija poskrbela, da jih bo pridobil. V dopolnilo načela varstva uporabnikov prostovoljskega dela pa drugi odstavek navaja osebe, ki jim ni dovoljeno opravljati prostovoljskega dela z osebami s posebnimi potrebami ali drugimi ranljivimi osebami. To so osebe, ki jim je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja ali prepovedi opravljanja poklica, dejavnosti ali dolžnosti ki je v zvezi s področjem opravljanja prostovoljskega dela ter osebe zoper katere je bil uveden kazenski postopek ali so bile pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali za protipravno pridobitev premoženjske koristi. Ker gre v primerih, ko so koristniki prostovoljskega dela osebe s posebnimi potrebami in druge ranljive osebe, za osebe, ki iz različnih razlogov ne morejo učinkovito varovati svojih pravic v teh razmerjih, je ravno zaradi varstva istih taka omejitev nujno potrebna.

K 12. členu
Zakon v tem členu prepoveduje izkoriščanje prostovoljec z namenom pridobivanja ali povečanja premoženjskih koristi organizatorju prostovoljskega dela. Z načelom prepovedi se ščiti prostovoljca pred delom na črno.

K 13. členu
Zakon je kot eno temeljnih načel uvedel načelo varstva otrok. Načelo je bilo potrebno vnesti v določbo zakona predvsem zaradi vseh mednarodnih konvencij, ki jih je podpisala Republika Slovenija, še posebej Konvencije o otrokovih pravicah. Načelo varstva velja za otroke, mladoletne osebe in osebe, ki jim je bila delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost, ki jim pravice do združevanja in opravljanja prostovoljskega dela ni mogoče prepovedati je pa potrebno, zaradi njihovega varstva, z zakonom določiti varovala, ki onemogočajo njihovo zlorabo. Tako se otrokom do dopolnjenega 15 leta dovoli opravljanje prostovoljskega dela le, če tako delo pomeni prispevek k njihovem vzgojno-izobraževalnem procesu in ne ogroža njihovega zdravja, razvoja in jih ne ovira pri opravljanju šolskih obveznosti. Opravljanje prostovoljskega dela mladoletnim osebam, ki jim je bila delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost, pa je dovoljeno le pod nadzorstvom mentorja in če isto ne presega njihovih starostnih ali psihofizičnih zmožnosti.

K 14. členu
Dela, za katero ima posameznik sklenjeno veljavno pogodbo o zaposlitvi, ni moč opravljati kot prostovoljskega. S tem členom se izključuje možnost opravljanja prostovoljskega dela v tisti organizaciji, v kateri je posameznik zaposlen, na istih delih in nalogah za opravljanje katerih ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, saj bi taka vrsta dela pomenila potencialno nevarnost izkoriščanja.

K 15. členu
Prostovoljstvo je aktivnost, ki jo izvajajo in spodbujajo tudi izven meja Republike Slovenije. Zaradi navedenega in narave prostovoljskega dela, ki temelji na medsebojni solidarnost ljudi, spodbujanju razvoja človeških potencialov, zagotavljanju družbene povezanosti in sodelovanju ljudi pri reševanju problemov posameznikov in družbenih problemov, se tudi prostovoljske organizacije med seboj povezujejo in med seboj izmenjujejo prostovoljce. Pri izvajanju poslanstva prostovoljstva zato meje niso pomembne. Ne glede na navedeno pa je potrebno prostovoljcu, ki je napoten na prostovoljsko delo v tujino ali iz tujine v Slovenijo, zagotoviti pravice, ki jih ima po tem zakonu. Določilo člena zato opredeljuje dolžnosti prostovoljske organizacije in pravice prostovoljca, ki ga organizacija napoti na opravljanje prostovoljskega dela v tujino. Takemu prostovoljcu namreč mora prostovoljska organizacija, ki ga je v tujino napotila, dogovoriti vse pravice in obveznosti, ki so določene v tem zakonu. Prav tako besedilo tretjega odstavka tega člena omogoča, da lahko prostovoljsko delo v Republiki Sloveniji opravljajo tudi tujci in osebe, ki jim je priznana pravica do mednarodne zaščite, skladno z veljavno zakonodajo in ob upoštevanju mednarodnih obveznosti, ki jih je prevzela Republika Slovenija. Slednjim pripadajo vse pravice in obveznosti, ki jih imajo prostovoljci po tem zakonu.


K IV. Poglavju: POGOJI OPRAVLJANJA ORGANIZIRANEGA PROSTOVOLJSKEGA DELA (16.- 24. člen)

K 16. členu
Navedena določba uvaja obveznost sklenitve dogovora o opravljanju organiziranega prostovoljskega dela, ki ga skleneta prostovoljec in prostovoljska organizacija. Z njim obe strani dogovorita medsebojne pravice in obveznosti ter druge posebnosti, značilne za opravljanje konkretnega prostovoljskega dela. Navedena določba uvaja transparentnost v odnose, ki nastajajo na področju prostovoljstva in s tem omogoča učinkovito varstvo pravic vseh, v prostovoljsko delo vpetih strani. V drugem odstavku pa je dana možnost, da k sklenitvi dogovora pristopijo tudi tretje osebe, če imajo za tak pristop utemeljen razlog. Omenjeno možnost je bilo potrebno zagotoviti predvsem za primere, ko prostovoljci ene prostovoljske organizacije opravljajo prostovoljsko delo v drugi organizaciji, v javnem zavodu ali pri koncesionarju. Ker v teh primerih prostovoljci opravljajo delo z njihovimi uporabniki, imajo te organizacije legitimen interes, da pri podpisu dogovora s katerim se pravice in obveznosti prostovoljcev in obeh organizacij dogovorijo, sodelujejo.

K 17. členu
Člen določa način sklenitve dogovora o prostovoljskem delu, ki je lahko sklenjen v pisni ali ustni, če se s tako obliko strinjata obe stranki dogovora, in če je sklenitev ustnega dogovora v skladu s tem zakonom sploh dopustna. Obličnost sklenitve dogovora zagotavlja transparentnost dogovorjenih pravic in obveznosti ter obema strankama dogovora nudi potrebno pravno varnost. Zagotovitev enake stopnje varnosti prostovoljcev, ki so sklenili usten dogovor, pa je dodatno izvedena v določbah 23. in 24. člena, ki določata vsebino evidenčnega lista prostovoljca in vsebino potrdila o opravljenem prostovoljskem delu ter obveznost prostovoljske organizacije, da tako potrdilo na zahtevo prostovoljca tudi izda in in podatek o tem vnese v evidenčni list.

Drugi odstavek tega člena natančno določa primere, v katerih mora biti dogovor sklenjen v pisni obliki. To so primeri prostovoljskega dela slovenskih državljanov v tujini, primeri prostovoljske službe in primeri prostovoljskega dela otrok do dopolnjenega 15. leta in mladoletnih oseb ter oseb, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost ter primeri, ko to zahteva prostovoljec, njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik ali prostovoljska organizacija. Sklenitev dogovora v pisni obliki je v teh primerih nujna, saj je prostovoljcem, zaradi narave prostovoljskega dela ali njihovega položaja, potrebno zagotoviti največjo stopnjo pravne varnosti.

K 18. členu
Vseh pravic in obveznosti, ki jih je v konkretnih primerih potrebno dogovoriti, z zakonom ni mogoče določiti. Kljub temu je potrebno že na tej ravni določiti vsaj obvezne in bistvene sestavine, ki zagotavljajo enakost strank, ki vstopajo v prostovoljska razmerja, pred zakonom, ne glede na stranke dogovora. Bistvene sestavine so podatki: o strankah dogovora, njihovem prebivališču oziroma sedežu, o določitvi kraja in časa trajanja prostovoljskega dela, če gre za prostovoljsko delo v tujini ali zunaj kraja bivanja prostovoljca pa tudi podatki o nastanitvi ter načinu zagotavljanja drugih pogojev za opravljanje prostovoljskega dela, o opisu prostovoljskega dela, o določitvi pravice do dnevnega in tedenskega počitka, o določitvi specifičnih pravic in obveznosti prostovoljca ter obveznost spoštovanja etičnih pravil prostovoljske organizacije, o določitvi usposabljanja za prostovoljsko delo in mentorstva, o določitvi načina zagotavljanja varnosti v času usposabljanja za prostovoljsko delo, v času opravljanja prostovoljskega dela in v času prihoda ter odhoda s kraja opravljanja tega dela, če se to delo opravlja v okoliščinah, ki bi lahko ogrožale varnost, življenje ali zdravje prostovoljca, o določitvi upravičenih stroškov, vezanih na opravljanje prostovoljskega dela, in načinu njihove povrnitve prostovoljcu, nadalje podatek o ugotovitvi, da na strani prostovoljca ne obstajajo zdravstvene ali druge okoliščine, ki bi mu onemogočale ali bistveno oteževale izpolnjevanje obveznosti ali bi lahko ogrozile njegovo zdravje ali življenje in zdravje oseb, s katerim med opravljanjem prostovoljskega dela prihaja v stik, ter izjavo prostovoljca, da je zdravstveno zavarovan in določitev načina izvajanja medsebojnih pravic in dolžnosti ter določitev načina prenehanja dogovora.

Poleg bistvenih sestavin dogovora, zakon določa tudi obvezne sestavine medsebojnega dogovora, ki zajemajo izjavo prostovoljca, da na njegovi strani niso podane zdravstvene ali druge okoliščina, ki bi mu onemogočile ali bistveno oteževale opravljanje prostovoljskega dela ali pa bi lahko bistveno ogrozile njegovo zdravje ali življenje ali zdravje in življenje oseb s katerimi prihaja v stik. Navedeno omogoča prostovoljski organizaciji, da prostovoljca in druge osebe objektivno zavaruje pred včasih preveliko željo posameznikov, da bi pomagali drugim čeprav bi s tem lahko ogrozili sebe ali druge osebe s katerimi prihajajo v stik.

Obvezna sestavina dogovora pa je izjava prostovoljca, da mu ni bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja ali prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali dolžnosti, ki je v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela, oziroma, da zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje ali telo, spolno nedotakljivost ali za protipravno pridobitev premoženjske koristi, v kolikor bi bili koristniki prostovoljskega dela ranljive osebe ali osebe s posebnimi potrebami. V kolikor prostovoljska organizacija podvomi v resničnost izjave lahko od prostovoljca zahteva predložitev potrdila iz uradne evidence v kateri se navedena dejstva vodijo.
.

Pri sklepanju dogovora o prostovoljskem delu je določeno tudi, da mladoletne osebe do dopolnjenega 15. leta zastopa skrbnik ali zakoniti zastopnik, kar je obvezna sestavina dogovora.

K 19. členu
Člen določa, da za razmerja iz dogovora o prostovoljskem delu in razmerja, ki iz dogovora izhajajo in ki s tem zakonom niso urejena, velja zakon, ki ureja obligacijska razmerja Ker vseh razmerij, ki pri organiziranju in izvajanju prostovoljskega dela lahko nastanejo v dejanskih okoliščinah s tem zakonom, ki je sistemske narave, ni mogoče predvideti je navedena določba ključnega pomena za zagotovitev potrebnega in učinkovitega pravnega varstva vseh, ki v to razmerje vstopajo ali pa se jih dotika.

K 20. členu
Navedena določba sledi principu urejanja pravic iz delovno-pravne zakonodaje ne glede na dejstvo, da se prostovoljsko delo opravlja na podlagi svobodne volje, je potrebno zaradi preprečevanja izkoriščanja prostovoljcev in zagotavljanja potrebnega časa za regeneracijo njihovih moči tudi na normativni ravni urediti pravico in obveznost prostovoljcev do počitka. Besedilo člena tako z namenom ščitenja pravic prostovoljcev omejuje svobodo sklepanja dogovorov o prostovoljskem delu, ki bi bil v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Ta omejitev pa ne velja za posebne oblike prostovoljskega dela, in sicer za primere sobivanja prostovoljca s koristniki prostovoljskega dela, kjer ima prostovoljec možnost, da soodloča o razporejanju dela.


K 21. in 22. členu
Zakona o prostovoljstvu v tem členu določa primere, ko sklenjen dogovor o prostovoljskem delu preneha veljati. Dogovor preneha veljati v naslednjih primerih: ko se izteče čas, za katerega je bil sklenjen, če se sporazumno ali z odpovedjo ene od strank prekine dogovor, z dnem dokončnosti odločbe o omejitvi ali odvzemu poslovne sposobnosti prostovoljca, če dogovorjeno prostovoljsko delo presega obseg poslovne sposobnosti prostovoljca ali če zakoniti zastopnik ali pristojni center za socialno delo ne poda pisno soglasje za nadaljevanje prostovoljskega dela, z dnem nastopa okoliščin iz drugega odstavka 11. člena tega zakona, z dnem prenehanja delovanja prostovoljske organizacije, ki nima pravnega naslednika, oziroma iz drugih razlogov, ki so z dogovorom o prostovoljskem delu dogovorjeni.

Prav tako lahko prostovoljec oziroma njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik kadarkoli odpove dogovor o prostovoljskem delu, če to v roku, ki ga določa dogovor, sporoči prostovoljski organizaciji. Brez upoštevanja dogovorjenega odpovednega roka lahko prostovoljec dogovor odpove v primeru, če prostovoljska organizacija krši dogovorjene obveznosti. Tudi prostovoljska organizacija lahko predčasno odpove dogovor, če preneha potreba po prostovoljskem delu, če prostovoljec krši dogovor, če ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti ali če prostovoljska organizacija ne more več zagotavljati pogojev za opravljanje prostovoljskega dela.

K 23. členu
Novost, ki jo določba uvaja v pravni red na področju prostovoljstva v Republiki Sloveniji, je poenotenje in sistematično vodenje evidenc o prostovoljcih in opravljenem prostovoljskem delu. Pri določanju vsebine evidence je predlagatelj izhajal iz dejstva, da že sedaj članske nepridobitne organizacije, ki v svoje delo vključujejo tudi prostovoljstvo, na podlagi drugih predpisov vodijo različne evidence o članih in prostovoljskem delu. Zaradi navedenega je bilo potrebno čim manj posegati v obstoječe ureditve ter na enoten način urediti evidentiranje zgolj tistih podatkov, ki so potrebni za transparentnost razmerij oziroma ureditev pravic in obveznosti, ki pri prostovoljstvu nastajajo, za povračila morebitnih stroškov, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela ter na koncu, a ne nazadnje, za vodenje razvojne politike spodbujanja prostovoljstva. Zaradi različnih tehničnih in kadrovskih sposobnosti oziroma možnosti organizacij predlagatelj tudi ni predpisal obvezne enotne forme evidence kakor tudi ne načina vodenja. Predlagatelj predpisa namenoma, zaradi posebnosti prostovoljskih organizacij, tudi ni prepisal obveznega vodenja evidence v elektronski obliki. Prostovoljske organizacije so namreč slabše tehnično opremljene, zato jim je bilo potrebno prepustiti svobodo izbora za način vodenja evidence. Tako lahko organizacije formo in način vodenja prilagodijo obstoječi praksi. Navedeno pomeni najmanjši možni administrativni poseg v delo teh organizacij, ki po oceni predstavnikov, ki so sodelovali pri nastajanju zakona, ne pomeni ne velikih in ne nepotrebnih administrativnih obremenitev.

Prostovoljska organizacija mora voditi evidenco prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela tako, da za vsakega prostovoljca vzpostavi in vodi evidenčni list prostovoljca in opravljenega prostovoljskega dela. Evidenčni list prostovoljca in opravljenega prostovoljskega dela vsebuje naslednje podatke: naziv in sedež prostovoljske organizacije ter datumu vzpostavitve evidenčnega lista, osebno ime prostovoljca ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum rojstva, datum sklenitve pisnega ali ustnega dogovora, vrsta in obseg povračila dogovorjenih stroškov ter datum izplačila, datum oziroma časovno obdobje, v katerem je prostovoljec delo opravil, ter podatek o kraju opravljanja prostovoljskega dela, podatek o tem, v kateri organizaciji je bilo opravljeno prostovoljsko delo, vrsta prostovoljskega dela, ki je lahko organizacijsko, strokovno ali drugo delo, področje prostovoljskega dela po vpisniku, določenim s predpisom iz sedmega odstavka tega člena, kratko navedbo morebitnih spretnosti in znanj, ki jih je prostovoljec pridobil z usposabljanjem za prostovoljsko delo ali s prostovoljskim delom, število opravljenih prostovoljskih ur po vrsti in področju prostovoljskega dela in navedbo odgovorne osebe, ki je v evidenco vnesla podatke.

Podatki v evidenci se hranijo 10 let od zadnjega vpisa v evidenčni list prostovoljca. Listine na podlagi katerih so bili podatki v evidenco vpisani se hranijo 10 let od njihovega nastanka. Ker so listine lahko tudi podlaga za priznavanje in izplačila stroškov, ki zaradi prostovoljskega dela ali v zvezi z njim nastanejo prostovoljcu ali stroškov, ki zaradi usposabljanja prostovoljcev lahko nastanejo prostovoljski organizaciji je bilo potrebno rok določiti v skladu s predpisi, ki urejajo računovodstvo.

Glede na to, da se prostovoljsko delo lahko opravlja v prostovoljski organizaciji, katere član je prostovoljec ali v drugi prostovoljski organizaciji, javnem zavodu ali pri koncesionarju, je bilo potrebno v petem odstavku tega člena razmejiti pristojnost za vodenje evidence in dolžnost poročanja. Tako je za vodenje evidence o prostovoljcu in delu, ki ga je opravil, vezano na dogovor med dvema prostovoljskima organizacijama oziroma, v primeru sklenjenega dogovora med prostovoljsko organizacijo in organizacijo iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, pa na prostovoljsko organizacijo, ki je prostovoljca na opravljanje dela napotila, obveznost poročanja pa na organizacijo (javni zavod, koncesionar), v okviru katere je bilo delo opravljeno. Navedeno zagotavlja, da so podatki o opravljenem prostovoljskem delu zajeti samo enkrat – se ne podvajajo. Prav tako je bilo nujno določiti rok za posredovanje navedenih podatkov, ker so ti potrebni za pripravo poročil iz 41. člena tega zakona.

Za potrebe tega zakona in ovrednotenje prostovoljskega dela in prispevka prostovoljcev ter prostovoljskih organizacij k družbeni blaginji Republike Slovenije je bilo potrebno prostovoljsko delo vsebinsko razvrstiti in oceniti njegovo vrednost. Prostovoljske organizacije prostovoljsko delo vsebinsko delijo delo na tri vrste del, in sicer organizacijsko, strokovno in ostalo delo. Organizacijsko delo pomeni opravljanje aktivnosti vodenja projektov, programov, organizacije ali njenega dela in opravljanje mentorstva prostovoljcem. Strokovno delo pomeni opravljanje prostovoljskih del, za katera izvajanje potrebujejo posebna znanja in veščine ali je osnovno prostovoljsko delo posameznega programa ali projekta. Posebna znanja in veščina lahko prostovoljec pridobi v šolsko-izobraževalnem sistemu, z delovnimi izkušnjami ali na usposabljanju prostovoljske organizacije. Drugo delo pomeni opravljanje prostovoljskih aktivnosti, ki imajo ali naravo pomožnih del za podporo prostovoljskemu programu ali projektu ali za opravljanje katerih ni potrebno posebno usposabljanje.

Primer 1: Učna pomoč učencem
Organizacijsko delo: dogovori mentorja ali vodje programa (če je to prostovoljec) z prostovoljcem, starši, učencem, koordinacija ur, mentorstvo …
Strokovno delo: konkretna učna pomoč učencu
Drugo prostovoljsko delo: Urejanje učilnice, urejanje knjižnice

Primer 2: Čistilna akcija
Organizacijsko delo: Oblikovanje ideje, pridobivanje drugih prostovoljcev, priprava načrta, vodenje akcije…
Strokovno delo: izvedba čiščenja
Drugo delo: Podpora prostovoljcem v obliki priprave hladne pijače, logistika..

Primer 3.: Izdajanje humanitarne pomoči v obliki paketov
Organizacijsko delo: Organizacija dela, pridobivanje sredstev in paketov. logistika…
Strokovno: pregled vlog in odobritev, izdaja paketa
Drugo delo: urejanje skladišča, priprava paketa

Ker evidenca prostovoljcev in prostovoljskega dela pomeni osnovno bazo podatkov, si je v sedmem odstavku predlagatelj pridržal pristojnost za podrobnejšo določitev vsebin evidenčnega lista in seznama področij prostovoljskega dela s podzakonskim predpisom. Navedeno bo omogočilo pripravo strukturiranega poročila o prostovoljskem delu iz 41. člena tega zakona na način, da bo zagotavljalo primerno podlago za pripravo razvojnih strategij in ukrepov za spodbujanje prostovoljstva iz 35. člena tega zakona.

K 24. členu
Besedilo člena določa, da mora prostovoljska organizacija prostovoljcu izdati potrdilo, na podlagi podatkov iz evidenčnega lista, o opravljenem prostovoljskem delu. Le to mora vsebovati podatke o nazivu in sedežu prostovoljske organizacije, osebno ime, rojstne podatke in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prostovoljca, podatke o trajanju in količini opravljanega prostovoljskega dela, kratek opis prostovoljskega dela ter, če prostovoljec to želi, navedbo morebitnih spretnosti in znanj, ki jih je prostovoljec pridobil z usposabljanjem za prostovoljsko delo ali mentorstvo ali s prostovoljskim delom ter navedbo vrste in obsega morebiti povrnjenih stroškov, ki so prostovoljcu nastali v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela in katerih povrnitev je bila predhodno dogovorjena z dogovorom o prostovoljskem delu.. Potrdilo mora vsebovati podpis pooblaščene osebe prostovoljske organizacije. Glede na njegovo naravo tako potrdilo istočasno tudi dokazuje sklenitev ustnega dogovora o prostovoljskem delu. Državljanom Republike Slovenije, ki opravljajo prostovoljsko delo v tujini, je dolžna izdati potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu prostovoljska organizacija s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je prostovoljsko delo v tujini organizirala ali soorganizirala. S tem se prostovoljce, ki so napoteni na opravljanje prostovoljskega dela v tujino ne prepušča morebitnim drugačnim praksam tujih prostovoljskih organizacijah in se jim zagotavlja enake pravice, kot da bi opravljal prostovoljsko delo doma. Izdana potrdila se evidentirajo v evidenčnem listu prostovoljca.

K V. poglavju: PRAVICE IN OBVEZNOSTI PROSTOVOLJCEV IN PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJ (25. – 34. člen)

K 25. členu
Navedena določba taksativno navaja pravice, ki jih ima prostovoljec na podlagi tega zakona.
Prostovoljec s tem zakonom dobi pravico do:
- predhodne seznanitve z organizacijo, vsebino in pogoji prostovoljskega dela ter s pravicami in obveznostmi, ki mu kot prostovoljcu pripadajo zakonu, oziroma na podlagi splošnih aktov prostovoljske organizacije,
- seznanitve z morebitnimi nevarnostmi opravljanja prostovoljskega dela,
- sklenitve pisnega dogovora o prostovoljskem delu,
- potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu,
- seznanitve z etičnimi pravili organizacije in drugimi etičnimi pravili, ki so pomembna za posamezne oblike prostovoljskega dela,
- ustreznega usposabljanja za prostovoljsko delo in drugega usposabljanja v zvezi s prostovoljskim delom,
- mentorja, ki mu med trajanjem prostovoljskega dela nudi strokovno pomoč in podporo,
- zagotovitve varnosti v času usposabljanja za prostovoljsko delo, v času opravljanja prostovoljskega dela in v času prihoda ter odhoda s kraja opravljanja tega dela, če se to delo opravlja v okoliščinah, ki bi lahko ogrozile varnost, življenje ali zdravje prostovoljca,
- dnevnega in tedenskega počitka v dogovorjenem obsegu,
- aktivnega sodelovanja pri odločanju v zadevah, ki vplivajo na prostovoljsko delo,
- odklonitve dela, ki se mu zdi moralno nesprejemljivo ali je v nasprotju z določili tega ali drugih zakonov,
- povrnitve dogovorjenih stroškov, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela,
- vložitve zahteve za izpolnitev obveznosti ali prenehanja kršitve pravic na organ upravljanja prostovoljske organizacije in
- varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Na pravice prostovoljca oblika sklenjenega dogovora nima nikakršnega vpliva. Navedena določba varuje pravice prostovoljca v razmerju do prostovoljske organizacije tudi v primerih, ko pisni dogovor ni bil sklenjen. Gre za pravice, ki morajo biti zagotovljene vsem prostovoljcem in ki jih morajo zagotavljati vse prostovoljske organizacije

V primeru sklenitve ustnega dogovora o prostovoljskem delu mora prostovoljec prostovoljski organizaciji podati pisno izjavo, da je bil z njimi seznanjen.

K 26. členu
Ta člen določa pravico prostovoljca do učinkovitega pravnega varstva njegovih pravic. V primeru kršitve pravic ali obveznosti lahko prostovoljec vloži zahtevo za izpolnitev obveznosti ali prenehanje kršitve obveznosti. Rok za vložitev zahteve je 30 dni od dneva nastopa okoliščin, ki pomenijo kršitev obveznosti. Prostovoljec ima tudi pravico, da organu tudi osebno predstaviti okoliščine, zaradi katerih meni, da so bile kršene njegove pravice. Šele v primeru, da obveznost iz drugega odstavka tega člena v danem roku ni izpolnjena oziroma kršitev ni odpravljena, lahko prostovoljec uveljavi sodno varstvo pred pristojnim okrajnim sodiščem. Namen navedene določbe je prostovoljcu in prostovoljski organizaciji zagotoviti pogoje za sprotno in čim lažje odpravljanje morebitnih nesporazumov. Istočasno izvajanje določbe zagotavlja, da zaradi njih ne bo prihajalo do nepotrebnega obremenjevanja sodišč.

K 27. členu

Zakona o prostovoljstvu v tem členu ureja status prostovoljca, če je le ta brezposelna oseba, ki ima že pridobljene pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti na način, da prostovoljcu s statusom brezposelne osebe zaradi opravljanja prostovoljskega dela ne prenehajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki so mu bile priznane v skladu z zakonom, ki ureja trg dela. Navedeno določbo je zaradi sistemske obravnave prostovoljstva potrebno umestiti v ta zakon. Tako je prostovoljec dolžan o opravljanju prostovoljskega dela v skladu s tem zakonom pisno obvestiti pristojno službo Zavoda RS za zaposlovanje, ki to okoliščino ustrezno upošteva pri izpolnjevanju obveznosti prostovoljca po zakonu, ki ureja trg dela. Ustrezno upoštevanje te okoliščine pomeni zgolj to, da Zavod RS za zaposlovanje pri izpolnjevanju obveznosti prostovoljca s statusom brezposelne osebe opravljanje prostovoljskega dela upošteva, če je to mogoče. V nasprotnem primeru ta okoliščina v nobenem pogledu ne more vplivati na obseg in vsebino obveznosti prostovoljca, katere je ta dolžan izpolnjevati iz naslova statusa brezposelne osebe.

K 28. členu

Poleg pravic, ki jih je prostovoljec pridobil s tem zakonom, mu določba tega člena nalaga obveznosti izpolnjevanja prevzetih obveznosti s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu, tudi obveznosti usposabljanja za prostovoljsko delo ali drugega usposabljanje v zvezi z njim, če je obveznost dogovorjena s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu.. Gre tudi za obveznost skrbnega opravljanja dela v skladu s strokovnimi standardi, ki jih poleg veljavnih predpisov opredeljujejo tudi standardi strokovnih združenj na posameznem področju, in etičnimi pravili ter prejetimi navodili prostovoljske organizacije s katero je sklenil dogovor o opravljanju prostovoljskega dela, obveznost spoštovanja pravil o delovanju prostovoljske organizacije in varovanja zaupnih podatkov, ki jih kot take določi prostovoljska organizacija ter osebnih podatkov, s katerimi se je seznanil ob opravljanju prostovoljskega dela. Kot obveznost pa je opredeljeno tudi poročanje o opravljenem prostovoljskem delu.

Določba zasleduje dva cilja. Na eni strani omogoča prostovoljcu, da se seznani z obveznostmi, ki izhajajo iz prostovoljskega dela, na drugi strani, pa organizaciji daje pravico pričakovanja dobro opravljenega dela. Izpolnjevanje obeh pa uporabnikom prostovoljskega dela zagotavlja kontinuirano in strokovno zagotavljanje storitev.

Prostovoljec ima pravico odkloniti izvajanje navodil prostovoljske organizacije, če bi bilo opravljanje prostovoljskega dela v skladu z navodili nevarno za življenje ali zdravje prostovoljca ali drugih oseb ali v neskladju z veljavnimi predpisi. Opravljanje prostovoljskega dela lahko odkloni tudi v primeru, če meni, da bi bilo izvajanje za njega moralno ali etično nesprejemljivo ali v nasprotju s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu. Če bi izvajanje navodil prostovoljske organizacije lahko povzročilo škodo prostovoljcu, uporabnikom prostovoljskega dela ali tretjim osebam, je obveznost prostovoljca prostovoljsko organizacijo na to pisno opozoriti. V nujnih primerih je izjemoma opozorilo lahko tudi ustno.

K 29. členu

S to določbo se glede na določbo 28. člena, ki ureja obveznosti prostovoljca, določajo tudi obveznosti prostovoljske organizacije s katero ima prostovoljec sklenjen dogovor o prostovoljskem delu. Obveznosti se nanašajo na spoštovanje in zagotavljanje pravic prostovoljca iz 25. člena zakona, na izvrševanje obveznosti do prostovoljca prevzetih s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu, na zagotavljanje pogojev za spoštovanje pravic prostovoljca, na izdajanje pisnih potrdil o prostovoljskem delu z vsebino, ki jo določa zakon, na zagotavljanje materialnih pogojev in sredstev za izvajanje prostovoljskega dela, na zagotavljanje povračil stroškov, ki so dogovorjeno, na zagotavljanje spoštovanja varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti prostovoljca, na zagotavljanja drugih pogojev in pravic določenih s tem zakonom in na vodenje evidence prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela. Prav tako je obveznost organizacije, da mora nezgodno zavarovati prostovoljca za čas opravljanja prostovoljskega dela za primer opravljanja prostovoljskega dela v pogojih, ki pomenijo nevarnost za zdravje ali življenje prostovoljca ali če je tako dogovorjeno z dogovorom o prostovoljskem delu. Vse organizacije, tudi prostovoljske, ki posameznike vključujejo v delovne procese morajo, v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, za vsak proces narediti oceno tveganja, ki je tako tisti akt notranjega poslovanja, ki je podlaga za izpolnjevanje obveznosti prostovoljske organizacije za sklenitev nezgodnega zavarovanja. Tako določba na jasen način določa obveznosti prostovoljske organizacije in s tem daje prostovoljcu podlago za učinkovito varstvo pravic, pridobljenih s sklenjenim dogovorom.

K 30. členu

V izvajanje prostovoljstva so vključene prostovoljske organizacije, prostovoljci in prejemniki prostovoljskih storitev oziroma dela. Namen določbe je zagotoviti večje varstvo uporabnika prostovoljskih storitev na eni strani ter večje varstvo prostovoljca, če je ta sledil navodilom prostovoljske organizacije in bil za prostovoljsko delo ustrezno usposobljen, na drugi strani. Čeprav se prostovoljsko delo opravlja altruistično, v korist tretjega, brez plačila in po svobodni volji prostovoljca, ki z njim želi pomagati pomoči potrebnim, ni mogoče dopustiti, da bi morebitno škodo, ki jo povzroči prostovoljec pri opravljanju prostovoljskega dela ali v zvezi z njim, v vseh primerih nosil uporabnik prostovoljskega dela. Zaradi njegovega varstva in dejstva, da se z zakonom ureja organizirano prostovoljstvo, določba določa, da za morebiti nastalo škodo, ki jo prostovoljec povzroči pri opravljanju prostovoljskega dela ali v zvezi z njim, odškodninsko odgovarja prostovoljska organizacija po načelu krivdne odgovornosti. Odgovornosti se lahko razbremeni, če dokaže, da je v danih okoliščinah prostovoljec ravnal pravilno. S tem določba sledi tudi načelu spodbujanja prostovoljstva saj prostovoljca izloča iz neposredne odškodninske odgovornosti in mu s tem, olajša odločitev za opravljanje prostovoljskega dela.

Če pa se prostovoljcu dokaže, da je bila škoda povzročena namerno ali zaradi hude malomarnosti prostovoljca, ima prostovoljska organizacija, ki je škodo poravnala, pravico do regresnega zahtevka za poplačilo celotne izplačane odškodnine. Takšna ureditev je potrebna saj predlagatelj meni, da razmerja med prostovoljcem in prostovoljsko organizacijo ne smejo posegati v pravice uporabnikov. Prav tako meni, da ima prostovoljska organizacija v okviru določb, ki določajo njene pravice in obveznosti prostovoljcev, vse mehanizme, ki ji omogočajo, da nastanek takih situacij prepreči.

Zaradi varstva oškodovanca in v primerih, ko je očitno, da je bila škoda povzročena namenoma, ima oškodovanec pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od prostovoljca.

Prostovoljska organizacija lahko zavaruje svojo odgovornost za ravnanje prostovoljcev do tretjih oseb.

K 31. členu
Z opravljanjem prostovoljskega dela ima prostovoljec določene stroške. V prostovoljsko delo prostovoljec vlaga lastni prosti čas in znanje; ni pa mogoče pričakovati, da bi prostovoljsko delo opravljal v lastno škodo, saj to ni primarni namen opravljanja prostovoljskega dela. Takih materialnih prispevkov tudi ni mogoče šteti za prostovoljsko delo temveč bi lahko šlo le za donacije, ki so lahko le posledica voljnega dejanja in ne neurejene sistemske ureditve, ki povračila stroškov do sedaj ni ustrezno uredila.

Tako mora prostovoljska organizacija, če je z dogovorom o prostovoljskem delu tako dogovorjeno, prostovoljcu povrniti naslednje stroške, ki so nastali zaradi izvajanja ali v zvezi z izvajanjem prostovoljskega dela:
- potne stroške, stroške prehrane in nastanitve,
- stroške prevoza in druge stroške povezane s potjo in bivanjem v tujini, če gre za prostovoljsko delo v tujini,
- nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, ko gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega prostovoljskega dela in so kot taka določena v predpisih, ki urejajo delovna razmerja ali v posebnih predpisi in internih aktih prostovoljske organizacije.

Potne stroške, stroške prehrane in nastanitve, stroške prevoza in druge stroške povezane s potjo ter stroške povezane z bivanjem v tujini, prostovoljska organizacija prostovoljcu povrne v skladu s predpisi, ki urejajo povračila teh stroškov v delovno pravnih razmerjih.

Nadomestilo za upravičeno uporabo lastnih sredstev se obračuna po dejanskih stroških, če so ti izkazani z dokazili ali v pavšalnem znesku. Katera nadomestila za upravičeno rabo lastnih sredstev in v kateri višini, glede na število ur opravljenega prostovoljskega dela in njegovo naravo kakor tudi glede na vrsto lasnih sredstev, je sploh mogoče dogovoriti je potrebno opredeliti v notranjem aktu prostovoljske organizacije. Določba sledi ureditvi v delovno pravni zakonodaji, ki na enak način ureja pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. Čeprav v tem primeru ne gre za delovno pravno razmerje je logika ureditve enaka. Pri delovno pravnem razmerju plače zaposlenega na domu ni mogoče bremeniti s stroški, ki nastajajo zaradi opravljanja dela na domu. Krije jih delodajalec. Pri prostovoljskem delu, pa prostovoljskega dela, ki se prav tako lahko opravlja na domu ali na terenu in za katerega sicer prostovoljec ne prejema plačila, še toliko bolj ne bi smeli bremeniti stroški, ki nastajajo zaradi opravljanja tega dela. Organizacije ne morejo pričakovati, da bo prostovoljec, poleg lastne volje, znanja in dela, prostovoljski organizaciji kril tudi stroške uporabe sredstev, ki so nujna za izvajanje dela in ki jih sama organizacija prostovoljcu ne zagotavlja.

Pri opredelitvi omenjenega stroška in možnosti povračila le-tega, predlagatelj izhaja iz načela, da pri opravljanju prostovoljskega dela, ki je brezplačno, prihaja do uporabe lastnih sredstev kot npr. računalnik, tiskalnik, pisarniški material. V delu, ko tovrstnih stroškov ni mogoče izkazati z računi, se uvaja pavšalno nadomestilo za uporabo lastnih sredstev.

Pavšalni znesek nadomestila je določen na izkustveni podlagi nevladnih organizacij, ki ocenjujejo, da ti ne presegajo v zakonu določenega odstotka. Višina nadomestila se določi na podlagi izračuna realnih stroškov, vendar na letni ravni ne sme presegati 15 % višine povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za januar preteklega koledarskega leta. Določitev zgornje meje je nujno potrebna zaradi zagotavljanja enakosti položaja prostovoljcev ne glede na različne finančne sposobnosti prostovoljskih organizacij.

Tudi tujcu, ki je bil v Republiko Slovenijo napoten na opravljanje organiziranega prostovoljskega dela, mora prostovoljska organizacija izplačati tudi nadomestilo za osebne stroške, če je bilo s tujo prostovoljsko organizacijo, ki je tujca v Republiko Slovenijo napotila, tako dogovorjeno in če je slednja za tako izplačilo zagotovila potrebna sredstva. Nadomestilo za osebne stroške lahko organizacija prostovoljcu izplača mesečno ali v enkratnem znesku. Ko gre za tujce je to ustaljena praksa vendar imajo prostovoljske organizacije, ki od tuje organizacije sredstva za ta namen prejmejo, zaradi pomanjkljive normativne ureditve velike težave pri izplačevanju teh nadomestil.

Ureditev pravic do nadomestila za uporabo lastnih sredstev ter nadomestila za osebne stroške poznajo tudi nekatere druge evropske države, ki nekatere pravice celo širše urejajo, kot je to urejeno s tem zakonom.

Tako Madžarski zakon, ne šteje kot nagrado temveč kot strošek, stroške za delovno oblačilo, stroški prevoza, nastanitve in prehrane, če so nujni za opravljanje prostovoljskega dela, stroški cepljenja, stroški potrebnega usposabljanja, stroški hranjenja in oskrbo prostovoljčeve živali, če je ta potrebna za izvajanje prostovoljskega dela, enako velja za prostovoljčeva orodja ali naprave, če so potrebne za prostovoljsko delo, nadalje življenjsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer nesreče pri delu ali smrti, prav tako zavarovanje za odgovornost za morebitno škodo, ki bi jo povzročil prostovoljec; strošek dnevne žepnine za prostovoljsko delo v tujini, ki pa mesečno ne sme presegati 20% minimalne plače (če ima prostovoljec dogovor z več organizacijami, sme prejemati le en znesek te žepnine)

Češki zakon določa, da se kot upravičeni strošek šteje pravica prostovoljca do žepnine za kritje dnevnih stroškov v kraju v katerem se prostovoljsko delo opravlja ter zagotavljanje potrebnih sredstev za delo in varstvo pri delu.

V Luksemburgu pa so pravice prostovoljcev, do povračil stroškov še bolj ekstenzivno urejene. Tako njihov zakon o prostovoljstvu določa, da ima prostovoljec pravico do povračila stroškov v zvezi s prostovoljskim delom. Poleg tega država zagotavlja za vsakega prostovoljca mesečno nagrado (ekonomsko kompenzacijo) v približni višini 250 EUR, kar predstavlja približno 20% minimalne plače. To prejmejo ne glede na starost ali izobrazbo. Poleg tega uživajo enake ugodnosti kot študenti glede javnega prevoza ter nekaterih kulturnih in športnih prireditev. Prostovoljci se v času opravljanja prostovoljskega dela izkazujejo z izkaznico, ki jo izda ministrstvo pristojno za mlade. Vsa plačila prostovoljcu so neobdavčena.

Glede na sistemsko naravo predlaganega zakona predlagatelj ocenjuje, da je predlagana ureditev v zakonu, ki ureja le povračila v naprej opredeljenih in potrebnih stroškov, ki nastajajo pri ali v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela, za slovenske razmere ustrezna. Nadaljnja nadgraditev morebitnih dodatnih pravic ali olajšav, ki bi jih imeli prostovoljci zaradi opravljanja prostovoljskega dela, pa bo mogoča po sprejemu strategije razvoja prostovoljstva ter sistemski ureditvi javnega interesa v nevladnih organizacijah.

K 32. členu
Razen po pravnem temelju in namenu prostovoljskega dela, se prostovoljstvo ne razlikuje od drugega dela. Zaradi tega je potrebno tudi prostovoljcu zagotoviti ustrezno usposabljanje pred začetkom izvajanja prostovoljskega dela in s tem zagotoviti njegovo potrebno strokovno usposobljenost. Glede na navedeno, določba zavezuje prostovoljsko organizacijo, da prostovoljca usposobi za delo. Pred napotitvijo za opravljanje prostovoljskega dela ima prostovoljec pravico do usposabljanja, prostovoljska organizacija pa obvezo, da ga usposobi za delo. Usposabljanje je brezplačno za prostovoljca in mora vsebovati naslednje vsebine: teoretično in praktično seznanitev prostovoljca z vsebino in načinom opravljanja prostovoljskega dela, seznanitev prostovoljca s prostovoljsko organizacijo, ki prostovoljsko delo organizira in organizacijo v okviru katere bo prostovoljsko delo opravljal, njenim delovanjem in njenimi splošnimi akti ter z etičnim kodeksom organizacije in seznanitev prostovoljca z njegovimi pravicami in obveznostmi v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela. Izvajanje navedene določbe vsem, ki so v proces prostovoljstva vključeni, zagotavlja doseganje pričakovanj, ki se nanašajo na kakovost in strokovnost opravljenega prostovoljskega dela in doseganje cilja spodbujanja razvoja človeških potencialov.

K 33. členu
Določba opredeljuje mentorja in njegove obveznosti. Prostovoljci, ki se vključujejo v prostovoljsko delo, običajno nimajo potrebnih delovnih izkušenj, znanj ali spretnosti za izvajanje nalog prostovoljskega dela. Ker je naloga prostovoljskih organizacij tudi skrb za kvaliteto opravljenega dela, je organizacija s to določbo zavezana, da skozi inštitut mentorja prostovoljska organizacija poskrbi za ustrezno usposobljenost prostovoljcev in s tem na eni strani omogoči kakovost prostovoljskega dela in na drugi strani prepreči nastajanje morebitne nepotrebne škode ali poškodb pri opravljanju tega dela. Glede na določbo 13. člena tega zakona in pričakovane prostovoljske ali delovne izkušnje ter znanja in sposobnosti, ki presegajo znanja in sposobnosti oseb, ki se želijo vključiti v prostovoljsko delo, je s tem členom določeno, da je mentor lahko samo opravilno sposobna polnoletna oseba, ki po prostovoljskih ali delovnih izkušnjah presega izkušnje oseb, ki se želijo vključiti v prostovoljsko delo.


K 34. členu
Navedena ureditev zavezuje prostovoljske organizacije k transparentnem delovanju in vpliva na realna pričakovanja prostovoljca. Pravica prostovoljske organizacije, da nagradi prostovoljca za izjemne dosežke, je dana z besedilom člena, ki določa, da je nagrada lahko podeljena, če ima prostovoljska organizacija v svojih notranjih aktih vnaprej določena merila za določitev izjemnosti in opisan postopek in kriterije za podelitev take nagrade. Določba ne posega v pravice prostovoljske organizacije, ki jo ta ima po že do sedaj veljavnih predpisih. Ureja le njeno obveznost, da sistem podeljevanja nagrad uredi na način, da bodo možnosti in merila za njihovo dodeljevanje vsem prostovoljcem v naprej znana. S tem vzpostavlja potrebno raven transparentnosti in zagotavlja enakopravnost obravnavanja vseh prostovoljcev.



K VI. poglavju: SPODBUJANJE RAZVOJA IN SPREMLJANJE ORGANIZIRANEGA PROSTOVOLJSTVA (35. – 47. člen)

K 35. členu
Predlagatelj v tem delu zakona o prostovoljstvu želi poudariti prostovoljstvo kot posebno družbeno vrednoto v Republiki Sloveniji, za katero meni, da jo je potrebno predstaviti šolajoči mladini kot del vzgojno izobraževalnih programov v predmetnikih, ki se ukvarjajo z družbenimi in moralnimi vsebinami, za kar naj bi programe pripravili pristojni organi za področje šolstva. Šolajoča mladina pa je okolje, s katerim je potrebno računati, ko razmišljamo o trajnostnem razvoju prostovoljstva. Navedena določba zavezuje in daje možnost pristojnim organom za področje šolstva, da se v šolskem sistemu opravljanje prostovoljskega dela spodbuja. Način spodbujanja, morda tudi priznavanje prostovoljstva kot izbirne vsebine, pa je prepuščeno ureditvi s predpisi, ki urejajo to področje.

K 36. členu
Za sistematsko in dolgoročno spodbujanje razvoja prostovoljstva v Republiki Sloveniji, predlagatelj s tem členom določa obveznost sprejema razvojnega dokumenta, odloka vlade s katerim določi strategijo razvoja prostovoljstva, ki bo določala temeljne politike in ukrepe spodbujanja prostovoljskega dela. Strategija bo vsebovala skupne ukrepe za spodbujanje in razvoj prostovoljstva ter določila tudi posebne ukrepe, ki jih je potrebno na posameznih področjih javnega urejanja in delovanja države in prostovoljskih organizacij sprejeti. Glede na obveznosti prostovoljskih organizacij za vodenje evidence o prostovoljcih in prostovoljskem delu iz 23. člena tega zakona, ter obveznost o pripravi poročil o prostovoljskem delu iz 41. člena tega zakona, bodo resorna ministrstva in Vlada Republike Slovenije imeli zadostne in natančne podatke o prostovoljstvu v RS, na podlagi katerih bo sprejem učinkovite razvojne strategije mogoč. Strategija se sprejme za obdobje petih let, pripravi pa jo ministrstvo pristojno za javno upravo, v sodelovanju z ministrstvi, v pristojnosti katerih sodijo naloge s področja prostovoljskega dela. Za spremljanje izvajanja Strategije razvoja prostovoljskega dela Vlada Republike Slovenije, na predlog ministrstva pristojnega za javno upravo, imenuje stalno delovno telo sestavljeno iz predstavnikov ministrstev in prostovoljskih organizacij. Predlagatelj ocenjuje, da je zaradi občutljivosti področja prostovoljstva, njegovega družbenega pomena in potrebe po kontinuiteti njegovega urejanja in spodbujanja tako telo nujno potrebno, zato s to določbo zavezuje Vlado k njenemu oblikovanju.

K 37. členu
V tem členu so navedeni ukrepi za spodbujanje prostovoljstva samega, od načrtovanja in izvajanja ukrepov do dodeljevanja javnih sredstev za izvajanje projektov in programov za prostovoljske organizacije. Tako na podlagi Strategije razvoja prostovoljskega dela ministrstva in drugi organi državne uprave načrtujejo in izvajajo ukrepe za spodbujanje in razvoj prostovoljstva.

Pri dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna na delovnih področjih, na katerih delujejo tudi prostovoljske organizacije, je izvajanju projektov in programov prostovoljskih organizacij, ki vključujejo prostovoljsko delo ali pa so namenjeni razvoju prostovoljstva, namenjenih najmanj 10% razpisanih sredstev javnega razpisa. Sredstva pa organi lahko dodelijo subjektom, ki niso prostovoljske organizacije, če na javni razpis ni bilo predloženo zadostno število vlog prostovoljskih organizacij in bi zato sredstva ostala neporabljena. Gre za spodbudo prostovoljstvu in prostovoljskemu delu.

Tudi organi samoupravne lokalne skupnosti lahko na način, kot je predviden za državno raven, določijo projekte in programe ter zagotovijo sredstva za njihovo izvajanje.

V primerih, če se za pridobitev sredstev na javnih razpisih zahteva zagotovitev lastnega deleža sofinanciranja, organi, ki dodeljujejo sredstva državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, razen v primerih, ko je z drugim zakonom ali mednarodno pogodbo določeno drugače, prostovoljsko delo upoštevajo kot lastni materialni vložek prostovoljskih organizacij. Višina lastnega materialnega vložka se določi na podlagi evidentiranega dela in ocenjene vrednosti ure prostovoljskega dela, določene s predpisom iz sedmega odstavka 42. člena. Pri dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna se pri izvajanju projektov in programov prostovoljskih organizacij, ki vključujejo prostovoljsko delo, stroški vodenja, usklajevanja in mentorstva prostovoljcev priznavajo kot upravičeni stroški sofinanciranja projektov in programov. Navedena določba bo prostovoljskim organizacijam olajšala dostop do razpisanih sredstev saj v trenutnih razmerah, zaradi pomanjkanja lastnih sredstev, tudi odlični projekti ali programi prostovoljskih organizacij niso sofinancirani, ker prostovoljske organizacije preprosto nimajo zagotovljenih sredstev za plačilo lastnega deleža, ki bi jim omogočil, da se na razpis sploh lahko prijavijo.

Z drugim odstavkom se tista ministrstva in druge državne organe, ki dodeljuje sredstva za sofinanciranje programov in projektov v okviru javnih razpisov zavezuje, da 10 odstotkov sredstev posameznega javnega razpisa namenijo prostovoljskim organizacijam. Pri tem gre za tiste javne razpise, ki jih ti organi že tako izvajajo in se nanašajo na področjih, na katerih delujejo tudi prostovoljske organizacije, ki bi v njihovo izvajanje lahko vključevale ali pa že vključujejo prostovoljsko delo,.

Omenjeno določilo od resorjev ne zahteva novih finančnih obveznosti, prav tako ne opredeljevanje novih ali dodatnih prioritet oziroma ukrepov, temveč jih zavezuje, da se v okviru obstoječih javnih razpisov na določenih področjih, , ob predpostavki enake kakovosti programa ali projekta, sredstva v določenem odstotku dodelijo prostovoljskim in ne drugim organizacijam. Praktično to pomeni, da se v okviru javnega razpisa opredelita dva sklopa tj. npr sklop A – na katerega so prijavitelji vsi subjekti, ki jih kot take določi pristojni resor ter sklop B – na katerega so upravičeni prijavitelji prostovoljske organizacije, ki vključujejo prostovoljno delo, ki za pridobitev sredstev konkurirajo med sabo. Še vedno je med organizacijami, projekti in programi predvidena konkurenca in je torej pridobite sredstev odvisna predvsem od kakovosti predvidenega programa oziroma projekta.

Določilo je posledica izkušenj nevladnih organizacij, ko imajo te zaradi slabše administrativne usposobljenosti ter predvsem zaradi pomanjkanja sredstev za lastni vložek ter zaradi drugih meril postavljenih v okviru javnih razpisov, kljub morebiti bistveno boljšim projektom in programom, realno nižje možnosti pridobitve sredstev na javnih razpisih, kadar le-te prijavljajo projekte skupaj s podjetji ali javnimi zavodi.

Takšno obravnavanje prostovoljskih organizacij bi dolgoročno prispevalo k spodbujanju tako prostovoljskega dela kot h krepitvi prostovoljskih organizacij ter posledično k pluralizaciji zagotavljanja javnih storitev.

Državni organi projekte in programe prostovoljskih organizacij le izjemoma financirajo v 100%, temveč zahtevajo za zaključitev finančnih konstrukcij projektov zagotovitev lastnega deleža. Lastni delež se lahko zagotavlja v obliki vloženih finančnih sredstev ali v obliki t.i. lastnega materialnega vložka oziroma prispevka v naravi, ki je ponavadi opredeljen kot uporaba opreme in prostorov, le izjemoma pa se vanj všteva tudi prostovoljsko delo oziroma število opravljenih prostovoljskih ur.

Ker gre za vložek v projekt, ki je merljiv in dokazljiv, predlagatelj, predlaga, da se omenjeno določilo opredeli kot obvezno, kadar se od organizacij zahteva zagotovitev lastnega deleža sofinanciranja, razen v primerih, ko ni z drugimi predpisi določeno drugače. Nekateri resorji, predvsem pa tuji donatorji npr. Norveški sklad tovrstno prakso že izvajajo; posebne težave pri izvajanju niso bile izpostavljene.

Opredeljeno določilo zavezuje resorje, da v okviru razpisanih sredstev kot upravičene stroške projektov opredeljujejo tudi stroške vodenja, usklajevanja in mentorstva. Pri tem predlagatelj izhaja iz načela, da je vključitev prostovoljskega dela povezana s stroški osebja zaposlenega na projektu oziroma zunanjih izvajalcev/projektnih partnerjev, ki usklajujejo, vodijo ali zagotavljajo mentorstvo prostovoljcem. Vključitev prostovoljcev v projekte/programe pomeni dejansko nižjo ceno storitve oziroma projektov in višjo dodano vrednost le teh. Takšen ukrep je kot ukrep, s katerim bi bilo mogoče spodbuditi in promovirati prostovoljsko delo opredelila že Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006-2010, ki v CILJU 1 - Prispevati k večji socialni vključenosti posameznikov in povezanosti slovenske družbe, strategija B, ukrep 3. predvideva: »Priznavanje stroška za izobraževanje v ceno storitev, vodenje in usklajevanje prostovoljnih sodelavcev z namenom, da prevzamejo izvajanje storitev in programov, ki vsebujejo elemente samopomoči, družabništva in spodbujanja socialnih veščin ter vključevanja v različne dejavnosti vsakdanjega življenja«. Omenjeno določilo bi bilo z namenom spodbujanja in krepitve prostovoljskega dela smiselno zagotavljati širše.


K 38. členu
Ker so prostovoljske organizacije v skladu z določbo prvega odstavka 9. člena tega zakona
pravne osebe zasebnega prava, in so kot take že statusno opredeljene (društva, zasebni zavodi, …) in vpisane v uradne evidence na podlagi drugih predpisov, se z vzpostavitvijo vpisnika ne posega v njihov že pridobljeni status, temveč se le evidentira njihova prostovoljska dejavnost. Zato je tudi sama prijava prostovoljske organizacije za vpis v vpisnik poenostavljena do najnižje še sprejemljive meje, ki zagotavlja pridobivanje enoznačnih podatkov. Vpis pa se opravi le na zahtevo organizacije, ki izpolnjuje pogoje za vpis. Glede na naravo prostovoljstva zakon ne določa obveznosti ali roka za vpis. Prav tako ne določa sankcij za organizacije, ki bi se po tem zakonu lahko štele za prostovoljske a se za vpis ne priglasijo. Cilj zakona sicer je, da bi se za vpis priglasile vse nepridobitne organizacije zasebnega prava, ki bi se po tem zakonu lahko štele za prostovoljske, vendar menimo, da gre pri prostovoljstvu za proces in bi zato strožja ureditev imela le negativne učinke.
Zaradi lažjega evidentiranja je predlagatelj kot osnovne identifikatorje določil iste identifikatorje kot jih imajo te organizacije določene v poslovnem registru, ki ga vodi AJPES. Iz istega razloga je AJPES tudi tista pooblaščena organizacija, ki je po tem zakonu pristojna za vodenje vpisnika oziroma za zbiranje, obdelavo in posredovanje podatkov. Z navedeno določbo se zagotavlja enotno vstopno mesto za poročanje ter povezava podatkov iz obeh evidenc.

K 39. členu
Glede na določbo 38. člena, tudi priglasitev v vpisnik zajema podatke, ki bodo sestavni del vpisnika prostovoljskih organizacij. Priglasitev v vpisnik je enostavna, saj neprofitnim pravnim osebam zasebnega prava omogoča, da se zgolj z izpolnitvijo obrazca in njegovim posredovanjem pristojni organizaciji za javno pravne evidence in storitve, priglasijo v vpisnik. Zaradi lažjega poslovanja bo ministrstvo pristojno za javno upravo obrazec enoznačno določilo in ga objavilo na spletni strani ministrstva.
Zaradi zagotavljanja večje transparentnosti in dostopa javnosti do osnovnih podatkov o prostovoljskih organizacijah pa bo ministrstvo, pristojno za javno upravo, na podlagi izpisov iz vpisnika, ki ga vodi AJPES, objavljala ažurne sezname prostovoljskih organizacij na svojih spletnih straneh.

K 40. členu
Namen vzpostavitve vpisnika je zagotavljanje ažurnega pregleda prostovoljskih organizacij. Zato so v tem členu določeni tudi pogoji za izbris iz vpisnika kakor tudi možnost ponovne priglasitve v vpisnik. Tako se izbris iz vpisnika izvrši, če:
- prostovoljska organizacija to pisno zahteva,
- pravna oseba preneha obstajati,
- prostovoljska organizacija iz prvega odstavka 23. člena tega zakona ne predloži poročila o prostovoljstvu iz prvega odstavka 41. člena, tega zakona,
- prostovoljska organizacija iz petega odstavka 23. člena ne sporoči podatkov o opravljenem prostovoljskem delu prostovoljski organizaciji s katero je sklenila dogovor iz drugega odstavka 9. člena tega zakona ali
- ne izpolnjuje več pogojev za vpis v vpisnik.

Z drugim odstavkom tega člena predlagatelj omejuje pravico do ponovnega vpisa v vpisnik pred potekom dveh let od izbrisa iz vpisnika prostovoljskim organizacijam, ki so bile iz vpisnika izbrisane ker so prenehale obstajati, ker dve leti zapored niso predložile poročila o prostovoljstvu ali ker niso sporočile podatkov o prostovoljskem delu.

Navedeno preprečuje stanja, ko bi prostovoljske organizacije bile v vpisnik vpisane, podatkov, ki bi jih za spremljanje stanja o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji, pa ne bi sporočale.

K 41. členu
Za sistematično spremljanje prostovoljstva v Republiki Sloveniji določba predvideva pripravo poročil o prostovoljstvu prostovoljskih organizacij, zbir podatkov o prostovoljskem delu in skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto.

Poročilo o prostovoljskem delu pripravijo prostovoljske organizacije enkrat letno z naslednjimi podatki:
- o številu sklenjenih dogovorov,
- o kraju izvajanja prostovoljskega dela ter o prostovoljskih organizacijah in drugih pravnih osebah zasebnega ali javnega prava v okviru katerih je bilo prostovoljsko delo opravljeno, ter
- o skupnem številu opravljenih prostovoljskih ur ter številu opravljenih prostovoljskih ur glede na vrsto prostovoljskega dela ter glede na starostne skupine prostovoljcev.

Poročilo o prostovoljstvu predložijo na enotno predpisanem obrazcu pristojni organizaciji za javno pravne evidence in storitve, prek spletnega portala, istočasno z letnim poročilom, ki ga te organizacije predložijo v skladu s predpisi, ki določajo vodenje poslovnih knjig in pripravo letnih poročil. Navedena določba prostovoljskim organizacijam omogoča, da istočasno z letnimi poročili in z uporabo enakih tehničnih rešitev, pošlje AJPES-u poročilo o prostovoljstvu. Ker so postopkov poročanja in rokov že vajeni, predlagatelj utemeljeno domneva, da tak način posredovanja poročil prostovoljskim organizacijam ne bo delal nepotrebnih težav.

Ministrstvo, pristojno za javno upravo, na podlagi zbira podatkov potem pripravi skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto in ga predloži Vladi Republike Slovenije v seznanitev. Poročilo vsebuje zbir podatkov o prostovoljskih organizacijah in drugih pravnih osebah v okviru katerih je bilo prostovoljsko delo opravljeno, podatke o številu sklenjenih dogovorov in opravljenem prostovoljskem delu ter ocenjeno vrednost prispevka prostovoljstva k družbeni blaginji. Skupno poročilo o prostovoljstvu se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo.

Sedmi odstavek tega člena daje pravno podlago ministru, pristojnemu za javno upravo, da s prepisom določi način izkazovanja in sporočanja podatkov, določi ocenjeno vrednost ter vsebino in roke za poročanje ter rok za predložitev skupnega poročila. Ureditev tega področja s podzakonskim predpisom je nujna, ker je vezana tako na sprejem ustreznih tehničnih rešitev, kakor tudi na določitev natančnega postopka posredovanja podatkov med vsemi, ki so v tem procesu udeleženi. Navedena določba daje tudi pravno podlago za določitev ocenjene vrednosti opravljenega prostovoljskega dela, glede na vrsto prostovoljskega dela iz osme alineje 23. člena. Določitev ocenjene vrednosti prostovoljskega dela je nujna za pripravo skupnega poročila o prostovoljstvu in transparenten prikaza prispevka prostovoljskega dela k družbeni blaginji za obdobje preteklega leta.

K 42. členu
Navedena določba na novo uvaja nagrado Republike Slovenije za prostovoljstvo in priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo kot najvišji državni priznanji. Do sedaj so bili prostovoljci sicer deležni nagrad prostovoljskih organizacij in tudi nagrade pod okrilji ZDOSD, ki se podeljuje pod okriljem Državnega Sveta, vendar sistemske ureditve na ravni države do sedaj ni bilo. Glede na naravo prostovoljskega dela in dela prostovoljskih organizacij, predlagatelj ocenjuje, da se z uvedbo teh najvišjih državnih priznanj daje ustrezno priznanje prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za nesebično opravljeno delo v korist drugih ali v splošno družbeno korist. Skladno s tem lahko nagrado ali priznanje prejmeta tako prostovoljec kakor tudi prostovoljska organizacija.

Nagrada se podeli zaslužnemu prostovoljcu ali zaslužni prostovoljski organizaciji za življenjsko delo prostovoljca, ki se je s svojim prostovoljskim delom izjemno uveljavil in z njim trajno prispeval k razvoju prostovoljstva in družbeni blaginji Republike Slovenije, ali pa za izjemne in trajne dosežke na področju prostovoljstva na območju Republike Slovenije v časovnem obdobju daljšem od dvajset let.

Nagrade in priznanje se podelijo na podlagi naslednjih meril:
- evidentirana leta prostovoljskega dela oziroma dela na področju prostovoljstva,
- število opravljenih prostovoljskih ur,
- pomen dejansko dosežene spremembe zaradi opravljanja prostovoljstva ali dela na področju prostovoljstva,
- število vključenih deležnikov,
- obseg vpliva opravljenega prostovoljskega dela prostovoljca ali opravljenega dela na področju prostovoljstva na vključevanje drugih posameznikov v prostovoljstvo in širitev ideje ter načel prostovoljstva ter
- izkazan vpliv na širjenje potenciala prostovoljskega dela - vzpostavljeni novi programi prostovoljskega dela.

Kandidate za Nagrado in Priznanje lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe.

K 43. členu

Vsako leto se lahko zaslužnim prostovoljcem ali prostovoljskim organizacijam podeli največ ena Nagrada ter največ šest Priznanj. Podeljujejo se za vsa področja prostovoljstva. O podelitvi odloča Odbor z najmanj dvo-tretjinsko večino. Prostovoljcu se lahko podeli največ ena Nagrada in največ eno Priznanje. Nagrada in Priznanje se izkazujeta s finančno nagrado in posebno listino.

Nagrado in Priznanja podeljuje predsednik Republike Slovenije. Predlagatelj je za tako ureditev, ki pomen Nagrade in Priznanj umešča na najvišjo raven v državi, pridobil soglasje predsednika Republike Slovenije.

Določilo daje pravno podlago za sprejem podzakonskega predpisa, s katerim Vlada Republike Slovenije določa podrobnejšo ureditev nagrade in priznanj. Podrobnejšo ureditev Nagrade in Priznanj, podrobnejši način predlaganja kandidatov, obliko in vsebino javnega poziva iz drugega odstavka 45. člena, podrobnejše kriterije in merila za podelitev Nagrade in Priznanja, način podelitve Nagrade in Priznanja, način oblikovanja strokovnih komisij iz petega odstavka 44. člena ter pristojnosti in področja njihovega dela in vsebino ter roke za objavo poročila o delu iz drugega odstavka 45. člena ter višino nagrade in priznanja tako, da upošteva razmerje iz sedmega odstavka tega člena.

K 44. in 45. členu
Besedili obeh členov določata način imenovanja in delo Odbora RS za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva. Ob prvem imenovanju odbora se za štiri člane določi mandat dveh let, za ostale pa štiri leta zato, da se zagotovi kontinuiteta dela odbora. Odbor imenuje na predlog ministra za javno upravo Vlada Republike Slovenije, tako, da od devetih članov štiri člane predlagajo prostovoljske organizacije.

Delo odbora je častno in brezplačno. Člani odbora, ki niso zaposleni v organih državne uprave, so upravičeni le do povračila morebitnih prevoznih stroškov in do sejnin, v skladu s sklepi vlade, ki urejajo višino sejnin za vse delovne skupine vlade, ki vključujejo zunanje sodelavce. Za samo delo oziroma njihov prispevek pa niso upravičeni do plačila.

Ministrstvo pristojno za javno upravo za Odbor opravlja strokovna in administrativna dela in na spletnem mestu ministrstva objavlja podatke o prejemnikih Nagrade in Priznanj, ki zajemajo ime in priimek, akademski naziv, če ga ima, rojstni datum in kraj stalnega prebivališča oziroma naziv ali matično številko in naslov sedeža prejemnika Nagrade in Priznanja, navedbo datuma izdaje in številko listine, državnega priznanja, s katero je bilo isto podeljeno ter navedbo utemeljitve za podelitev. Navedena določba zagotavlja transparentnost odločitev Odbora.

K 46. členu
Sredstva za delovanje Odbora in strokovnih komisij ter sredstva za Nagrado in Priznanje se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenija, v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za javno upravo. Sredstva so zagotovljena na proračunski postavki Ministrstva za javno upravo, 6035 – Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij.


K 47. členu
Določba daje pravno podlago, na podlagi katere lahko tudi samoupravne lokalne skupnosti v okviru svojih pristojnosti za izjemne dosežke na področju prostovoljstva uredijo nagrajevanje zaslužnih prostovoljcev in prostovoljskih organizacij. Določba , ker gre za samoupravne lokalne skupnosti, sicer ni zavezujoča a lokalnim skupnostim daje ustrezno pravno podlago za nadaljnje urejanje, če se tako odločijo. V določeni meri je tudi napotitvena saj samoupravne lokalne skupnosti spodbuja k razmisleku in ukrepanju. Bolj zavezujočih določb pa, zaradi avtonomnega položaja samoupravnih lokalnih skupnosti na tem področju, ni bilo mogoče predlagati.


K VII. poglavju: PRISTOJNOST ZA IZVAJANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA (48. in 49. člen)

Kot pristojno za spremljanje stanja in izvajanja zakona je določeno Ministrstvo, pristojno za javno upravo. Za izvajanje inšpekcijskega nadzora nad celotnim zakonom, razen določb, ki se sklicujejo na uporabo zakona, ki ureja delovno pravna razmerja in varstvo osebnih podatkov, Inšpektorat Republike Slovenije za javno, ki je organ v sestavi Ministrstva za javno upravo. Nad izvrševanjem določb, ki se nanašajo na delovno pravna razmerja, opravlja nadzor Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Nad izvrševanjem določb, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov pa nadzor opravlja Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije. Oba inšpektorata in informacijski pooblaščenec imajo tudi poolastila prekrškovnega organa.


K VIII. poglavju: KAZENSKE DOLOČBE (50. člen)

Glede na naravo prostovoljstva je bil pristop k ureditvi kazenskih določb restriktiven.
Z globo se prostovoljska organizacija kaznuje le, če ne sklene dogovora o prostovoljskem delu v pisni obliki ali ne izda potrdila o sklenitvi ustnega dogovora ali pa ga sklene brez obveznih sestavin – torej, če bistveno krši pravice prostovoljca. Nekoliko višje globe, ki so glede na primerjalne ureditve še vedno zelo nizke, pa so določene za morebitne kršitve zapovedane skrbnosti prostovoljske organizacije, ko gre za kršitve, ki so bile storjene v razmerju do pravic prostovoljcev, ki so mladoletne osebe ali osebe, ki jim je bila delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost

Višina globe za posamezne kršitve je bila določena skladno s težo kršitve in pričakovanim učinkom za preprečevanja nastajanja kršitev določil tega zakona. Sama višina ni visoka, vendar predlagatelj ocenjuje, da bo glede na neprofitnost delovanja prostovoljskih organizacij tudi ta dosegla svoj namen. Pri določitvi globe je predlagatelj upošteval tudi težo posameznih kršitev in odgovornost odgovorne osebe prostovoljske organizacije za njihov nastanek.



K IX. poglavju PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA (51. – 56. člen)

Prostovoljstvo na sistemski ravni do sedaj ni bilo urejeno, zato je bilo potrebno v prehodnem obdobju urediti tudi prehodni režim, v katerem se določa roke za izdajo obeh podzakonskih predpisov ter roke za oddajo prvih poročil o prostovoljstvu za leto v katerem bo zakon stopil v veljavo.
Končna določba določa rok uveljavitve zakona po običajnem postopku, določeno skladno s poslovniškimi pravili oziroma roki.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

/

V. PREDLOG, DA SE PREDLOG ZAKONA OBRAVNAVA PO NUJNEM OZIROMA SKRAJŠANEM POSTOPKU

/

VI. PRILOGE

Na odločitev za predlog Zakona o prostovoljstvu je neposredno vplival Memorandum slovenskih nevladnih organizacij, odgovor Vlade RS na Memorandum, v katerem je bilo navedeno, da je Zakon o prostovoljstvu v pripravi ter pobuda Evropske unije o razglasitvi leta 2011 za evropsko leto prostovoljstva.

OSNUTEK

Na podlagi sedmega odstavka 23. člena, drugega odstavka 39. člena in sedmega odstavka 41. člena Zakona o prostovoljstvu (Uradni list RS, št…….) izdaja ministrica za javno upravo



Pravilnik bo vseboval naslednje določbe:
- splošna določba (predmet pravilnika),
- evidenca prostovoljcev in prostovoljskega dela,
- priglasitev v vpisnik prostovoljskih organizacij,
- obrazec za priglasitev
- poročanje,
- obrazec za poročanje
- ocenjena vrednost prostovoljskega dela
- končna določba (veljavnost pravilnika).


OBRAZLOŽITEV

I. UVOD

1. Pravna podlaga (besedilo, vsebina zakonske določbe, ki je podlaga za izdajo predpisa)

Sedmi odstavek 23. člena Zakona o prostovoljstvu: »Seznam področij prostovoljskega dela, starostne skupine za spremljanje stanja in podrobnejšo vsebino evidenčnega lista iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za javno upravo.«

Drugi odstavek 39. člena Zakona o prostovoljstvu: »Minister, pristojen za javno upravo določi obrazec za priglasitev in ga objavi na spletni strani ministrstva.«

Sedmi odstavek 41. člena Zakona o prostovoljstvu: »Obrazec iz prvega odstavka in način prikazovanja in sporočanja podatkov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka, ocenjeno vrednosti opravljenega prostovoljskega dela, glede na vrsto prostovoljskega dela iz šestega odstavka 23. člena tega zakona, vsebino in roke za predložitev zbira podatkov iz četrtega odstavka tega člena ter rok za predložitev skupnega poročila o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji, predpiše minister, pristojen za javno upravo.«

2. Rok za izdajo predpisa, ki ga je določil zakon.

Štiri mesece od uveljavitve Zakon o prostovoljstvu.

3. Splošna obrazložitev v zvezi s predlogom predpisa, če je potrebna.

/

4. Predstavitev presoje posledic na posamezna področja, če te niso mogle biti celovito predstavljene v predlogu zakona.

/

5. Izjava o skladnosti predloga predpisa s pravnimi akti Evropske unije in korelacijska tabela, če gre za prenos direktive.

(Izjava o skladnosti (pdf. format) – izvoz iz baze RPS

Korelacijska tabela (pdf. format) – izvoz iz baze RPS)

/


II. VSEBINSKA OBRAZLOŽITEV PREDLAGANIH REŠITEV


Obrazložitev k evidenci prostovoljcev in prostovoljskega dela:

Prvi odstavek 23. člena Zakona o prostovoljstvu (v nadaljevanju: zakon) določa obveznost prostovoljske organizacije, da vodi evidenco prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela tako, da za vsakega prostovoljca vzpostavi in vodi evidenčni list prostovoljca in opravljenega prostovoljskega dela. Zakon nadalje v drugem odstavku 23. člena določa obvezne sestavine evidenčnega lista. Pravilnik bo določil podrobnejšo vsebino in način vodenja podatkov, ki so predpisani z zakonom, saj je le z enotnim načinom vodenja podatkov možna obdelava zbranih podatkov za namene spremljanja stanja na določenem področju.

Deveta alineja drugega odstavka 23. člena zakona določa kot sestavino evidenčnega lista prostovoljca in opravljenega prostovoljskega dela podatek na katerem področju je bilo prostovoljsko delo opravljeno. Enotnost poročanja in posledično spremljanje stanja po posameznih področjih prostovoljskega dela, ki med drugim omogoča tudi pripravo učinkovite razvojne strategije razvoja prostovoljstva, tako na ravni prostovoljske organizacije kakor tudi na ravni države, se lahko zagotovi le tako, da se vnaprej določi in definira področja prostovoljskega dela.


Obrazložitev k priglasitvi v Vpisnik prostovoljskih organizacij:

Prvi odstavek 38. člena zakona določa obveznost pristojne organizacije za javno pravne evidence in storitve, da vzpostavi elektronski vpisnik prostovoljskih organizacij .Vpisnik prostovoljskih organizacij se vzpostavi na podlagi pisne priglasitve pravne osebe zasebnega prava, katere delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno. Ministrstvo za javno upravo pa objavi seznam prostovoljskih organizacij na svoji spletni strani

Drugi odstavek 38. člena zakona nadalje določa podatke, ki jih vsebuje pisna priglasitev v vpisnik prostovoljskih organizacij, drugi odstavek 39. člena pa obveznost ministrstva, da določi enotni obrazec za priglasitev ter ga objavi na svoji spletni strani. Pravilnik bo določal tudi način posredovanja obrazca za priglasitev.



Obrazložitev k poročanju:

Prvi odstavek 41. člena zakona določa, katere podatke vsebuje poročilo o prostovoljstvu. S pravilnikom se bo določil tudi enotni obrazec za poročanje in način posredovanja zbirnih poročil pooblaščeni organizaciji za javnopravne evidence in storitve, ki je pristojna za zbiranje in obdelavo zbirnih poročil ter posredovanje zbirnih podatkov ministrstvu pristojnem za javno upravo.

Vsebina skupnega poročila je med drugim tudi ocenjena/evidenčna vrednost prispevka prostovoljstva k družbeni blaginji. Zaradi zagotavljanja enakih pravic za vse prostovoljske organizacije minister, pristojen za javno upravo, vnaprej določi evidenčno/ocenjeno vrednost prostovoljskega dela, glede na vrsto prostovoljskega dela, sedmi odstavek 41. člena..

Četrti odstavek 41. člena zakona določa obveznost pristojnega organa za javnopravne evidence in storitve, da na podlagi poročil prostovoljskih organizacij o prostovoljstvu pripravi zbirne podatke o prostovoljskem delu v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto in jih, skupaj s seznamom prostovoljskih organizacij, ki so v skladu s tem zakonom poročila o prostovoljstvu oddale in tistih, ki tega niso storila, posreduje ministrstvu, pristojnemu za javno upravo. Minister, pristojen za javno upravo predpiše vsebino zbira podatkov in rok za posredovanje zbira podatkov ministrstvu, pristojnem za javno upravo.

Peti odstavek 41. člena zakona določa obveznost ministrstva, pristojnega za javno upravo, da na podlagi zbira podatkov iz četrtega odstavka, pripravi skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto (v nadaljevanju: skupno poročilo) in ga predloži Vladi Republike Slovenije v sprejem. Vsebina skupnega poročila je določena z zakonom, minister, pristojen za javno upravo, pa predpiše rok za predložitev skupnega poročila Vladi Republike Slovenije.

OSNUTEK

Na podlagi devetega odstavka 43. člena Zakona o prostovoljstvu (Uradni list RS, št…….) izdaja Vlada Republike Slovenije



Uredba bo vsebovala naslednje določbe:
- splošna določba (predmet uredbe),
- podrobnejša ureditev nagrade in priznanj,
- način predlaganja kandidatov,
- javni poziv za predlaganje kandidatov za nagrado in priznanje,
- podrobnejša merila za podelitev nagrade in priznanja,
- končna določba (veljavnost pravilnika).


OBRAZLOŽITEV

1. UVOD

2. Pravna podlaga (besedilo, vsebina zakonske določbe, ki je podlaga za izdajo predpisa)

Deseti odstavek 43. člena Zakona o prostovoljstvu: »Podrobnejšo ureditev nagrade in priznanj, način predlaganja kandidatov, obliko in vsebino javnega poziva, podrobnejše kriterije in merila za podelitev nagrade in priznanja, način podelitve nagrade in priznanja, določi vlada z uredbo.«

3. Rok za izdajo predpisa, ki ga je določil zakon.

Štiri mesece od uveljavitve Zakon o prostovoljstvu.

4. Splošna obrazložitev v zvezi s predlogom predpisa, če je potrebna.

/

5. Predstavitev presoje posledic na posamezna področja, če te niso mogle biti celovito predstavljene v predlogu zakona.

/

6. Izjava o skladnosti predloga predpisa s pravnimi akti Evropske unije in korelacijska tabela, če gre za prenos direktive.

(Izjava o skladnosti (pdf. format) – izvoz iz baze RPS

Korelacijska tabela (pdf. format) – izvoz iz baze RPS)

/


II. VSEBINSKA OBRAZLOŽITEV PREDLAGANIH REŠITEV


Obrazložitev k podrobnejši ureditvi nagrade in priznanj:

Uredba bo določila obliko, grafično podobo ter višino nagrade in priznanja. Glede na to, da tretji in četrti odstavek 43. člena zakona določata možnost, da posameznik pridobi le eno nagrado in eno priznanje, je potrebno vzpostaviti tudi spletno objavo prejemnikov nagrad in priznanj.

Obrazložitev k načinu predlaganja kandidatov:

Šesti odstavek 42. člena zakona določa, da lahko kandidate predlagajo posamezniki in pravne osebe, Vlada Republike Slovenije pa z uredbo določi način predlaganja kandidatov (rok, oblika prijave, komu – komisiji/odboru).


Obrazložitev k javnemu pozivu za predlaganje kandidatov za nagrado in priznanje:
Drugi odstavek 45. člena zakona določa obveznost Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva (v nadaljevanju: odbor), da zagotavlja javnost delovanja. Pri podelitvi nagrade in priznanj se zagotovi javnost delovanja z objavo javnega poziva za predlaganje kandidatov za nagrado in priznanje. Uredba bo določila obliko in vsebino javnega poziva, način javne objave (kje se objavi, rok objave), postopek izbire (način sestave komisije, postopek odločanja, sklep o izbiri) ter način oblikovanja strokovnih komisij iz petega odstavka 44. člena ter pristojnosti in področja njihovega dela in vsebino ter roke za objavo poročila o delu iz drugega odstavka 45. člena.


Obrazložitev k podrobnejšim kriterijem in merilom za podelitev nagrade in priznanja:

Peti odstavek 42. člena določa osnovne kriterije in merila za podelitev nagrade in priznanja, Vlada Republike Slovenije pa z uredbo določi podrobnejše kriterije in merila, s katerimi bodo zagotovljeni enaki pogoji ter enaka obravnava vseh kandidatov za pridobitev nagrade ali priznanja v postopku izbora.


Obrazložitev k načinu podelitve nagrade in priznanja:

Z uredbo se bo določila obličnost podelitve nagrade in priznanja (slovesnost, priprava programa).