Predlogi zakonov - konec postopka - Izbran dokument

EVA: 2010-2411-0017
Številka: 00721-19/2010/6
Ljubljana, 26.08.2010



PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA

L J U B L J A N A


Vlada Republike Slovenije je na 94. redni seji dne 26.8.2010 določila besedilo:

- Predloga zakona o pravilih cestnega prometa,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

– dr. Patrick Vlačič, minister za promet,
– dr. Igor Jakomin, državni sekretar na Ministrstvu za promet,
– Ljubo Zajc, generalni direktor Direktorata za promet na Ministrstvu za promet,
– Brigita Miklavc, podsekretarka na Ministrstvu za promet.

mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA

PRILOGA: 1


I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Varnost cestnega prometa je vprašanje, staro skoraj toliko, kot cestni promet. Ko so se vozila, namenjena prevozu tovora ali ljudi pričela gibati s hitrostjo, ki je presegala hitrost hoje pešca, je promet zahteval prve žrtve. Žrtve so bili najprej pešci, potem pa tudi potniki v vozilih. In tedaj je morala država učinkovito ukrepati, da bi tudi na tem področju zaščitila svoje državljane. Nastala so prva prometna pravila. Od tedaj so nova in nova spoznanja bogatila včdenje in znanje na področju cestnega prometa in omogočila kompleksnejši in kvalitetnejši pristop k obravnavanju in zagotavljanju varnosti cestnega prometa.

Leta 1874 je cesar Franc Jožef razglasil deželni zakon, s katerim je uveljavil policijski red na javnih cestah v Vojvodini Kranjski. Ta prometna pravila so bila eden prvih znanilcev reda na slovenskih cestah in so urejala predvsem vožnjo konjskih vpreg, ki jim danes rečemo vprežna vozila. Dvaindvajset let kasneje je cesar razglasil še zakon o vožnji s kolesi po javnih cestah v Vojvodini Kranjski. Pred sto leti, šest let zatem, ko je baron Codelli konec leta 1898 pripeljal v Ljubljano prvi avtomobil, so bila objavljena začasna določila o vožnji avtomobilov in motorskih koles po javnih cestah v Vojvodini Kranjski, ki jih je podpisal C. kr. deželni predsednik baron Hein. Ta določila še niso vsebovala vseh prometnih pravil, pa tudi prometnih znakov ne. Ti so se na slovenskih cestah pričeli pojavljati približno deset let kasneje, leta 1926 pa so se prometna pravila in prometni znaki že poenotili z evropskimi.

Nad spoštovanjem prometnih pravil in prometnih znakov so, podobno kot danes, bdeli policisti, ki so, kadar je bilo to potrebno, tudi urejali promet.

Od takrat so se prometni predpisi, vključno s prometnimi pravili in prometni znaki še veliko spreminjali in dopolnjevali. Prelomno je bilo leto 1968, ko sta bili na Dunaju v evropskem merilu sprejeti dve konvenciji in sicer Konvencija o cestnem prometu in Konvencija o prometnih znakih, katerih podpisnica je bila tudi Jugoslavija, po osamosvojitvi pa jih je v svoj pravni red prevzela tudi Republika Slovenija.

S članstvom v Evropski zvezi (EU) je Slovenija dolžna sprejemati pravni red zveze tudi na področju varnosti cestnega prometa, deloma s povzemanjem v svojo pravno ureditev (direktive in priporočila), deloma pa neposredno (uredbe).

Prometna pravila predstavljajo osnovo prometnega reda na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, in so po hierarhiji med vsemi oblikami urejanja prometa najnižje. Prometni znaki so po pomenu močnejši od prometnih pravil, najmočnejši pa so znaki in odredbe policistov.

Prelomnico pa predstavlja v okviru pravnega reda na področju cestnega prometa tudi ta predlog. Zaradi lažjega izvajanja zelo obsežnih zakonskih vsebin, sta resorni ministrstvi, ministrstvo za promet in ministrstvo za notranje zadeve sprejeli strategijo prenove zakonodaje na tem področju. Strategija temelji na rezultatih twinning projekta, ki je potekal v sodelovanju z nizozemskimi strokovnjaki s področja prometa in ki ga je financirala Evropska unija. Pri tem je bilo upoštevano tudi strokovno stališče, da je potrebno obsežno zakonsko materijo s področja varnosti cestnega prometa urediti na pregleden način, po zaokroženih vsebinskih sklopih. Vsebina zakona o varnosti cestnega prometa se je tako razdelila na Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o voznikih, Zakon o motornih vozilih in Zakon o cestah.

Predlog Zakona o pravilih cestnega prometa opredeljuje zgolj pravila cestnega prometa kot enega izmed dejavnikov varnosti cestnega prometa. Materija, ki jo je doslej obravnaval Zakon o varnosti cestnega prometa ZVCP-1, se bo namreč od uveljavitve tega zakona naprej deli na štiri področja, in sicer na področje pravil cestnega prometa, ki bo urejeno s tem zakonom, področje voznikov, ki bo urejeno z Zakonom o voznikih, področje vozil, ki bo urejeno z Zakonom o motornih vozilih in področje cest, ki bo urejeno z Zakonom o cestah. S tem stopa Slovenija na pota, ki jih poznajo nekatere druge države (na primer: Avstralija), ki s posebnimi zakoni podrobneje in pregledneje urejajo posamezne elemente, ki vplivajo na varnost cestnega prometa.

V evropskih državah z daljšo tradicijo cestnega prometa od naše že dolgo vedo in to tudi povedo, da je država odgovorna za varnost cestnega prometa, kajti le država s svojimi institucijami ima ves čas vpogled in pregled nad dogajanjem v cestnem prometu in le ona ima potrebne vzvode, s katerimi lahko nadzira in uravnava dogajanje, ki neposredno vpliva na varnost cestnega prometa. Komisija za prometno varnost Evropske unije je na osnovi raziskav v cestnem prometu že pred poldrugim desetletjem predstavila javnosti obsežno poročilo, v katerem izraža mnenje, da je treba obravnavati udeležence cestnega prometa, ne glede na to, v kakšni vlogi se pojavljajo in ne glede na stopnjo osebne odgovornosti za nastanek prometne nesreče, kot potencialne žrtve razmer, ki jih v cestnem prometu ustvarja država. Čeprav je pri veliki večini prometnih nesreč vzrok nesreče napaka ali zmota v ravnanju posameznega prometnega udeleženca, je njegovo ravnanje v cestnem prometu v največji meri posledica dejavnikov, na katere ne more ali ne more neposredno vplivati.

Odgovornost države opredeljujejo kot odgovornost za dejavnike, ki neposredno vplivajo na varnost cestnega prometa, med katerimi kot najpomembnejše navajajo ceste in njihovo opremljenost, konstrukcijske oziroma homologacijske norme za vozila ter odnos in ravnanje udeležencev cestnega prometa, ki ga država oblikuje z normativno ureditvijo, vzgojo in izobraževanjem, informiranjem ter nadzorom in sistemom sankcioniranja v cestnem prometu.

Seveda pa je temu treba dodati, da tako izraženo stališče o odgovornosti države v nobenem primeru ne odvezuje posameznika obveznosti za pravilno, premišljeno in odgovorno ravnanje v cestnem prometu ali celo odgovornosti za protipravno ravnanje v cestnem prometu.

Zanimiva je ugotovitev, da v nobeni od evropskih držav ni javno mnenje prisililo države k ukrepanju za večjo varnost cestnega prometa, ampak to le bolj ali manj hitro sledi ukrepom države in njenih institucij. Povsem enaka situacija pri nas kaže na nujnost samoiniciativnega in smotrnega ravnanja državnih institucij ter opozarja na pomanjkljivo ozaveščenost, verjetno pa tudi na pomanjkljivo informiranost javnosti. Tudi zaradi tega poskuša naša država v zadnjih letih z nacionalnim programom varnosti cestnega prometa združiti prizadevanja za večjo varnost cestnega prometa in aktivirati vse razpoložljive potenciale za dosego tega življenjsko pomembnega cilja.

Zakon o pravilih cestnega prometa obravnava materijo, ki je v cestnem prometu relativno stalna in se ne spreminja pogosto, kljub temu pa v določenih primerih pomembne novosti na tehničnem področju vplivajo tudi na vsebino tega zakona. Poleg tega se ta zakon v konkretnih opredelitvah ukrepov pooblaščenih uradnih oseb prekrškovnih organov spreminja in dopolnjuje predhodni sistem ukrepov, ki so se pokazali kot učinkovit vzvod pri obravnavanju najhujših kršiteljev cestnoprometnih predpisov.
Predlog zakona je razdeljen na dvanajst poglavij s sledečo vsebino:
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen Vsebina zakona
2. člen Predpisi Evropske skupnosti
3. člen Pomen izrazov

II. NAČELA CESTNEGA PROMETA

4. člen Skrb za varen, umirjen in nemoten potek cestnega prometa
5. člen Varstvo okolja

III. ODGOVORNOST ZA VAREN IN NEMOTEN PROMET
6. člen Odgovornost in pristojnosti lokalnih samoupravnih skupnosti
7. člen Odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov
8. člen Odgovornost lastnika vozila
9. člen Odgovornost delodajalcev
10. člen Odgovornost ob sumu povzročitve prometne nesreč

IV. POOBLASTILA ZA NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB TEGA ZAKONA IN DRUGA POSEBNA DOLOČILA
11. člen Pooblastila ministrov
12. člen Pooblastilo za izvajanje ukrepov po tem zakonu
13. člen Policijska pooblastila
14. člen Pooblastila vojaške policije
15. člen Pooblastila občinskega redarstva
16. člen Listine, ki jih morajo imeti pri sebi udeleženci cestnega prometa in obveznosti udeležencev pri kontroli voznikov, vozil, opreme naprav in tovora
17. člen Izločitev vozila iz prometa
18. člen Čas trajanja izločitve vozila iz prometa
19. člen Odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila
20. člen Prepoved vleke vozil
21. člen Prepoved vožnje osebi, ki ni sposobna voziti
22. člen Prepoved vožnje in začasen odvzem vozniškega dovoljenja
23. člen Zaseg motornega vozila
24. člen Pridržanje
25. člen Posredovanje in namen zbiranja osebnih podatkov
26. člen Izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega

dovoljenja

V. PRAVILA CESTNEGA PROMETA

1. Splošne določbe
27. člen Dolžnost upoštevanja pravil
28. člen Omejitve prometa
29. člen Zima in zimske razmere
30. člen Avtocesta in hitra cesta
31. člen Območje umirjenega prometa
32. člen Območje za pešce

2. Posebni ukrepi za varno udeležbo v cestnem prometu
33. člen Varnostni pas
34. člen Zaščitna čelada
35. člen Prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali

vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila

36. člen Prepoved uporabe sredstev in naprav namenjenih onemogočanju delovanja

merilnih naprav

3. Pravila varne vožnje
37. člen Vožnja z vozilom
38. člen Vožnja z vozilom po smernem vozišču z dvema ali več označenimi pasovi
39. člen Organizirana kolona vozil
40. člen Vožnja z vozilom na prehodu ceste čez železniško progo
41. člen Vožnja z vozilom na prehodu za pešce
42. člen Vključevanje v promet, sprememba smeri in premiki z vozilom
43. člen Vzvratna vožnja
44. člen Razdalja med vozili
45. člen Hitrost vožnje
46. člen Najvišje dovoljene hitrosti
47. člen Najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil
48. člen Najvišje dovoljene hitrosti na avtocestah in hitrih cestah
49. člen Dovoljene hitrosti za vozila policije in vozila Slovenske obveščevalno

varnostne agencije pri opravljanju posebnih nalog

50. člen Prehitevanje
51. člen Varno prehitevanje
52. člen Prepoved prehitevanja
53. člen Vožnja mimo
54. člen Obračanje
55. člen Srečanje
56. člen Vključevanje v cestni promet
57. člen Približevanje križišču in razvrščanje pred križiščem
58. člen Prednost na križišču
59. člen Vožnja na križišču
60. člen Vožnja na krožnem križišču

VI. PRAVILA VARNE USTAVITVE IN PARKIRANJA VOZIL
61. člen Odpiranje vrat vozila
62. člen Zapustitev vozila
63. člen Označitev ustavljenih vozil
64. člen Vozilo, ki obstane na železniški progi
65. člen Ustavitev in parkiranje
66. člen Parkirna karta
67. člen Parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide
68. člen Območja kratkotrajnega parkiranja
69. člen Izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno

VII. PRAVILA UPORABE SVETLOBNE IN ZVOČNE OPREME
70. člen Zvočni in svetlobni opozorilni znaki
71. člen Uporaba svetlobne opreme na vozilu
72. člen Žaromet za osvetljevanje okolice vozila
73. člen Označitev živali ali črede

VIII. POGOJI ZA PREVOZ TOVORA V CESTNEM PROMETU
74. člen Tovor na vozilu
75. člen Označevanje tovora
76. člen Označevanje tovora na bočnih straneh
77. člen Pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti
78. člen Pogoji za opravljanje gospodarske vožnje
79. člen Vleka priklopnega vozila
80. člen Pogoji za voznika vlečenega vozila
81. člen Pogoji za varno vleko pokvarjenega vozila
82. člen Vleka pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti

IX. VARSTVO UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA
83. člen Udeležba pešcev v cestnem prometu
84. člen Označitev pešcev
85. člen Varna udeležba oseb s posebnimi potrebami v cestnem prometu
86. člen Označitev oseb na avtocesti in hitri cesti
87. člen Varstvo otrok
88. člen Prevoz oseb
89. člen Prepoved prevoza oseb
90. člen Prevoz skupine otrok
91. člen Vstopanje in izstopanje potnikov
92. člen Jahači, goniči in vodiči živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v

cestnem prometu

93. člen Kolesa in kolesa s pomožnim motorjem
94. člen Vožnja voznikov koles z licenco
95. člen Pogoji za udeležbo motornih koles in mopedov v cestnem prometu
96. člen Pogoji za udeležbo vprežnih vozil v cestnem prometu
97. člen Pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu

X. NAPRAVE ZA UREJANJE CESTNEGA PROMETA
98. člen Prometna signalizacija
99. člen Svetlobni prometni znaki
100. člen Prepoved vožnje na križišče pri zeleni luči na semaforju
101. člen Posebni svetlobni znaki vozil s prednostjo in vozil za spremstvo
102. člen Pogoji za vožnjo vozil s prednostjo in vozil za spremstvo
103. člen Posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve na vozilu

XI. PSIHOFIZIČNO STANJE UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA
104. člen Alkohol
105. člen Prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola
106. člen Prepovedane droge, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi
107. člen Preverjanje psihofizičnega stanja
108. člen Strokovni pregled
109. člen Prometne nesreče
110. člen Dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči
111. člen Zavarovanje dokazov ob prometni nesreči

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
112. člen Prevzem evidenc
113. člen Rok za izdajo predpisov
114. člen Razveljavitev
115. člen Razveljavitev in uporaba predpisov
116. člen Uveljavitev zakona

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA
2.1 Cilji
Zakon o pravilih cestnega prometa, podobno kot vsi dosedanji zakoni, ki so obravnavali varnost v cestnem prometu, zasleduje cilj povečanja varnosti vseh udeležencev cestnega prometa. Ravnanja udeležencev cestnega prometa so dejanska prometna pravila. Če so ta ravnanja skladna z uzakonjenimi pravili, v skladu z načelom zaupanja v cestnem prometu ne bi bilo škodljivih posledic, ki se lahko kažejo v obliki materialne škode, telesnih poškodb ali celo smrti.

Zakon zasleduje temeljne cilje prometnovarnostne politike v Republiki Sloveniji, t.j. zmanjšanje prometnih nesreč, v katerih so osebe poškodovane oziroma prometnih nesreč s smrtnim izidom.

V zasledovanju tega cilja zakon uveljavlja naslednje bistvene novosti:

1. zagotovitev večje varnosti v cestnem prometu s spremembo določb o sankcijah pri najhujših prekrških zoper varnost cestnega prometa, pri katerih predpisujemo stransko sankcijo kazenskih točk v številu, pri katerem se storilcu po zakonu, ki ureja postopek o prekršku, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, in sicer:

a) vožnja v nasprotni smeri na avtocesti, hitri cesti ter cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer,
b) prekoračitev hitrosti v območju za pešce ali območju umirjenega prometa za več kot 30 km/h,
c) prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 km/h,
d) alkoholiziranost vseh voznikov s stopnjo več kot 1,10 g alkohola na kg krvi ali 0,52 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka,
e) vožnja pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, in njihovi presnovkov, ki zmanjšujejo voznikovo sposobnost za vožnjo
f) odklonitev odrejenega preizkusa alkoholiziranosti in
g) pobeg s kraja prometne nesreče.

2. poenotenje sankcij za prekrške glede na težo prekrška – strožje sankcioniranje voznikov, zalotenih pri storitvi prekrškov, ki so neposredno povezani z najhujšimi posledicami prometnih nesreč ter znižanje glob za prekrške, ki bistveno ne vplivajo na varnost cestnega prometa,
3. zaščita šibkejših udeležencev cestnega prometa (kot so pešci, otroci in starejši udeleženci cestnega prometa),
4. natančna opredelitev pristojnosti občinskega redarstva,
5. obvezna uporaba zaščitne kolesarske čelade za vse voznike koles,
6. obvezna uporaba ustreznih zaščitnih motorističnih oblačil za voznika in potnika motornega kolesa,
7. dodatni pogoji za opravljanje prevoza oseb s cestnim turističnim vlakom (najmanj vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila kategorije D1 ter, da voznik ni voznik začetnik),
8. dodatni pogoji za prevoz oseb z vozilom, s katerim se lahko poleg voznika prevaža več kot osem oseb (za voznika se zahteva, da v zadnjih treh letih ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki je imela za posledico smrt ene ali več oseb, ali za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči ter v evidenci kazenskih točk nima več kot 7 kazenskih točk),
9. razširitev instituta začasnega zasega motornega vozila na druge hujše kršitve cestnega prometa (npr. vožnja v času, ko se storilcu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, vožnja v času, ko se storilcu izvršuje sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja, …),
10. milejši pogoji za pridržanje voznikov (za vse voznike več kot 1,10 g alkohola na kg krvi ali 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) ter izjeme v postopku pridržanja, kjer se policistu daje diskrecijska pravica o odločitvi kdaj storilca ne bo pridržal (policist se lahko odloči, da ne odredi pridržanja, če se vozniku ob izpolnjevanju pogojev začasno zaseže vozilo ali če je kraj postopka v neposredni bližini objekta, v katerem voznik dejansko biva in če voznik to dejstvo verjetno izkaže in če je iz okoliščin mogoče sklepati, da je tja namenjen in da ne bo nadaljeval z vožnjo),
11. obvezen preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola neposrednim udeležencem prometne nesreče,
12. obvezen zapisnik v primeru odklonitve preizkusa za ugotavljanje alkohola,
13. strožje sankcioniranje voznikov, ki so zaloteni pri vožnji pod vplivom alkohola (višja globa in stranska sankcija kazenskih točk, v določenih primerih pa tudi začasen odvzem vozniškega dovoljenja – koncentracija alkohola nad 1,10 g/kg),
14. v primeru povzročitve prometne nesreče I. ali II. kategorije kaznovanje le za temeljni prekršek (za te prometne nesreče se torej vzročna zveza med kršitvijo in nastalo posledico ne bo ugotavljala, temveč se bo v hitrem postopku samo ugotavljalo ali je kršitelj storil dejanje, ki je določeno kot prekršek ali ga ni storil).

2.2 Načela
V predlogu zakona je poudarek na naslednjih načelih:
- načelo defenzivnega ravnanja,
- načelo zaupanja,
- načelo varstva šibkejših udeležencev cestnega prometa.

Prvo načelo določa, da mora vsak udeleženec ravnati tako, da poteka cestni promet nemoteno, umirjeno in varno. Od vsakega udeleženca cestnega prometa se pričakuje, da pravočasno zazna morebitno nevarnost v cestnem prometu in ji prilagodi svoje ravnanje. Zakon določa, da je vsak udeleženec cestnega prometa dolžan ravnati tako, da s svojimi ravnanji ne ovira ali ogroža drugih udeležencev cestnega prometa oziroma, da jim ne povzroča škode.

Drugo načelo določa, da ima vsak udeleženec cestnega prometa, ki ravna v skladu s cestnoprometnimi pravili, pravico tudi od drugega udeleženca cestnega prometa pričakovati, da bo ravnal skladno s pravili cestnega prometa.

V zakonu pa je posebej poudarjena dolžnost, s katero se nalaga vsem udeležencem cestnega prometa skrb za šibkejše udeležence v cestnem prometu, kot so otroci, starejši ljudje, slepi, invalidi in druge osebe, ki niso v celoti sposobne za samostojno udeležbo v cestnem prometu, na katere morajo udeleženci cestnega prometa posebej paziti.

2.3 Poglavitne rešitve
a) Predstavitev predlaganih rešitev:
Zakon o pravilih cestnega prometa določa prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju zakona izrekajo pristojni organi.

Zakon o pravilih cestnega prometa zasleduje temeljne cilje prometnovarnostne politike v Republiki Sloveniji. Glede na nacionalni program varnosti cestnega prometa je naš cilj, da do konca leta 2010 na slovenskih cestah ohranimo najmanj 1397 življenj, oz. da število mrtvih ne preseže številke 139. V letu 2011 pa je naš cilj da bo do konca leta na slovenskih cestah ohranjenih najmanj 154 življenj, oz. da število mrtvih ne preseže številke 124. Gre za zelo ambiciozen in optimističen cilj, ki je težko uresničljiv, pa vendarle mu je treba slediti in ga z učinkovitim vodenjem in nadziranjem poskušati doseči. Poleg tega pa je temeljni cilj, ki ga zasledujemo s spremembo zakonodaje na področju varnosti cestnega prometa povečanje varnosti vseh udeležencev cestnega prometa.


Bistvene spremembe, ki jih prinaša Zakon o pravilih cestnega prometa so predvsem:

1. Strožje sankcioniranje voznikov, ki so zaloteni pri storitvi prekrškov, ki so neposredno povezani z najhujšimi posledicami prometnih nesreč (alkohol, prepovedane droge, psihoaktivne snovi, prekoračitev hitrosti, ipd.) ter znižanje glob za prekrške, ki bistveno ne vplivajo na varnost cestnega prometa (odstranitev izločenega vozila, nalaganje in razlaganje tovora na cesti, …).

Najhujši prekrški po Zakonu o pravilih cestnega prometa so (globa 1.200 eurov in stranska sankcija 18 kazenskih točk):

- vožnja v nasprotni smeri na avtocesti, hitri cesti ter cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer,
- prekoračitev hitrosti v območju za pešce ali območju umirjenega prometa za več kot 30 km/h,
- prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 km/h,
- alkoholiziranost vseh voznikov s stopnjo več kot 1,10 g alkohola na kg krvi ali 0,52 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka (voznik začetnik več kot 0,50 g alkohola / kg krvi),
- vožnja pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, in njihovi presnovkov, ki zmanjšujejo voznikovo sposobnost za vožnjo in
- odklonitev odrejenega preizkusa alkoholiziranosti in
- pobeg s kraja prometne nesreče.


Globe se zvišujejo za naslednje prekrške:
- opustitev dolžne skrbi ali nadzorstva staršev, skrbnikov ali rejnikov nad otrokom ali mladoletnikom, ko je le ta udeležen v cestnem prometu in ravna v nasprotju s predpisi tega zakona,
- neupoštevanje prometne signalizacije, ki označuje omejitev prometa ali zimske razmere, zaradi katerih je omejen ali prepovedan promet in je zaradi te kršitve oviran promet,
- kršitev določb o strani in smeri vožnje z vozilom po cesti,
- kršitev določb o vožnji z vozilom na prehodu ceste čez železniško progo ter prehodu za pešce,
- kršitev določb o vzvratni vožnji ter varnosti razdalji med vozili,
- kršitev določb o hitrosti, prehitevanju, obračanju, vključevanju v cestni promet, prednosti na križišču, označitvi ustavljenih vozil ter varstvu otrok,
- uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, in ki presegajo hitrost pešcev v cestnem prometu (kot so gokarti, motorne sani, miniaturna motorna vozila,…). Uporaba je izjemoma dovoljena, če je to potrebno za reševanje človeških življenj ali premoženja, preprečitve ali odprave velike materialne škode ali odprave posledic onesnaženja okolja.
- neupoštevanje prometne signalizacije, ki označujejo omejitve, prepovedi ali obveznosti udeležencev cestnega prometa,
- kršitev določb o psihofizičnem stanju udeležencev cestnega prometa (alkohol, prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi) in
- pobeg s kraja prometne nesreče.

Globe se znižujejo za naslednje prekrške:
- neupoštevanje znaka ali ukaza oziroma odredbe pooblaščene uradne osebe (policista, redarja,…),
- kršitev določb o odstranitvi izločenega vozila s ceste (znižanje globe za odgovorno osebo),
- neupoštevanje znaka, s katerim pooblaščena uradna oseba ustavlja voznika ali neupoštevanje odredbe o prepovedi nadaljnje vožnje,
- ravnanje v nasprotju z odredbo o omejitvi ali prepovedi prometa,
- kršitev določb o nalaganju in razlaganju tovora na cesti (znižanje globe za odgovorno osebo),
- kršitev določb o prevozu skupine otrok (znižanje globe za odgovorno osebo),
- kršitev določb o posebnih svetlobnih znakih vozil s prednostjo in vozil za spremstvo (znižanje globe za odgovorno osebo),
- kršitev določb o posebni opozorilni svetilki, ki oddaja svetlobo rumene barve na vozilu (znižanje globe za odgovorno osebo).

2. Natančna opredelitev pristojnosti občinskega redarstva

V predlogu zakona so pooblastila občinskega redarstva našteta taksativno, s čimer odpravljamo različna tolmačenja o obsegu njihovih pristojnosti.

3. Razširitev instituta začasnega zasega motornega vozila na druge hujše kršitve cestnega prometa.

Institut začasnega zasega motornega vozila se razširja tudi na druge hujše kršitve v cestnem prometu kot so npr. vožnja v času, ko se storilcu izvršuje kazen oziroma sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, vožnja v času, ko je storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali se mu izvršuje varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja, …).

4. Milejši pogoji za pridržanje voznikov

Novost glede na dosedanjo ureditev predstavlja izenačitev pogojev za pridržanje pri različnih kategorijah voznikov (več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) ter diskrecija policista, da v določenih primerih pridržanja ne odredi (kadar se vozniku ob izpolnjevanju zakonskih pogojev zaseže motorno vozilo in če je kraj postopka neposredno pred objektom, v katerem voznik dejansko biva).

5. Obvezno pisanje zapisnika tudi v primeru odklonitve preizkusa za ugotavljanje alkohola

6. Uvedba novega instituta - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Posameznik, kateremu je že bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, bo lahko ob izpolnitvi določenih pogojev lahko zaprosil za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (pogoji bodo: opravljen kontrolni zdravstveni pregled in določen rehabilitacijski program, prav tako pa v preizkusni dobi ne bo smel storiti hujšega prekrška).

7. Obvezna uporaba zaščitne kolesarske čelade za vse kolesarje

Predlog zakona določa obvezno uporabo zaščitne kolesarske čelade za vse kolesarje, torej tako za otroke, kot tudi za mladoletne in polnoletne kolesarje in ne samo za otroke, kot to predpisuje trenutno veljavni Zakon o varnosti cestnega prometa.

8. Obvezna uporaba ustreznih zaščitnih motorističnih oblačil za voznika in potnika motornega kolesa

S predlogom želimo spodbuditi voznike in potnike motornih koles k uporabi zaščitnih motorističnih oblačil, pri čemer je namen določbe zgolj preventivne narave (za kršitev ne predvidevamo sankcije – gre predvsem za preventivno zaščito).

9. Dodatni pogoji za opravljanje gospodarske vožnje – prevoz oseb s cestnim turističnim vlakom

- dodatni pogoj: najmanj vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila kategorije D1 ter da voznik ni voznik začetnik po predlogu zakona, ki ureja voznike.

10. Dodatni pogoji za prevoz oseb z vozilom, s katerim se lahko poleg voznika prevaža več kot osem oseb

Dodatni pogoji:

- oseba, ki v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki je imela za posledico smrt ene ali več oseb, ali za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči ter
- v evidenci kazenskih točk nima več kot 7 kazenskih točk.

11. Začasen odvzem vozniškega dovoljenja

Postopek o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, če voznik stori prekršek, za katerega je predpisano tolikšno število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja, bo uredil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (po predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških bo o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja odločalo sodišče).

12. Črtanje določbe o povzročitvi prometne nesreče kot kvalificirane oblike prekrška

Predlog Zakona o pravilih cestnega prometa ukinja pojem prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, prav tako pa je glede na pisno mnenje SVZ-ja in MP črtana povzročitev prometne nesreče kot kvalificirane oblike prekrška, saj po njihovem mnenju tako zapisana določba ni skladna z Ustavo RS.

Udeleženec cestnega prometa bo v primeru povzročitve prometne nesreče I. ali II. kategorije kaznovan le za temeljni prekršek (npr. neprilagojena hitrost, rdeča luč, nepravilna stran/smer vožnje,…), kar pomeni, da se za navedene prometne nesreče vzročna zveza med kršitvijo in nastalo posledico ne bo ugotavljala, temveč se bo v hitrem postopku ugotavljalo samo ali je kršitelj storil dejanje, ki je določeno kot prekršek ali ga ni storil.

b) Način reševanja:
Zakon je zasnovan tako, da ureja samo osnovna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju tega zakona izrekajo pristojni organi.
Zakon daje tudi pravno osnovo za izdajo nekaterih izvedbenik podzakonskih predpisov, kot so:
- Odredba o prepovedi prometa vozil;
- Pravilnik o izvzemu od uporabe varnostnega pasu zaradi zdravstvenih razlogov;
- Odredba o prepovedi prometa na cestah v Republiki Sloveniji;
- Pravilnik o načinu in postopku opravljanja pregledov in analiz krvi, urina, drugih telesnih tekočin in tkiva na prisotnost alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi;
- Pravilnik o znakih, ki jih dajejo policisti udeležencem cestnega prometa;
- Pravilnik o vozilih s prednostjo in vozilih za spremstvo;
- Pravilnik o parkirni karti;
- Pravilnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu;
- Odredba o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji;
- Pravilnik o pedagoških spremljevalcih pri prevozu skupin otrok;
- Pravilnik o udeležbi vojaških vozil v javnem cestnem prometu in
- Pravilnik o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu.

c) Normativna usklajenost predloga zakona:
Zakon je usklajen z naslednjimi zakoni:
- Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09 in 36/10),
- Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 - Skl. US, 34/05 - Odl. US, 44/05, 40/06, 51/06 - popr., 115/06, 139/06 - Odl. US,17/08, 21/08 - popr., 76/08, 109/09 - Odl. US, 108/09, 45/10).

Zakon je zaradi enotne materije potrebno obravnavati skupaj s predlogom Zakona o voznikih, Zakona o motornih vozilih, Zakona o cestah in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – torej paketna obravnava.

č) Usklajenost predloga predpisa:
Pri pripravi zakona so sodelovali naslednji subjekti:
- Združenje občinskih redarjev,
- Skupnost občin Slovenije,
- Inženirska zbornica Slovenije,
- Obrtna zbornica Slovenije,
- Gospodarska zbornica Slovenije,
- Kmetijsko gozdarski zavod Novo Mesto,
- Izpitni centri,
- Kolesarska zveza Slovenije,
- Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu AMZS,
- Ljubljanska kolesarska mreža,
- Urad za varnost in zaščito pri varovanju varovanih oseb,
- Pravna fakulteta,
- Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,
- Fakulteta za strojništvo,
- Fakulteta za varnostne vede,
- Medicinska fakulteta,
- Fakulteta za pomorstvo in promet,
- Zavod za varstvo pri delu,
- Slovensko zavarovalno združenje,
- Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov,
- DARS, d.d.,
- Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
- Zveza društev civilnih invalidov Slovenije,
- Društvo paraplegikov JZ Štajerske,
- Zavod varna pot,
- Psihiatrična bolnišnica Vojnik,
- Fundacija z glavo na zabavo,
- Zavod Zarja,
- številni posamezniki.

d) Povzetek Poročila o sodelovanju javnosti pri pripravi predloga zakona:

Osnutek zakona je bil objavljen na spletnih straneh Ministrstva za promet dne 15. januarja 2010, prav tako pa je bil osnutek zakona posredovan v mnenje na naslednje elektronske naslove:

- tomaz.tollazzi@uni-mb.si,
- marko.polic@guest.arnes.si,
- dragan.petrovec@pf.uni-lj.si,
- gorazd.mesko@fvv.uni-mb.si,
- marjan.bilban@zvd.si,
- joze.balazic@telemach.net,
- klemen.grabljevec@ir-rs.si,
- ivan.prebil@fs.uni-lj.si,
- niko.certanc@fgg.uni-lj.si,
- jurij.kolenc@fpp.edu,
- zorin.ulrich@dars.si,
- barbara.fidler@pb-vojnik.si,
- dtrs@dt-rs.si,
- vsrs@sodisce.si,
- majda.zorec-karlovsek@mf.uni-lj.si,
- anton.hribar@policija.si,
- rajko.bernik@bf.uni-lj.si,
- robert.kastelic@renault.si,
- anton.kastrevc@adria-mobil.si,
- albin.birsa@fluid.si,
- bojan.puklavec@tvm.si,
- boris.stanic@tomos.si,
- franci.zajec@lpp.si,
- boris.melansek@rti.si,
- igor.pipan@ozs.si,
- tone.golob@porsche.si,
- kogler.robert@rti.si,
- info@ozs.si,
- info@gzs.si,
- giz.transport@volja.net,
- kgzs@kgzs.si,
- marjan.dolensek@gov.si,
- urbana.demsar@volja.net,
- info@zav-zdruzenje.si,
- info@bb-kranj.si,
- zveza.ing@siol.net,
- homologacije@lpp.si,
- info@rti.si,
- homologacije-avtoplus@siol.net,
- homologacija@stajerski-avtodom.si,
- info@tzslo.si,
- info@focus.si,
- muzej.motociklov@siol.net,
- takasigrom@gmail.com,
- andraz.legat@zag.si,
- karel.jezernik@uni-mb.si,
- matija.fajdiga@fs.uni-lj.si,
- milos.sturm@hidria.com,
- robert.zerjal@iskra-ae.com,
- tanja.mohoric@hidria.com,
- rudi.kragelj@hidria.com,
- petar.orbanic@iskra-ae.com,
- dusan.busen@acs-giz.si,
- fgg@fgg.uni-lj.si,
- info-pti@fgg.uni-lj.si,
- fg@uni-mb.si,
- izs@izs.si,
- drc@drc.si.

Javna obravnava je trajala do 30. aprila 2010.

Predlogi in stališča oziroma upoštevanje predlaganih rašitev je razvidno pod točko 8. (predstavitev sodelovanja javnosti).

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA
Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva, prav tako pa ni predvideno povečanje ali zmanjšanje prihodkov državnega proračuna, povečanje ali zmanjšanje obveznosti za druga javna finančna sredstva, niso predvideni prihranki za državni proračun in druga javna finančna sredstva.

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

5.1 UREDITEV V NEKATERIH DRŽAVAH

5.1.1 VELIKA BRITANIJA
5.1.1.1

SPLOŠNO

Velika Britanija ima prometna pravila in pooblastila policistov opredeljena v Zakonu cestnega prometa (Road Traffic Act) iz leta 1988. Zakon je razdeljen na 7. poglavij, zaključujejo pa ga končne in prehodne določbe (Schedule).

Prvo poglavje obsega splošne določbe, ki se nanašajo na vožnjo v cestnem prometu. Podobno kot v predlogu našega zakona je opredeljena nevarna oziroma neprevidna vožnja, ki je opredeljena kot kršitev (offence). Kot kršitev je opredeljena tudi vožnja pod vplivom alkohola in drog. V tem primeru ima policist pravico voznika aretirati. Pravica pridržanja voznika, ki vozi pod vplivom alkohola in drog je opredeljena tudi v naši zakonodaji, vendar je določena le za hudo opitost ali odklon preizkusa alkoholiziranosti oziroma strokovnega pregleda za alkohol ali mamila.

Opredeljeno je tudi pooblastilo policistom, da od voznika, katerega sumijo vožnje pod vplivom alkohola, lahko zahtevajo vzorec izdihanega zraka za test alkoholiziranosti. Vzorec lahko zahtevajo na kraju samem oziroma na policijski postaji v bližini tega kraja. Navedeno je potrebno zaradi preizkusa alkoholiziranosti z merilnikom alkohola – etilometrom. Postopek je enak tudi postopku, ki se izvaja v Sloveniji. Voznik je na zahtevo policista dolžan dati tudi vzorec krvi ali urina, če je to potrebno zaradi laboratorijskih preiskav v okviru dokazovanja vožnje pod vplivom alkohola ali drog.

Posebej so opredeljene tudi dirke na cestah in drugi podobni dogodki na javnih cestah. V javnem prometu je tovrstno ravnanje prepovedano in sankcionirano, podobno kot je to prvič do sedaj opredeljeno v predlogu tega zakona tudi pri nas.

Zakon zahteva obvezno uporabo varnostnih pasov na vseh sedežih v vozilu ter uporabo zaščitnih čelad na enoslednih motornih vozilih. Posebej je opredeljena tudi uporaba zaščitne čelade na kolesih. Zakon v posebnih določbah prepoveduje parkiranje na posebej varovanih površinah kot so pločniki, kolesarske steze ipd. Prometu kolesarjev je namenjen poseben del zakona, kjer je poleg vožnje urejen tudi prevoz potnikov ter kolesarske dirke.

Za razliko od našega zakona o varnosti cestnega prometa, angleški opredeljuje tudi vožnjo v naravnem okolju. Pri nas to področje opredeljuje posebna Uredba. Glede na specifičnost angleškega pravnega sistema je v angleškem Zakonu cestnega prometa opredeljeno tudi pooblastilo državnemu sekretarju in lokalnim skupnostim za posredovanje informacij o varnosti in programov usposabljanja.

V drugem poglavju je opredeljena sestava vozil, njegova uporaba ter uporaba opreme. Opredeljena so področja, ki bodo v našem pravnem redu sicer opredeljena v Zakonu o motornih vozilih: dovoljenja za uporabo specialnih vozil v cestnem prometu, testiranje in preizkus vozil glede izpolnjevanja pogojev za udeležbo v prometu, pridobitev ustreznih dovoljenj, posebne določbe glede preizkusa tovornih vozil, potrdila o tehnični skladnosti vozil, homologacija posameznih delov vozil ipd. V tem delu so opredeljeni tudi izredni prevozi ter pooblastila za inšpekcijske kontrole in prepovedi nadaljnjih voženj vozilom, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev.

Tretje poglavje zakona se nanaša na voznika in vozniška dovoljenja. Vsebinsko je podoben dosedanjemu podobnemu poglavju v slovenskem Zakonu varnosti cestnega prometa oziroma prihodnjem Zakonu o voznikih. Opredeljeni so pogoji za pridobitev vozniškega dovoljenja, vsebina testiranja, psihofizične sposobnosti, odvzem vozniškega dovoljenja zaradi zdravniških težav in druge določbe vezane na zdravstveno stanje voznika, vozniško dovoljenje, njegova oblika, veljavnost, razveljavitev ipd.

V četrtem poglavju so vsebinsko identične določbe opredeljene tudi za vozniška dovoljenja za tovorna vozila.

Peto poglavje angleškega zakona je namenjeno učenju vožnje. Inštruktorji vožnje morajo biti licencirani. Licenca je časovno omejena in velja za določene kategorije. Inštruktorji vožnje so vpisani v poseben register, iz katerega se jih v zakonsko določenih primerih lahko tudi izbriše.


Odgovornost proti tretji osebi je opredeljena v šestem poglavju. Za razliko od našega zakona, kjer je opredeljena splošna zahteva po obveznem zavarovanju vozil v cestnem prometu, angleški Zakon cestnega prometa obvezno zavarovanje opredeljuje bistveno bolj podrobno. Opredeljene so zahteve tako glede zavarovanja proti škodi povzročeni drugemu udeležencu v cestnem prometu, potnikom v vozilu, zavarovanja škode v primeru izposoje, kakor tudi zahteve, ki se nanašajo na posredovanje podatkov o zavarovanju drugim udeleženim v prometni nesreči. Posebej je opredeljeno tudi plačilo stroškov zdravljenja udeležencev prometnih nesreč, nujnih zdravstvenih ukrepov za poškodovane v nesrečah in dodatne določbe glede zdravstvene oskrbe.

V sedmem poglavju so opredeljena pooblastila policistov in drugih uradnih oseb. Policist ima tako pravico ustavljati vozila, zahtevati vozniško dovoljenje in v posameznih primerih podatke o rojstvu, naslovu bivališča in dokaz o zavarovanju in potrdila. Policisti in drugi nadzorni organi s posebnimi dovoljenji imajo pravico kontrolirati tovorna vozila. Opredeljena so pooblastila v primerih, ko kršitelji niso pripravljeni posredovati omenjenih podatkov, oziroma so posredovali napačne. Prav tako ima policist pravico zahtevati te podatke v primeru prometnih nesreč in o nesrečah napisati poročilo. Te podatke lahko zahteva tudi od lastnika vozila.

V tem poglavju so opredeljene tudi določbe glede ponarejanja dokumentov, posredovanja lažnih izjav, izdaje lažnih dokumentov, opredeljeno je pooblastilo za zaseg teh dokumentov, generalno pooblastilo za poizvedbe oziroma zbiranje podatkov, za začetek splošne preiskave in preiskave prometnih nesreč.

Za prekoračitev največje dovoljene hitrosti na cesti v naselju nad 20 km/h je predpisana globa do 1000 funtov.

Če voznik motornega vozila vozi v cestnem prometu pod vplivom alkohola se kaznuje z globo do 5000 funtov.

5.1.1.2
POOBLASTILA OBČINSKIH REDARJEV
V Veliki Britaniji uniformirana neoborožena in oborožena policija tesno sodeluje z lokalnimi oblastmi in skupnostjo v celoti. Policija v te namene lahko usposobi državljane, ki v skladu z navodili in pod nadzorom policije prevzamejo in izvajajo posebne naloge, med katerimi je najpomembnejša naloga zaščita skupnosti. Opravljajo jo stražniki za zaščito skupnosti, ki imajo zelo široka pooblastila (izrekanje kazni za vse prekrške, ki se nanašajo na nesocialno vedenje, legitimiranje kršilcev, zadržanje kršilcev do 30 minut, zaseg alkohola, tobačnih izdelkov in celo vozil, sodelovanje v policijskih kordonih, …).

Tudi lokalne oblasti lahko zaposlijo ulične oziroma parkovne nadzornike. Za opravljanje nekaterih nalog s področja javnega reda jih pooblasti policijski načelnik, policija pa skrbi za sistem njihovega usposabljanja. Pooblaščene osebe lahko izrekajo fiksno določene kazni za prekrške, glede legitimiranja oseb pa imajo enaka pooblastila kot stražniki, vendar brez pravice do pridržanja.


5.1.2 ITALIJA

5.1.2.1

SPLOŠNO

Leta 1993 je pričel v Italiji veljati nov »Cestni zakonik«. Zakon je bil do leta 2008 že večkrat dopolnjen in spremenjen. Med drugim so bile poleg sprememb zneskov glob, v spremembe vključene tudi nekatere nove rešitve glede sankcij – kazenske točke, začasen zaseg, zaplemba vozila ipd.

Zakon združuje tematiko, kot jo je do sedaj vseboval slovenski Zakon o varnosti cestnega prometa (pravila, vozila, vozniki, pooblastila in sankcije), kot tudi določila glede cest in izrednih prevozov (Zakon o javnih cestah in Pravilnik o izrednih prevozih – v Sloveniji). Temeljnih poglavij je tako sedem (7) in sicer: 1. splošna določila, 2. gradnja cest, 3. vozila, 4. vožnja vozila, 5. pravila vožnje, 6. sankcije, 7. prehodne in končne določbe.

V zakonu je določena tako pristojnost posameznih ministrstev (Ministrstvo za transport), kot tudi raznih podjetij (koncesionarji, agencije za ceste), lokalnih skupnosti (pokrajine, regije) in organov, ki so pristojni za izvajanje zakona. Kot izvajalce zakona se določajo: prometna policija, policija, karabinjerji, finančna straža in lokalna policija. Glede na vrstni red navedbe v zakonu se pričakuje, da je primarno za kontrolo, nadzor in ukrepanje v cestnem prometu pristojna prometna policija.

5.1.2.2

NALOGE PROMETNE POLICIJE
V Zakonu je konkretno opredeljenih 5 glavnih nalog prometne policije in sicer: zagotavljanje nadzora in preprečevanje kršitev v cestnem prometu, preiskovanje prometnih nesreč, predvidevanje in neposredni ukrepi za urejanje prometa, skrb za varnost v prometu, nadzor in kontrola na cestah.

5.1.2.3

GLOBE
Zakon predvideva za prekrške globe. Vse globe so predpisane v razponu. Policisti na kraju izrečejo minimalne predpisane kazni. V kolikor voznik globo plača v 60 dnevnem roku plača to minimalno kazen, drugače pa kazen kot jo določi perfekt, ki je višja. Globe za prekrške v prometnih nesrečah so enake kot za storjene prekrške ob rednih kontrolah. Vedno, ko voznik vozi vozilo, ki ni registrirano v Italiji, mora globo v minimalnem znesku plačati takoj na kraju prekrška.

V kolikor globa zaradi določenih opravičenih (6) razlogov ni izrečena na kraju, se mora vozniku »plačilni nalog« vročiti v 150 dneh.

Globa mora biti plačana v 60 dneh, v tem primeru se plača minimalna kazen. V kolikor ni plačana o višini odloči v 120 dneh perfekt.

V primeru pritožbe ima perfekt le 2 možnost:
- da odloči o tem, da dejanje ni prekršek ali
- da določi sankcijo.

Za prekoračitev največje dovoljene hitrosti na cesti v naselju nad 20 km/h je predpisana globa od 150 do 590 eurov.

Če voznik motornega vozila vozi v cestnem prometu pod vplivom alkohola se kaznuje z globo od 280 do 1120 eurov.

5.1.2.4

KAZENSKE TOČKE
V Italiji so za nekatere prekrške predvidene tudi kazenske točke. Število kazenskih točk za posamezen prekršek je različno. Razpon je med 1 in 10 kazenskih točk za posamezen prekršek. Vsak voznik lahko doseže v roku dveh let 20 kazenskih točk. Najvišje število kazenskih točk, ki jih lahko policist naenkrat izreče ne sme presegati 15 kazenskih točk. To pomeni, da bi voznik sicer lahko v enem postopku za različne prekrške dosegel večje število kazenskih točk, vendar bi mu jih v končnem seštevku policist vpisal le 15. V kolikor v enem letu voznik ne stori prekrška, se skupno število maksimalnih točk poveča za 2 kazenski točki, vendar to število ne sme preseči 30 kazenskih točk. V kolikor voznik doseže 20 kazenskih točk, ga pristojno ministrstvo, ki vodi kazenske točke o tem obvesti. V roku 30 dni mora nato voznik predložiti dokazilo, da je uspešno opravil preizkus znanja pri ustrezni ustanovi – avtošoli. V kolikor tega ne stori, mu policija v primeru, da ga izsledi pri vožnji, vozniško dovoljenje odvzame in ga vozniku vrne, ko predloži potrdilo, da je opravil ustrezen preizkus.
Voznikom z vozniškim dovoljenjem do 5 let se kazenske točke za prekrške podvajajo.

Za določene prekrške je predviden tudi takojšnji začasni odvzem vozniškega dovoljenja na kraju prekrška za določeno dobo.

5.1.2.5

ZADRŽANJE IN ODVZEM VOZILA
Z zakonom je za nekatere hujše prekrške poleg globe in odvzema vozniškega dovoljenja predvideno tudi zadržanje vozila za določeno dobo. Za italijanske državljane je predvideno, da ob izjavi, da posedujejo ustrezno mesto za parkiranje vozila, ki ne obremenjuje okolja, to vozilo parkirajo za določen čas na teh mestih. V kolikor oseba te izjave ne more podati ali je že bila predhodno kakorkoli obravnavana oz. jih je bil izrečen kakšen ukrep take izjave ni mogoče podati in se vozilo hrani v prostorih koncesionarjev. Vozila tujcev se vedno zadržijo v prostorih koncesionarja, ker nekaznovanosti izven Italije ne preverjajo.

Stroški hranjenja vozila pri koncesionarju plača lastnik vozila.

Za določene prekrške je z zakonom predpisan tudi obvezen odvzem vozila. Tako vozilo se lahko uniči, proda ali da v uporabo policiji. O tem vedno odloči perfekt. Eden izmed takšnih prekrškov je vožnja pod vplivom alkohola s stopnjo večjo kot 1,5 g/l (italijanski zakon predvideva stopnje v gramih/liter in ne gramih/kilogram kot v Sloveniji). Vsaka vožnja pod vplivom alkohola se šteje kot kaznivo dejanje.

V Republiki Italiji je uporaba odsevnega telovnika obvezna za voznike osebnih avtomobilov, in sicer ga morajo uporabljati ob vsakem izstopu iz vozila na avtocesti ali na cesti izven naselja. Potrebujejo ga tako voznik, kot tudi tisti potniki, ki v primeru okvare ali nesreče izstopijo iz vozila. Predpisana sankcija za neuporabo odsevnega telovnika v navedenih primerih je od 33 do 137 eurov. Vozniki motornih koles nimajo predpisane obvezne uporabe odsevnega telovnika.

Policisti vozilo, za katerega je zaradi prekrška predviden odvzem zadrži policija. O odvzemu odloči perfekt. Vozilo se lahko odvzame tudi samo zaradi enega prekrška. Predkaznovanost ni predvidena. Tako vozilo se lahko uniči, proda ali preregistrira in da v uporabo policiji. Ta ga lahko potem normalno uporablja. V vseh primerih so stroški odvoza in hranjenja vozila lastnikovi.

Vozilo registrirano izven Italije se lahko zadrži največ 60 dni.

5.1.2.6

PROMETNE NESREČE
V primeru povzročitve prometne nesreče je za prekršek, zaradi katerega je prometna nesreča nastala, predvidena enaka sankcija kot za temeljni prekršek. Strožje sankcije za povzročitev prometne nesreče nimajo. Prometne nesreče se delijo na prometne nesreče z materialno kodo in na prometne nesreče s telesno poškodbo. Pri prometnih nesrečah z materialno škodo je dolžnost udeležencev na kraju, da si izmenjajo podatke in vozila odstranijo. Za to kategorijo prometnih nesreč ni predvideno obvezno obveščanje policije. V primeru, da udeleženci želijo ogled kraja s strani policije, le ta sicer pride na kraj, vendar njihov prihod ni interventen. Na tak klic se odzove prva prosta patrulja. Na kraju preveri ali so udeleženci izpolnili svoje obveznosti (izmenjava podatkov in umik vozil). V kolikor tega niso storili, izvedejo že zaradi neupoštevanja teh določil ukrep. Zoper udeleženca, ki je povzročil prometno nesrečo, zaradi storitve prekrška s katerim je bila prometna nesreča storjena, ukrepajo v vseh primerih, ko pridejo na kraj.

V primeru prometnih nesreč s telesno poškodbe je prihod policije na kraj obvezen. Povzročitev prometne nesreče obravnavajo kot kaznivo dejanje. Na kraju prometne nesreče opravijo komisijski ogled.

Za pobeg s kraja prometne nesreče je predpisana globa od 259 do 1036 €., v kolikor gre za pobeg s kraja prometnih nesrečah s telesnimi poškodbami je predpisan tudi zapor od 3 mesecev do 3 let.

Če policija voznika, ki je zapustil kraj prometne nesreče s telesnimi poškodbami izsledi ga lahko pripre. Temu se voznik lahko izogne, če se sam javi v roku 24 ur.

5.1.2.7

HITROST
Hitrost na cestah se omejujejo glede na vrsto ceste, kategorijo vozila in predvidevanja lastnikov cest. Največje dovoljene hitrosti so enake kot v R Sloveniji, razen pri glavnih cestah, kjer je omejitev hitrosti 110 km/h (V Sloveniji so to ceste, rezervirane za motorna vozila - 100 km/h).

Prekoračitve omejitve hitrosti so razdeljene v 4 kategorije:
- do 10 km/h (globa),
- od 10 do 40 km/h, (globa + KT),
- od 40 in do 60 km/h (globa + KT+odvzem vozniškega dovoljenja) in
- nad 60 km/h (globa + KT, odvzem vozniškega dovoljenja za določeno dobo + zadržanje vozila).

Za prekoračitev največje dovoljene hitrosti na cesti v naselju nad 20 km/h je predpisana globa od 150 do 590 eurov.

Sankciji za prekoračitev hitrosti se izreče vozniku. V kolikor voznika ni mogoče ugotoviti (fotografija), lastnika pozovejo, da sporoči podatke o vozniku. V kolikor jih sporoči, se ustrezna sankcija po zakonu izreče vozniku. V kolikor jih ne sporoči ali sporoči, da podatkov ne ve, lastniku vozila izrečejo globo v višini 500 €, ob tem ne izrekajo kazenskih točk in prepovedi vožnje motornega vozila.

Meritve hitrosti lahko opravljajo z vsemi homologiranimi merilniki in tahografi laserski merilniki, doplerski merilniki, Provida,… , vključno z meritvami povprečne hitrosti na določenem odseku. Vsi odseki, kjer se izvajajo meritve, morajo biti vidno označeni.

Policisti ne potrebujejo za delo nobenih potrdil ali izpitov, ker se smatra, da so policisti za svoje delo usposobljeni.

Obvezno morajo biti vsi odseki, kjer se opravljajo meritve hitrosti, ustrezno označeni s predpisano prometno signalizacijo.

5.1.2.8

ALKOHOL
Dovoljena stopnja je 0,5 g/l alkohola v organizmu.

Sankcije so razdeljene na naslednji način:

- Od 0,5 do 0,8 – globa (500 do 2000 €) + odvzem vozniškega dovoljenja od 3 do 6 mesecev;
- Od 0,8 do 1,5 g/l – globa (800 – 3200€) + odvzem vozniškega dovoljenja od 6 – 12 mesecev + zapor do 3 mesece
- Nad 1,5 g/l – globa (1500 – 6000€) + odvzem vozniškega dovoljenja od 1 do 2 leti, zapor od 3 – 12 mesecev + odvzem vozila s katerim je voznik vozil, ne glede na lastništvo. Vozniku se odredi tudi zdravstveni pregled, ki ga mora voznik opraviti v 60 dneh. Če voznik pregleda v predvidenem času ne opravi, prefekt prepove vozniku vožnjo dokler ga ne dostavi.

V primeru povzročitve prometne nesreče pod vplivom alkohola se sankcije podvojijo. Vozilo se zadrži za 90 dni.

V primeru vožnje pod vplivom mamil je predvidena globa 1500 – 6000 €, zapor od 3 – 12 mesecev, prepoved vožnje od 6 – 12 mesecev. Tudi v Italiji poznajo le vožnjo pod vplivom mamil ali zdravil, brez stopenj vpliva na ravnanje v cestnem prometu.

5.1.2.9

AVTOCESTA
Za vožnjo na AC v nasprotni smeri, tudi na uvoznih in izvoznih krakih je predpisana globa, prepoved vožnje oz. odvzem VD za določeno dobo in zadržanje vozila za določeno dobo.

Na avtocesti lahko nadzor in kontrolo izvaja samo prometna policija.

5.1.2.10
POOBLASTILA OBČINSKIH REDARJEV
Lokalna policija je organizirana kot policijska struktura na ravni občine. Je organ lokalne skupnosti in je v pristojnosti krajevnih oblasti. Pomeni vmesni člen med lokalnimi oblastmi, prebivalci in državnimi oblastmi. Mestna policija opravlja na območju občine vse naloge policije, zato ima enaka pooblastila kot vse druge državne policije v Italiji (ustavljajo vozila, obravnavajo vse vrste prometnih nesreč, preprečujejo in ugotavljajo vse kršitve, …).

5.1.3 FRANCIJA
Peto poglavje Francoskih cestnoprometnih predpisov (Code de la route) ureja področje preprečitve vožnje in odvoza vozil. Člen 325-1 (zakon št. 2001-1062, 2003-239 in 2003-495) med drugim določa, da se vozilu lahko na zahtevo župana ali organa pravosodne policije, prepreči vožnja in se ga zaseže brez soglasja lastnika, če vozilo (ki je parkirano ali je v prometu) predstavlja kršitev določb cestnoprometnih predpisov, predpisov policije ali zakonodaje s področja obveznega zavarovanja motornih vozil. Zaseženo vozilo se nato odpelje na poseben prostor za odlaganje in varovanje vozil, kjer se hranijo tudi vozila, za katera obstaja sum, da so bila odtujena in vozila, ki so bila oddana v uničenje. Prav tako se lahko prepreči vožnja na zahtevo župana ali organa pravosodne policije brez soglasja lastnika vozila, če vozilo na javnih in stranskih cestah nima nujno potrebnih delov, da bi se lahko varno uporabljalo v prometu, vozila pa se zaradi poškodovanosti ali tatvine ne more takoj popraviti. Tudi ta izločena in zasežena vozila se odpelje na poseben prostor za odlaganje in varovanje odpeljanih vozil.
Če je odrejena zaplemba, se na podlagi člena L325-1-1 (vstavljen na podlagi zakona št. 2004-204) vozilo izroči službi za državno posest z namenom, da bi bilo uničeno ali odtujeno. Če sodna oblast izreče kazen preprečitve vožnje vozila, je slednje vrnjeno obsojencu šele po poteku trajanja kazni preprečitve vožnje, ki jo je določil sodni organ. Vozilo se vrne proti plačilu stroškov odstranitve in hrambe vozila na posebnem prostoru za odlaganje in varovanje odpeljanih vozil, ki bremenijo obsojenca.
Po členu L325-6 lahko vozila, katerih stanje ne omogoča izpolnjevanja varnostnih pogojev v prometu, s posebnega prostora za odlaganje in varovanje odpeljanih vozi umaknejo samo avtomehaniki, ki so jim lastniki teh vozil naročili opravljanje nujno potrebnih posegov na vozilih. Svojim lastnikom se ta vozila vrne po opravljenem tehničnem pregledu. Če ni soglasja o stanju vozila, se imenuje izvedenec. Če le ta ugotovi, da vozilo ni v stanju, da bi lahko bilo dano v promet ob izpolnjevanju normalnih varnostnih pogojev, odredi opravila, ki se morajo izvesti, preden bo vozilo lahko izročeno svojemu lastniku.
Po členu L325-10 zadevna javna skupnost ni odgovorna za škodo, nastalo na vozilih, o katerih je govor v četrtem odstavku člena L325-7, odpeljanih na odlagališče brez ograje in varovanja.
Francija velja v državah članicah za najuspešnejšo državo, ki ji je uspelo v obdobju 2001- 2005 zmanjšati število mrtvih zaradi posledic prometnih nesreč za 35 % oziroma v absolutnih številkah ji je uspelo ohraniti 2844 življenj več. S svojimi rezultati Francija v največji meri prispeva k uresničevanju ambicioznega cilja, saj je prispevala kar k 16 % zmanjšanju števila mrtvih zaradi posledic prometnih nesreč v Evropski uniji v samo 4 letih. Takšen uspeh je Franciji uspelo doseči s postavitvijo avtomatizirane kontrole hitrosti 1500 mobilnih in stacionarnih merilnikov hitrosti ter pogostejšim in učinkovitejšim policijskim nadzorom. Posledica postavitve avtomatizirane kontrole hitrosti in večjega policijskega nadzora je prispevala k zmanjšanju povprečnih hitrosti za 6 do 11 % na vseh cestah. Francija je tudi z ukrepi povečala učinkovitost izreka kazenskih točk kot stransko sankcijo in posledično odvzema vozniških dovoljenj. V Franciji se za prekoračitev dovoljene hitrosti v naseljih in izven naselij do 20 km/h izreče globa v znesku najmanj 68 eurov. Za prekoračitev dovoljene hitrosti nad 20 km/h v naseljih in izven naselij se izreče globa v višini 135 eurov. Če voznik prekorači dovoljeno hitrost za kot 50 km/h se mu izreče globa v višini 1500 eurov in stranska sankcija 6 kazenskih točk. Voznik motornega vozila ima v Franciji s pridobitvijo vozniškega dovoljenja 12 kreditnih točk, ki se mu z izreki kazenskih sankcij zmanjšujejo, voznik začetnik pa pridobi le 6 kreditnih točk. Z globo v znesku najmanj 135 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila v Franciji, ki ima v organizmu več kot 0,5 promila alkohola v krvi. Poleg tega se mu izreče 6 kazenskih točk. Za vožnjo v cestnem prometu pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo 0,5 do 0,79‰ so predpisane globe v znesku 135 eurov. Vozniku se kot stranska sankcija izreče 6 kazenskih točk. Za neuporabo varnostnega pasu se vozniku v cestnem prometu izreče globa v višini 135 eurov in stranska sankcija 4 kazenskih točk. Pri predpisanih globah je treba upoštevati, da Francija omogoča plačilo nižje globe voznika, če voznik plača globo v 14 dneh. Globa v višini 135 eurov se zniža na 90 eurov ter globa v višini 68 eurov se zniža na 45 eurov.

5.1.4 AVSTRIJA

V Republiki Avstriji se za prekoračitev največje dovoljene hitrosti na cesti v naselju nad 20 km/h izreče globa v znesku najmanj 30 eurov. Za vožnjo v cestnem prometu pod vplivom alkohola so predpisane globe v znesku od 218 do 5800 eurov. Odsevni jopič je predpisan kot del obvezne opreme vozila (vozniki motornih koles ga potrebujejo) in ga mora voznik vozila obleči ob vsakokratnem izhodu iz vozila na avtocesti ali cesti izven naselja. Kazen za neuporabo odsevnega telovnika je od 14 do 36 eurov. Glede uporabe posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu veljajo v Republiki Avstriji podobne omejitve kot v naši nacionalni zakonodaji, in sicer je dovoljena uporaba le-teh na nekatere vrste posebnih prevoznih sredstev, ki jih navaja tudi naša zakonodaja, npr. rolke (skateboard), miniaturna motorna vozila (micro-scooter). S tem je v avstrijski zakonodaji sicer jasneje določeno, katera prevozna sredstva štejejo med posebna prevozna sredstva, vendar je navedena opredelitev zaradi tehnološkega razvoja in pojava različnih novih oblik prevoznih sredstev lahko bolj omejujoča kot je to določeno v našem pravnem redu. Za uporabo mobilnega telefona med vožnjo je za voznika motornega vozila predpisana globa v višini 25 eurov. Pri vseh predpisanih globah je treba upoštevati dejstvo, da v Republiki Avstriji nimajo predpisane možnosti plačila polovične globe, če jo storilec prekrška poravna v določenem obdobju po izreku globe.


5.1.5 NEMČIJA

V Republiki Nemčiji so za prekoračitev največje dovoljene hitrosti na cestah v naselju predpisane globe v znesku od 15 do 425 eurov. Poleg tega se kršitelju pri prekoračitvi največje dovoljene hitrosti nad 21 km/h izrečejo tudi od 1 do 4 kazenske točke, pri prekoračitvi hitrosti nad 31 km/h pa tudi prepoved vožnje motornega vozila v trajanju od 1 do 3 mesečev. Za prekoračitev največje dovoljene hitrosti na cestah zunaj naselja so prepisane globe v znesku od 10 do 375 eurov. Poleg tega se kršitelju pri prekoračitvi največje dovoljene hitrosti nad 21 km/h izrečejo tudi od 1 do 4 kazenske točke, pri prekoračitvi hitrosti nad 41 km/h pa tudi prepoved vožnje motornega vozila v trajanju od 1 do 3 mesečev. Z globo v znesku najmanj 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila v Republiki Nemčiji, ki ima v organizmu več kot 0,5 in manj kot 1,09 promila alkohola v krvi. Poleg tega se mu izrečejo tudi 4 kazenske točke in prepoved vožnje motornega vozila v trajanju 1 meseca. Če kršitelj ponovi prekršek v določenem obdobju, se voznik motornega vozila za ponovljen prekršek kaznuje z globo 500 eurov, 4 kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornega vozila v trajanju 3 mesecev. Poleg tega se tovrstnemu specialnemu povratniku obvezno odredi kontrolni zdravstveni pregled, ki ga v Republiki Nemčiji imenujejo s kratico MPU oziroma t.i. »idioten test«. Če voznik motornega vozila dva ali večkrat ponovi naveden prekršek, se ga kaznuje z globo 750 eurov, 4 kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornega vozila v trajanju 3 mesečev, prav tako pa se ga po vsakem storjenem prekršku pošlje tudi na naveden kontrolni zdravstveni pregled. Če voznik motornega vozila v navedenem psihofizičnem stanju povzroči ogroževalni delikt ali prometno nesrečo, se mu običajno izreče globa v višini 1,5 neto mesečne plače ali od 8 do 10 mesečev zaporne kazni, 7 kazenskih točk in odvzem vozniškega dovoljenja. Z globo v višini od 1 do 2 neto mesečnih plač ali z zaporno kaznijo v trajanju od 8 do 12 mesečev se kaznuje voznik motornega vozila, ki ima v krvi več kot 1,10 promila alkohola. Poleg tega se mu izreče tudi 7 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila v trajanju od 6 mesecev do 5 let. Prepoved prehitevanja je v Republiki Nemčiji sankcionirana z globo, kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornega vozila. Za neupoštevanje prometne signalizacije, ki prepoveduje prehitevanje na določenem odseku ceste, je predpisana globa v višini 40 eurov, poleg tega pa se vozniku motornega vozila izreče tudi 1 kazenska točka, če pa voznik zaradi neupoštevanja te prometne signalizacije ogroža druge udeležence cestnega prometa ali povzroči prometno nesrečo z materialno škodo se kaznuje z globo 125 eurov, 4 kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornega vozila v trajanju 1 meseca. Če voznik motornega vozila prehiteva vozilo ob zmanjšani vidljivosti zaradi vremenskih razmer, se kaznuje z globo 50 eurov in 3 kazenskimi točkami. Če voznik prehiteva vozilo na mestu, kjer sta smerni vozišči ločeni z neprekinjeno ločilno črto, se kaznuje z globo 75 eurov in 4 kazenskimi točkami.


5.1.6 ŠVICA

V Švicarski konfederaciji je za prekoračitev dovoljene hitrosti do 5 do 31 km/h v naseljih prepisana globa 40 do 800 eurov. Za prekoračitev hitrosti od 31 do 35 km/h je predpisana globa v višini 20% mesečnega dohodka, vendar v minimalnem znesku 1000 eurov. Za prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju od 36 do 40 km/h je predpisana globa v višini 25 % mesečnega dohodka, kot spodnjo mejo postavlja zakon minimalni znesek 1200 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 3 dni zapora. Za prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju od 41 do 45 km/h je predpisana globa v višini 30 % mesečnega dohodka, v minimalnem znesku 1400 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 5 dni zapora. Za prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju od 46 do 50 km/h je predpisana globa v višini 35 % mesečnega dohodka, v minimalnem znesku 1600 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 8 dni zapora. O višini izrečenih denarnih kazni za prekoračitev dovoljene hitrosti nad 51 km/h odloča sodišče in je odvisno od okoliščin nastanka prekrška. Za prekoračitev dovoljene hitrosti do 5 do 35 km/h v izven naselij je prepisana globa 40 do 800 eurov. Za prekoračitev hitrosti od 36 do 40 km/h je predpisana globa v višini 20% mesečnega dohodka, vendar v minimalnem znesku 1000 eurov. Za prekoračitev dovoljene hitrosti izven naselij od 41 do 45 km/h je predpisana globa v višini 25 % mesečnega dohodka, kot spodnjo mejo postavlja zakon minimalni znesek 1200 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 3 dni zapora. Za prekoračitev dovoljene hitrosti izven naselij od 46 do 50 km/h je predpisana globa v višini 30 % mesečnega dohodka, v minimalnem znesku 1400 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 5 dni zapora. Za prekoračitev dovoljene hitrosti izven naselij od 51 do 55 km/h je predpisana globa v višini 35 % mesečnega dohodka, v minimalnem znesku 1600 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 8 dni zapora. O višini izrečenih denarnih kazni za prekoračitev dovoljene hitrosti od 56 km/h do 60 km/h odloča sodišče in je odvisno od okoliščin nastanka prekrška. Na avtocesti je za prekoračitev dovoljene hitrosti do 40 km/h predpisana globa od 20 do 800 eurov. Za prekoračitev dovoljene hitrosti na avtocesti od 41 do 45 km/h je predpisana globa v višini 20 % mesečnega dohodka, v minimalnem znesku 1000 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 3 dni zapora. Za prekoračitev dovoljene hitrosti izven naselij od 46 do 50 km/h je predpisana globa v višini 25 % mesečnega dohodka, v minimalnem znesku 1200 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 5 dni zapora. Za prekoračitev dovoljene hitrosti izven naselij od 51 do 55 km/h je predpisana globa v višini 30 % mesečnega dohodka, v minimalnem znesku 1400 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 8 dni zapora. Za prekoračitev dovoljene hitrosti od 56 km/h do 60 km/h je predpisana globa v višini mesečnega dohodka 35 %, v minimalnem znesku 1600 eurov in kot stranska sankcija je predpisana 10 dni zapora. Pri vseh predpisanih globah je treba upoštevati dejstvo, da Švica nima predpisane možnosti izreka polovične globe.

5.2 Usklajenost s pravnim redom Evropske skupnosti

Predlagani zakon je usklajen s pravnim redom Evropske skupnosti.

Predlagani zakon deloma prenaša v slovenski pravni red predpise Evropske skupnosti, ki urejajo področje vozil (glavni del vsebine je že prenesen z drugimi predpisi) in sicer:
1. Direktivo Sveta 1991/671/EGS z dne 16. decembra 1991 o obvezni uporabi varnostnih pasov in sistemov za zadrževanje otrok v vozilih (UL L št. 373 z dne 31.12.1991, str. 26), zadnjič spremenjena z Direktivo 2003/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. aprila 2003 o spremembi Direktive Sveta 1991/671/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o obvezni uporabi varnostnih pasov v vozilih z manj kakor 3,5 tone (UL L št. 115 z dne 9.5.2003, str. 63)































6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1 Administrativne in druge posledice

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:
Predlog zakona ne uvaja novih postopkov.

b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov:
Po predlogu tega zakona stranki pri udeležbi v cestnem prometu ni potrebno več imeti v vozilu listine, ki dokazuje skladnost vozila homologiranega tipa, saj je številka potrdila o skladnosti za vozilo homologiranega tipa navedena v prometnem dovoljenju in je zaradi tega preverljiva že ob izročitvi prometnega dovoljenja na vpogled pooblaščeni uradni osebi. Prav tako pa je črtano dovoljenje o izredni uporabi ceste, saj se to dejstvo da preveriti na podlagi ostalih dokumentov v vozilu.
6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike

Predlagani zakon nima neposrednih posledic na okolje.

6.3 Presoja posledic na gospodarstvo
Predlagani zakon nima neposrednih posledic na gospodarstvo.
6.4 Presoja posledic na socialnem področju

Predlagani zakon nima neposrednih posledic na socialnem področju.
6.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja

Predlagani zakon nima neposrednih posledic na dokumente razvojnega načrta.
6.6 Izvajanje sprejetega predpisa

a) Predstavitev sprejetega zakona
Predvideva se:
- da bo predlagani zakon predstavljen v okviru skupnih predstavitvenih akcij za vse štiri zakone, ki bodo nadomestili trenutno veljavni Zakon o varnosti cestnega prometa.
- da bodo izdani zakoni s pojasnili v knjižni obliki.
b) Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa
Spremljanje izvajanja tega zakona bo potekalo tako na Ministrstvu za promet kot tudi na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa v okviru rednega dela. Metodologija za spremljanje doseganja ciljev ni predvidena.

6.7 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona: /


II. BESEDILO ČLENOV
I. UVODNE DOLOČBE
S tem zakonom se določajo prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju tega zakona izrekajo pristojni organi.


S tem zakonom se prenaša Direktiva Sveta 1991/671/EGS z dne 16. decembra 1991 o obvezni uporabi varnostnih pasov in sistemov za zadrževanje otrok v vozilih (UL L št. 373 z dne 31.12.1991, str. 26), zadnjič spremenjena z Direktivo 2003/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. aprila 2003 o spremembi Direktive Sveta 1991/671/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o obvezni uporabi varnostnih pasov v vozilih z manj kakor 3,5 tone (UL L št. 115 z dne 9.5.2003, str. 63).
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »bočna razdalja« je razdalja med skrajno točko na levi ali na desni strani vozila in najbližjo točko drugega vozila, udeleženca cestnega prometa, ovire ali objekta;
2. »cestni promet« je promet vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet;
3. »cestni turistični vlak« je vlečno vozilo, ki vleče največ tri priklopna vozila za prevoz oseb;
4. »desno pravilo« ureja prednostna razmerja med dvema voziloma v prometu in velja, če se njune poti križajo, če sta na istem prednostnem nivoju, in če si pripeljeta bočno;
5. »dnevna svetilka« je svetilka za dnevno vožnjo, ki pomeni naprej usmerjeno svetilko, katere namen je narediti vozilo bolj opazno pri vožnji podnevi;
6. »dolgi žaromet« je žaromet z dolgim snopom svetlobe, ki se uporablja za osvetlitev cestišča daleč pred vozilom;
7. »etilometer« je merilna naprava za ugotavljanje množine alkohola v izdihanem zraku;
8. »gonjač oziroma gonjačka (v nadaljnjem besedilu: gonjač), vodič oziroma vodička (v nadaljnjem besedilu: vodič) ali jahač oziroma jahalka (v nadaljnjem besedilu: jahač)« je oseba, ki na cesti goni, vodi ali jaha žival ali goni čredo;
9. »gospodarska vožnja« je vožnja za potrebe kmetijstva ali gradbeništva, ki se opravlja na kratkih razdaljah glede na naravo in posebne potrebe kmetijske ali gradbene dejavnosti. Gospodarska vožnja je tudi prevoz oseb v okviru turistične ponudbe, ki se opravlja s cestnim turističnim vlakom, kolesom-rikša, kočijo, ipd.;
10. »indikator alkohola« je sredstvo za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku;
11. »intervencijsko vozilo« je motorno vozilo, ki je posebej označeno in je na izvrševanju določene naloge;
12. »izhodiščni prometni pas« je prometni pas po katerem vozi voznik pred prehitevanjem;
13. »kolo« je enosledno ali dvosledno vozilo z najmanj dvema kolesoma, ki ga poganja voznik z lastno močjo ali s pomočjo pomožnega motorja, s katerim lahko doseže hitrost največ 25 km/h;
14. »kolo-rikša« je trisledno vozilo, ki ga poganja voznik z lastno močjo ali s pomočjo pomožnega motorja, s katerim lahko doseže hitrost največ 25 km/h, in ki glede na konstrukcijske lastnosti, ki jih določi proizvajalec, lahko prevaža eno ali več oseb;
15. »kolona vozil« so tri vozila ali več, ki vozijo eno za drugim po istem prometnem pasu na takšni medsebojni razdalji vozila, da sta hitrost vožnje in ravnanje voznikov v medsebojni odvisnosti;
16. »meglenka« je žaromet za meglo, ki se uporablja za izboljšano osvetlitev cestišča v megli, sneženju, dežju ali oblakih prahu;
17. »mrtvi kot« je voznikovemu pogledu skrito področje okoli vozila, ki nastane zaradi konstrukcijskih lastnosti vozila ali drugih vzrokov;
18. »nezanesljivo« je ravnanje udeleženca cestnega prometa, kadar zaradi neznanja, neizkušenosti, vpliva alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi ali zaradi drugega vzroka ne obvladuje svojega ravnanja ali vozila v cestnem prometu in pride zaradi tega do kršitev prometnih pravil, pomena prometnih znakov ali znakov policista oziroma druge pooblaščene uradne osebe;
19. »nezavarovan prehod ceste čez železniško progo« je prehod ceste čez železniško progo, označen samo s prometnim znakom, ki je brez zapornic, polzapornic ali svetlobnih prometnih znakov, ki napovedujejo prihod vlaka;
20. »očitno pod vplivom alkohola« je udeleženec cestnega prometa takrat, kadar je zaradi vpliva alkohola njegovo ravnanje v prometu nezanesljivo;
21. »odgovorna oseba« je odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;
22. »organizirana kolona vozil« je posebej označena skupina treh ali več vozil, vključno s spremljevalnimi vozili, ki vozijo po istem prometnem pasu z določeno hitrostjo na predpisani razdalji;
23. »parkiranje« je prekinitev vožnje iz katerega koli vzroka, razen ustavitve vozila ali prekinitve vožnje zaradi tega, da se je vozilo izognilo prometni nesreči ali ker je voznik ravnal v skladu s prometnimi pravili;
24. »pešec oziroma peška (v nadaljnjem besedilu: pešec)« je oseba, udeležena v cestnem prometu, ki hodi po cesti, pri tem pa lahko vleče ali potiska vozilo, ali se premika z invalidskim vozičkom s hitrostjo pešca ali tak voziček potiska, in oseba, ki uporablja za gibanje drugo prevozno sredstvo, ki po tem zakonu ni vozilo;
25. »pešpot« je s predpisano prometno signalizacijo označena javna pot, namenjena pešcem;
26. »poklicni voznik oziroma poklicna voznica (v nadaljnjem besedilu: poklicni voznik)« je voznik, ki ima opravljene temeljne kvalifikacije in se redno usposablja skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu. Voznik lahko status poklicnega voznika dokazuje s spričevalom o pridobljenih temeljnih kvalifikacijah in/ali s spričevalom o rednem usposabljanju ali z označbo kode Skupnosti »95« na izkaznici o vozniških kvalifikacijah ali na vozniškem dovoljenju;
27. »ponoči« je čas od sončnega zahoda do sončnega vzhoda;
28. »pooblaščena uradna oseba« je oseba, ki izvaja nadzor nad izvrševanjem posameznih predpisov, ki urejajo voznike, vozila, opremo, prevoz tovora, javne ceste, in drugih predpisov (npr. policija, vojaška policija, redarji, cestninski nadzorniki, inšpektorji idr.);
29. »posebna prevozna sredstva« so invalidski vozički, otroška prevozna sredstva ter športni pripomočki in naprave, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, kot so: skiro, kotalke, rolke, rolerji, smuči, sanke, otroško kolo, monokolo, motorne sani, miniaturna motorna vozila, gokart in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva, ki niso vozila po zakonu, ki ureja motorna vozila;
30. »pot ustavljanja« je pot, ki jo sestavljata reakcijska in zavorna pot;
31. »pravilo srečanja« ureja prednostna razmerja med dvema voziloma v prometu in velja, če se njune poti križajo, če sta na istem prednostnem nivoju, in če si pripeljeta iz nasprotnih smeri;
32. »prehitevanje« je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Hitrejša vožnja ene kolone vozil od druge na cesti, ki ima najmanj dva prometna pasova za vožnjo v isto smer, ni prehitevanje;
33. »prekoračena hitrost« je presežena hitrost, določena s prometnim pravilom ali prometno signalizacijo. Prekoračena hitrost je lahko trenutna ali povprečna hitrost na določenem odseku, izmerjena ali ugotovljena z ustreznimi tehničnimi sredstvi ali napravami;
34. »prometni tok« je več vozil (prometni tok vozil) ali pešcev (prometni tok pešcev), ki se po cesti gibljejo v isto smer;
35. »reakcijska pot« je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna oviro pred vozilom, do trenutka, ko prične zavirati ali kako drugače ustrezno ukrepa;
36. »samodejna naprava ali sredstvo za nadzor prometa« je naprava ali sredstvo za nadzor prometa, ki omogoča slikovno dokumentiranje prekrška brez ustavljanja voznika motornega voznika;
37. »skupina otrok« je skupina najmanj petih predšolskih otrok ali otrok, ki obiskujejo osnovno šolo, in ki predstavljajo večino potnikov v motornem vozilu. Skupina petih ali več otrok iste družine in skupina petih ali več otrok, ki se prevaža v javnem linijskem prevozu potnikov, se ne šteje za skupino otrok;
38. »smerno vozišče brez označenih prometnih pasov« je vozišče ali njegov vzdolžni del, ki je namenjen vožnji vozil v eni smeri in kjer vodi v eno smer samo en prometni pas;
39. »smerno vozišče z označenimi prometnimi pasovi« je vozišče ali njegov vzdolžni del, ki je namenjen vožnji vozil v eni smeri in kjer vodita v eno smer dva ali več prometnih pasov;
40. »spremljevalec oziroma spremljevalka telesno ali duševno prizadetih oseb v cestnem prometu« je oseba, ki zagotavlja telesno ali duševno prizadetim osebam varno udeležbo v cestnem prometu;
41. »srečanje« je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki prihaja iz nasprotne smeri;
42. »točka možnega trčenja« je točka, kjer se poti udeležencev cestnega prometa, predvsem na križiščih, sekajo in na teh mestih lahko tudi dejansko pride do trčenja;
43. »udeleženec oziroma udeleženka (v nadaljnjem besedilu: udeleženec)« je oseba, ki je na kakršen koli način udeležena v cestnem prometu;
44. »uradna oseba« je oseba, ki je z zakonom pooblaščena za opravljanje določenih nalog (npr. policisti, vojaški policisti, občinski redarji, inšpektorji, preiskovalni sodniki, državni tožilci idr.);
45. »ustavitev« je vsaka prekinitev vožnje za toliko časa, kot je potrebno, da vstopijo ali izstopijo potniki ali da se naloži oziroma razloži tovor ali odpravi okvara na vozilu;
46. »ustavljanje« je prehod vozila iz gibanja v mirujoče stanje;
47. »utripalke« so smerne svetilke, ki pomenijo hkratno delovanje smernih svetilk na desni ali na levi strani motornega vozila;
48. »varnostne utripalke« pomenijo hkratno delovanje vseh utripalk (smernih svetilk) na vozilu, ki opozarjajo, da vozilo trenutno pomeni posebno nevarnost za druge udeležence cestnega prometa;
49. »vlak« je katero koli železniško tirno vozilo, ki je konstruirano in namenjeno za vožnjo po železniški progi;
50. »vojaško vozilo« je motorno oziroma priklopno vozilo, označeno s predpisanimi oznakami slovenske ali tuje vojske;
51. »vožnja« pomeni upravljanje kolesa, kolesa s pomožnim motorjem, vprežnega vozila ali kakršnega koli motornega vozila;
52. »vožnja mimo« je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se ne premika, objekta ali ovire na vozišču;
53. »vprežno vozilo« je vozilo, ki ga vleče vprežna žival;
54. »zadnja meglenka« je zadnja svetilka za meglo, ki se uporablja za to, da se vozilo v gosti megli z zadnje strani prej opazi;
55. »zapuščeno vozilo« je motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet ali na drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil in nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni in ni nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki;
56. »zasenčeni žaromet« je žaromet s kratkim svetlobnim pramenom, ki se uporablja za osvetlitev cestišča pred vozilom brez povzročanja neprijetne zaslepitve ali neugodja nasproti prihajajočih voznikov in drugih udeležencev cestnega prometa;
57. »zavorna pot« je pot, ki jo vozilo prevozi od začetka zaviranja do popolne ustavitve;
58. »zimske razmere« so na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica);
59. »zmanjšana vidljivost« pomeni, da je vidna razdalja zaradi megle, dima, dežja, sneženja ali drugih podobnih okoliščin krajša od poti ustavljanja pri gibanju z najvišjo dovoljeno hitrostjo.

(2) Drugi izrazi o vozilih, voznikih oziroma voznicah (v nadaljnjem besedilu: voznikih), učiteljih oziroma učiteljicah vožnje (v nadaljnjem besedilu: učiteljih vožnje), spremljevalcih oziroma spremljevalkah (v nadaljnjem besedilu: spremljevalcih), otrocih, mladoletnikih oziroma mladoletnicah (v nadaljnjem besedilu: mladoletnikih), cestah, delih ali vrstah cest imajo v tem zakonu enak pomen, kot ga določajo predpisi o motornih vozilih, voznikih, postopku o prekršku, javnih cestah, ter prevozih v cestnem prometu in meroslovju.





(1) Udeleženec cestnega prometa mora ravnati tako, da poteka promet nemoteno, umirjeno in varno.
(2) Udeleženec cestnega prometa mora ravnati tako, da ne ovira ali ogroža drugih udeležencev cestnega prometa ali jim ne povzroča škode.
(3) Udeleženec cestnega prometa sme pričakovati, da bodo vsi udeleženci cestnega prometa in tisti, ki so dolžni skrbeti za ceste in prometno ureditev na cestah, ravnali v skladu s predpisi o pravilih cestnega prometa, voznikih, motornih vozilih ter s predpisi o cestah.
(4) Kadar so udeleženci cestnega prometa otroci, starejši ljudje, slepi, invalidi oziroma invalidke (v nadaljnjem besedilu: invalidi) in druge osebe, ki niso v celoti sposobne za samostojno udeležbo v cestnem prometu, so drugi udeleženci dolžni nanje posebno paziti in jim pomagati.

(1) Z uporabo vozila se ne sme povzročati čezmernega hrupa oziroma ropota ali kako drugače onesnažiti okolja.
(2) Iz vozila je prepovedano odmetavati kakršnekoli stvari (cigaretni ogorki, papir, plastenke itd.).
(3) Ko voznik na cesti vozilo ustavi za več kot tri minute ali ga parkira, mora takoj ugasniti motor. Ta določba se ne uporablja za vozila, pri katerih motor poganja naprave za opravljanje določenih del (vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov, vozilo za čiščenje kanalov, avtomobilsko dvigalo ipd.).
(4) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

III. ODGOVORNOST ZA VAREN IN NEMOTEN PROMET
(1) Za varen in nemoten promet na občinskih cestah so odgovorne občine.
(2) Občine določijo:
1. pogoje in način odstranitve in hrambe vozil, nepravilno parkiranih in zapuščenih v smislu 19. člena tega zakona;
2. pogoje in način uporabe naprave, s katero se začasno prepreči odpeljati vozilo (lisice), ki je parkirano na cesti v naselju v nasprotju s tem zakonom ali s prometno ureditvijo.
(3) Občine določijo višino stroškov, potrebnih za odstranitev in hrambo nepravilno parkiranega ali zapuščenega vozila iz 1. točke drugega odstavka tega člena in za priklenitev nepravilno parkiranega vozila iz 2. točke drugega odstavka tega člena.

(1) Starši, skrbniki oziroma skrbnice (v nadaljnjem besedilu: skrbniki) ter rejniki oziroma rejnice (v nadaljnjem besedilu: rejniki), so dolžni skrbeti ali izvajati nadzorstvo nad otrokom ali mladoletnikom, ko je ta udeležen v cestnem prometu.
(2) Opustitev dolžne skrbi ali nadzorstva iz prejšnjega odstavka nastopi zlasti tedaj, ko starši, skrbniki oziroma rejniki omogočijo, dovolijo ali dopustijo, da otrok ali mladoletnik ravna v nasprotju s predpisi tega zakona.
(3) Z globo 200 eurov se kaznujejo za prekršek starši, skrbniki oziroma rejniki, čigar otrok ali mladoletnik stori prekršek po tem zakonu, pa je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad njim.
(4) V primeru opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom so osebe iz prvega odstavka tega člena dolžne plačati stroške iz 18., 19. in 36. člena tega zakona.
(1) Če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec oziroma storilka (v nadaljnjem besedilu: storilec), se kaznuje za prekršek lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) ali imetnik oziroma imetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.
(2) Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek njihova odgovorna oseba.
(3) Lastnik, imetnik pravice uporabe vozila oziroma voznik, kateremu je bilo tako vozilo zaupano za vožnjo, ne sme omogočiti, dopustiti ali dovoliti vožnjo vozila osebi, ki kaže znake nezanesljivega ravnanja ali osebi, ki ne sme voziti tega vozila.

Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetniki posamezniki), posamezniki oziroma posameznice, ki samostojno opravljajo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost), ter organi in organizacije morajo zagotoviti, da vozniki vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz potnikov oziroma potnic (v nadaljnjem besedilu: potnikov) ali blaga oziroma prevoz oseb ali blaga za lastne potrebe, izpolnjujejo vse predpisane pogoje.

(1) Kdor proda rezervne dele oziroma naprave za vozilo ali sprejme poškodovano vozilo v popravilo ali opravi prevoz oziroma vleko poškodovanega vozila, pa ve, da obstaja možnost, da je bilo vozilo, za katerega se kupuje rezervne dele oziroma naprave ali je dano v popravilo ali je odvlečeno oziroma odpeljano, udeleženo v prometni nesreči, v kateri je bil kdo poškodovan ali je umrl, povzročitelj oziroma povzročiteljica nesreče pa je s kraja odpeljal, ne da bi pomagal poškodovanim oziroma dal svoje osebne podatke, ker je bilo to objavljeno v sredstvih javnega obveščanja, ali je bil o tem obveščen kako drugače, mora to sporočiti najbližji policijski postaji ali policistu.
(2) Z globo 1.200 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(3) Z globo 8.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

IV. POOBLASTILA ZA NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB TEGA ZAKONA IN DRUGA POSEBNA DOLOČILA

(1) Minister, pristojen za promet oziroma ministrica, pristojna za promet (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za promet):
- predpiše način namestitve, pritrditve in zavarovanja tovora na vozilu;
- predpiše pogoje za izdajo parkirne karte, obliko parkirne karte, njeno veljavnost, način označevanja vozila, postopek in stroške za njeno izdajo;
- lahko z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst udeležencev cestnega prometa ali vozil, če je treba zagotoviti nemoten potek cestnega prometa;
- v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve določi vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, na katerih je dovoljeno namestiti in uporabljati naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, vrste posebnih svetlobnih in zvočnih znakov ter pogoje in način njihove uporabe.
(2) Minister, pristojen za notranje zadeve oziroma ministrica, pristojna za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za notranje zadeve):
- predpiše znake, ki jih dajejo policisti in druge pooblaščene uradne osebe pri urejanju in nadziranju cestnega prometa;
- lahko z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst udeležencev cestnega prometa ali vozil, če je treba zagotoviti varnost prometa ali če to zahtevajo razlogi vzdrževanja javnega reda.
(3) Minister, pristojen za zdravje oziroma ministrica, pristojna za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za zdravje):
- izda natančnejši predpis o zdravstvenih razlogih, zaradi katerih osebam ni treba uporabljati varnostnih pasov ter o obliki in vsebini zdravniškega potrdila;
- določi listo prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in njihovih presnovkov;
- pooblasti laboratorije za opravljanje analize krvi, urina, drugih telesnih tekočin in tkiva ter predpiše način in postopek ustreznih pregledov in analiz;
- v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, predpiše postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu.
(4) Minister, pristojen za obrambo oziroma ministrica, pristojna za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za obrambo), v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, podrobneje predpiše izjeme glede prometa vojaške kolone vozil.
(5) Minister, pristojen za šolstvo in šport oziroma ministrica, pristojna za šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za šolstvo in šport), v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, predpiše druge, za varnost pomembne okoliščine pri prevozu otrok, število spremljevalcev glede na število otrok v vozilu in njihove naloge pri spremljanju skupine otrok in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, ter obrazec potrdila o izpolnjevanju pogojev za prevoz skupine otrok.
(6) Minister, pristojen za okolje in prostor oziroma ministrica, pristojna za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za okolje in prostor), lahko v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, z odredbo omeji ali prepove promet vseh ali posameznih udeležencev cestnega prometa ali vozil na območjih, ki so zaradi varstva okolja varovana s posebnimi predpisi.

Pooblaščene uradne osebe, ki izvajajo nadzor nad izvrševanjem predpisov, ki urejajo pravila cestnega prometa, voznike, ceste, vozila, tovor v in na vozilih, voznike in druge udeležence cestnega prometa, ter izvajajo pooblastila določena z mednarodnimi pogodbami, pri nadzoru predpisov za katere so pooblaščeni, uporabljajo ukrepe določene s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa.


(1) Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvaja policija.
(2) Policisti oziroma policistke (v nadaljnjem besedilu: policisti) nadzirajo in urejajo promet na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, nadzirajo stanje in prevoznost teh cest, vozila, tovor v in na vozilih, voznike in druge udeležence cestnega prometa, ter izvajajo pooblastila določena z mednarodnimi pogodbami, s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa.

(1) Vojaška policija je pristojna za nadzor in urejanje prometa vojaških vozil na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, nadzor vozil, tovora v in na vozilih, voznikov in drugih vojaških udeležencev v cestnem prometu, če je prekršek storjen z vojaškim vozilom ali ga je storil pripadnik oziroma pripadnica Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: pripadnik Slovenske vojske) med dejanskim opravljanjem vojaške službe.
(2) Pooblastila, ki jih imajo policisti po tem zakonu, imajo v primerih iz prvega odstavka tega člena tudi vojaški policisti oziroma vojaške policistke (v nadaljnjem besedilu: vojaški policisti).
(3) Če je v prometni nesreči poleg vojaškega vozila ali pripadnika Slovenske vojske med dejanskim opravljanjem vojaške službe udeleženo tudi drugo vozilo, ki ni vojaško vozilo ali udeleženec prometne nesreče, ki ni pripadnik Slovenske vojske, je za obravnavo prometne nesreče pristojna Policija.

(1) Občinski redarji oziroma redarke (v nadaljnjem besedilu: občinski redarji) zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja ter varstva cest in okolja na občinskih cestah izvajajo nadzor nad določbami:
- 5. člena (varstvo okolja),
- 7. člena (odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov),
- 17. člena (izločitev vozila iz prometa),
- 18. člena (čas trajanja izločitve iz prometa),
- 19. člena (odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila),
- 31. člena (območje umirjenega prometa),
- 32. člena (območje za pešce),
- 33. člena (varnostni pas),
- 34. člena (zaščitna čelada),
- 35. člena (prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila),
- 37. člena (vožnja z vozilom po cesti),
- 41. člena (vožnja z vozilom na prehodu za pešce),
- 46. člena (najvišje dovoljene hitrosti),
- 47. člena (najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil),
- 61. člena (odpiranje vrat vozila),
- 62. člena (zapustitev vozila),
- 63. člena (označitev ustavljenih vozil),
- 65. člena (ustavitev in parkiranje),
- 67. člena (parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide),
- 68. člena (območja kratkotrajnega parkiranja),
- 69. člena (izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno),
- 77. člena (pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti),
- 78. člena (pogoji za opravljanje gospodarske vožnje),
- 83. člena (udeležba pešcev v cestnem prometu),
- 84. člena (označitev pešcev),
- petega in desetega odstavka 87. člena (varstvo otrok),
- 88. člena, razen nad določbo sedmega in devetega odstavka tega člena (prevoz oseb),
- 92. člena tega zakona (jahač, gonič in vodič živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu),
- 97. člena tega zakona (pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu),
- 98. člena (prometna signalizacija),
- 99. člena (svetlobni prometni znaki).
(2) Občinski redarji izvajajo nadzor nad 46. in 47. členom tega zakona izključno s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem pa nimajo pravice ustaviti voznika.
(3) Občinski redarji pri opravljanju nalog iz prvega odstavka izvajajo ukrepe, določene s tem in drugimi zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi, ki urejajo promet.

(1) Voznik je dolžan imeti pri sebi listino, s katero dokaže, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, veljavno prometno dovoljenje, listine o tovoru, dovoljenje za vožnjo v času prepovedi prometa, pri opravljanju prevoza skupine otrok pa tudi potrdilo pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pri katerem je voznik zaposlen oziroma pri katerem je pridobil predpisane vozniške izkušnje, o poklicnih vozniških izkušnjah.
(2) Voznik mora pooblaščeni uradni osebi na njeno zahtevo izročiti na vpogled listine, navedene v prejšnjem odstavku tega člena.
(3) Voznik mora na zahtevo pooblaščene uradne osebe omogočiti pregled vozila, opreme, naprav, tovora in pri njem sodelovati.
(4) Posameznik, zoper katerega vodi pooblaščena uradna oseba postopek po tem zakonu, ne sme zapustiti kraja postopka, dokler mu pooblaščena uradna oseba, ki vodi postopek, tega ne dovoli, sicer se ga prisilno zadrži na kraju. Pooblaščena uradna oseba lahko na ta način zadrži posameznika na kraju za čas, ki je nujno potreben za izvedbo uradnega postopka.
(5) Če vozilo ali voznik ne izpolnjujeta predpisanih pogojev za udeležbo v cestnem prometu, mora voznik na podlagi odredbe pooblaščene uradne osebe poskrbeti za takojšnjo odstranitev vozila.
(6) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.
(7) Za kršitev določb drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena se izreče sankcija po 27. členu tega zakona.

(1) Pooblaščena uradna oseba prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo:
1. ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če je na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala niso čista;
2. na katerem je tovor naložen ali pritrjen v nasprotju z določili tega zakona;
3. ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varstva okolja;
4. ki mu v skladu z veljavnimi predpisi ni dovoljen vstop v državo.
(2) Pooblaščena uradna oseba lahko prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa tudi motorna ali priklopna vozila, ki ne izpolnjujejo drugih predpisanih pogojev za vožnjo v cestnem prometu, če bi to lahko vplivalo na varnost prometa.
(3) Pooblaščena uradna oseba prepove nadaljnjo vožnjo motornega vozila, če voznik ali potnik ne uporablja ali ne uporablja na predpisan način varnostnega pasu, dokler ga ne uporabi, ali če otrok, ki se vozi v vozilu, ni zavarovan kot je to določeno v določbah tega zakona, ki določajo prevoz oseb. Nadaljnjo vožnjo pooblaščena uradna oseba prepove tudi, če voznik ali potnik na kolesu, kolesu s pomožnim motorjem, mopedu, motornem kolesu, trikolesu, lahkem štirikolesu ali štirikolesu, ne uporablja predpisane zaščitne čelade oziroma je ne uporablja tako, kot je to predvideval proizvajalec oziroma proizvajalka (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec), dokler je ne uporabi na način, ki ga je predvideval proizvajalec.
(4) Pooblaščena uradna oseba, ki izloči iz prometa vozilo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, lahko odvzame registrske oziroma preizkusne tablice, skladno z določbami zakona, ki ureja motorna vozila.
(5) Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani registrskih ali preizkusnih tablic z vozila, se jih odstrani z neposredno fizično prisilitvijo na voznikove stroške, skladno z določbami zakona, ki ureja motorna vozila.
(6) Pooblaščena uradna oseba začasno izloči iz prometa tudi motorna vozila ali skupino vozil, za katerimi je zaradi počasne vožnje nastala kolona vozil.


(1) Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena, ali se pridobi ustrezno dovoljenje.
(2) Lastnik vozila mora odstraniti izločeno vozilo s ceste v roku 24 ur. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec oziroma izvajalka (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) rednega vzdrževanja cest, skladno z določbami zakona, ki ureja ceste.
(3) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali lastnik vozila, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.
(4) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo 80 eurov. Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.
(1) Pooblaščena uradna oseba odredi odstranitev oziroma odvoz vozila, ki je parkirano v nasprotju s tem zakonom (nepravilno parkirano vozilo), če onemogoča drugemu udeležencu cestnega prometa varno nadaljevanje poti tako, da je pri izogibanju temu vozilu on ali kdo drug ogrožen ali bi glede na okoliščine lahko bil ogrožen, ali ovira druge udeležence cestnega prometa v smislu 1., 4., 16., 17., 18. ali 19. točke četrtega odstavka 65. člena tega zakona ali predstavlja oviro na cesti kot to določa zakon, ki ureja ceste.
(2) V primeru, da pooblaščena uradna oseba najde zapuščeno vozilo, namesti nanj pisno odredbo, s katero se naloži odstranitev vozila najkasneje v treh dneh od dneva izdaje odredbe.
(3) Če zapuščeno vozilo ni odstranjeno v roku iz prejšnjega odstavka, ga odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Po treh mesecih se lahko zapuščeno vozilo uniči ali proda.
(4) Odstranitev vozila iz prvega ali tretjega odstavka tega člena se opravi na stroške lastnika vozila.
(1) Če pooblaščena uradna oseba ugotovi, da vleka vozila ni v skladu s predpisi, prepove nadaljnjo vleko, dokler pomanjkljivosti niso odpravljene.
(2) Izjemoma lahko pooblaščena uradna oseba dovoli nadaljnjo vleko do najbližjega kraja, kjer je mogoče vozilo popraviti ali odpraviti napake pri vleki.


Če policist ugotovi, da v cestnem prometu vozi vozilo oseba, ki nima pravice voziti takega vozila ali za katero iz upravičenih razlogov meni, da ni sposobna voziti takega vozila, ji mora prepovedati nadaljnjo vožnjo.
(1) Poleg primerov iz 107. člena tega zakona prepove pooblaščena uradna oseba vozniku nadaljevanje vožnje in mu začasno odvzame vozniško dovoljenje še v naslednjih primerih:
1. če voznik stori prekršek, za katerega je predpisano tolikšno število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja;
2. če je zaradi telesnega ali duševnega stanja zmanjšana voznikova sposobnost za vožnjo;
3. če voznik ne uporablja pripomočkov, ki so vpisani v njegovem vozniškem dovoljenju;
4. če voznik vozi vozilo v nasprotju z omejitvami, ki so vpisane v njegovo vozniško dovoljenje;
5. če voznik prekorači dovoljeni čas trajanja vožnje ali ne izkoristi predpisanega počitka;
6. če je vozniško dovoljenje neveljavno.
(2) Vozniško dovoljenje, ki je bilo odvzeto zaradi vožnje pod vplivom alkohola, za prekršek pa ni predpisan redni sodni postopek, se vrne vozniku po preteku 24 ur od odvzema.
(3) Vozniško dovoljenje, ki je bilo začasno odvzeto zaradi razloga, navedenega v 1. točki prvega odstavka tega člena, se vrne po postopku, določenem v zakonu, ki ureja postopek o prekršku.
(4) Vozniško dovoljenje, ki je bilo začasno odvzeto zaradi razlogov, navedenih v 2. do 5. točke prvega odstavka tega člena, se vrne vozniku, ko prenehajo razlogi za odvzem.
(5) Vozniško dovoljenje, ki je bilo začasno odvzeto zaradi razloga navedenega v 6. točki, se pošlje upravni enoti, na območju katere ima imetnik vozniškega dovoljenja stalno oziroma začasno prebivališče. Če tega v Republiki Sloveniji nima, se pošlje upravni enoti, na območju katere je imel imetnik vozniškega dovoljenja zadnje prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče.
(6) Če imetnik vozniškega dovoljenja ne prevzame začasno odvzetega vozniškega dovoljenja v treh dneh od dne, ko so prenehali razlogi za odvzem, se ga pošlje upravni enoti, na območju katere ima imetnik vozniškega dovoljenja stalno oziroma začasno prebivališče. Če tega v Republiki Sloveniji nima, se pošlje upravni enoti, na območju katere je imel imetnik vozniškega dovoljenja zadnje prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče.
(7) Voznik, kateremu je bila prepovedana nadaljnja vožnja po prvem odstavku tega člena, mora poskrbeti, da se vozilo odstrani na primeren prostor. Če tega ne stori do zaključka postopka na kraju prekrška ali roka, ki ga z ustno odredbo določi pooblaščena uradna oseba, ga na stroške voznika odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja ceste.

(1) Policist zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1. če je bil storilec v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek:
- prekoračitve dovoljene hitrosti v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa za več kot 20 km/h ali prekoračitve dovoljene hitrosti v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa za več kot 30 km/h,
- prekoračitve dovoljene hitrosti na cesti v naselju za več kot 30 km/h ali prekoračitve dovoljene hitrosti na cesti v naselju za več kot 50 km/h,
- prekoračitve dovoljene hitrosti na cesti zunaj naselja za več kot 40 km/h,
- prekoračitve dovoljene hitrosti na avtocesti cesti ali hitri cesti za več kot 50 km/h,
- vožnje pod vplivom alkohola,
- vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi ali
- odklonitve odrejenega preizkusa alkoholiziranosti;
2. če se storilcu izvršuje kazen oziroma sankcija prepovedi vožnje motornega vozila,
3. če je storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje, se mu izvršuje varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja,
4. če je storilec kljub prepovedi nadaljnje vožnje vožnjo nadaljeval ali ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja;
5. vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi.
(2) Zaseženo motorno vozilo je treba takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, lahko pa se do izdaje sodbe o prekršku hrani pri policiji.
(3) Ob zasegu vozila policija odvzame registrske tablice vozila in jih pošlje upravni enoti, kjer ima lastnik vozila prebivališče ali sedež. Upravna enota podatek o zasegu vozila vnese v evidenco registriranih vozil, ob vrnitvi vozila lastniku pa ta vpis izbriše.
(4) Za hujši prekršek se šteje prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 300 eurov in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Za hujši prekršek se šteje tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška, vožnja vozila v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja.

(1) Policist pridrži voznika:
1. pri katerem je bilo s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola ugotovljeno, da ima v organizmu več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka,
2. ki odkloni preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola ali strokovni pregled,
3. ki oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku in mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku, pri katerem se ugotovi najmanj vrednost iz 1. točke tega odstavka ali, ki oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku iz 1. točke tega odstavke in mu policist odredi strokovni pregled,
4. ki ne podpiše zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti in mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku, pri katerem se ugotovi najmanj vrednost iz 1. točke tega odstavka ali, ki ne podpiše zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, v katerem je ugotovljena najmanj vrednost iz 1. točke tega odstavka in mu policist odredi strokovni pregled,
5. pri katerem je bila s preizkusom z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali na podlagi predpisanega postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu, ugotovljena prisotnost teh snovi v organizmu in so bili pri zdravniškem pregledu zaznani znaki motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu ali
6. ki je odklonil sodelovanje pri preizkusu z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali pri predpisanem postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu ali če preizkusa ali postopka ni bilo mogoče opraviti zaradi drugega razloga in so bili pri zdravniškem pregledu zaznani znaki motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se policist lahko odloči, da ne odredi pridržanja, če na drug ustrezen način prepreči udeležbo voznika v cestnem prometu, pri čemer policist upošteva med postopkom ugotovljene objektivne in subjektivne okoliščine, zlasti ravnanje voznika med postopkom in ugotovljeno količino alkohola. Kot ustrezen način preprečitve udeležbe voznika v cestnem prometu se šteje:
1. če se vozniku ob izpolnjevanju pogojev iz 23. člena tega zakona začasno zaseže vozilo ali
2. če je kraj postopka neposredno pred objektom, v katerem voznik dejansko biva in če voznik to dejstvo verjetno izkaže in če je iz okoliščin mogoče sklepati, da je tja namenjen in da ne bo nadaljeval z vožnjo.
(3) Pridržanje voznika iz tega člena traja največ 12 ur, vendar ne manj kot 6 ur, pri čemer se upošteva ravnanje voznika v času pridržanja in ugotovljena količina alkohola.
(4) Pridržanje v primerih iz prvega odstavka tega člena policist odredi, ko zaključi zapisnik za ugotavljanje psihofizičnega stanja voznika. V čas pridržanja se šteje tudi čas izvajanja postopka.
(5) Za postopek pridržanja ter pravice pridržane osebe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek o prekršku.

(1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija, vojaška policija, občinska redarstva, upravna enota, državno tožilstvo, sodišče, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa in ministrstvo, pristojno za promet, imajo v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih oziroma kandidatkah (v nadaljnjem besedilu: kandidatih) za voznike motornih vozil, podatke o vozilih, prekrških, prometnih nesrečah in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izrečenih sankcijah, kaznih in ukrepih.
(2) Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, lastnikih motornih in priklopnih vozil in vozilih, ki jih potrebujejo v zvezi s svojim delom pri izvajanju tega zakona in podzakonskih aktov, izdanih na njegovi podlagi, imajo pravico pridobiti in uporabljati tudi drugi organi in organizacije, kadar izvajajo javna pooblastila. Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj imajo v zvezi s svojim delom pravico pridobivati in uporabljati tudi organizacije, ki so z javnim razpisom izbrane za izdelavo in personalizacijo vozniških dovoljenj.
(3) Organi in organizacije, ki zbirajo podatke, potrebne za izvajanje tega zakona, morajo brezplačno poslati te podatke organom in organizacijam iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Osebni podatki, ki se vodijo v evidencah in registrih, ki so vzpostavljeni v skladu s tem zakonom, se vodijo zaradi obdelave podatkov, pomembnih za izvajanje tega zakona, za vozila, voznike in varnost v cestnem prometu. Vodijo se tudi zaradi njihovega pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo v zvezi s svojim delom te podatke pravico pridobiti.

Imetniku vozniškega dovoljenja, ki je voznik začetnik oziroma voznica začetnica (v nadaljnjem besedilu: voznik začetnik), se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel sedem kazenskih točk v cestnem prometu.

(1) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po prometnih pravilih, razen:
1. če je drugače določeno s prometno signalizacijo;
2. če drugače odredi policist ali vojaški policist;
3. če v skladu s pooblastili drugače odredi občinski redar, inšpektor oziroma inšpektorica (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) ali druga pooblaščena uradna oseba.
(2) Znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo pooblaščene uradne osebe, razveljavijo prometna pravila in prometno signalizacijo.
(3) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po ukazih oziroma odredbah pooblaščenih uradnih oseb, pri opravljanju nadzorstva nad določbami tega zakona.
(4) Ukazi oziroma odredbe, razen tistih, za katere je predpisana pisna oblika, se dajejo ustno.
(5) Voznik in potniki ne smejo izstopiti iz oziroma z vozila v času izvajanja uradnega postopka, dokler jim pooblaščena uradna oseba tega ne dovoli.
(6) Pooblaščena uradna oseba lahko odreja vozniku in potnikom tudi druge ukrepe za zagotovitev varnosti oziroma nemotenega poteka postopka.
(7) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ne ravna po znaku ali ukazu oziroma odredbi pooblaščene uradne osebe.
(8) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne ravna po predpisanem znaku, s katerim ga pooblaščena uradna oseba ustavlja ali ne upošteva njene odredbe o prepovedi nadaljnje vožnje. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
(9) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pooblaščeni uradni osebi ne omogoči izvedbo postopka ter ukrepov, določenih v tem zakonu.

(1) V Republiki Sloveniji se sme z odredbo omejiti oziroma prepovedati promet udeležencev cestnega prometa ali vozil zaradi zagotavljanja varnosti ali nemotenega poteka cestnega prometa, vzdrževanja javnega reda ali varovanja okolja.
(2) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, razen voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z odredbo o omejitvi ali prepovedi prometa.
(3) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik tovornega vozila, ki ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje vremenske razmere, v katerih velja z znakom označena izrecna odredba ali voznik motornega vozila, ki ne ravna v skladu z odredbo o omejitvi in prepovedi prometa.
(4) Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje vremenske razmere, v katerih velja z znakom označena izrecna odredba in je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil.
(5) Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, katerega voznik ravna v nasprotju z odredbo, odgovorna oseba pa z globo 300 eurov.
(6) Z globo 6.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje vremenske razmere, v katerih velja z znakom označena izrecna odredba in je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil, odgovorna oseba pa z globo 600 eurov.





(1) Od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah.
(2) Na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost.
(3) Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti.
(4) Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani vozila, odredi odstranitev pooblaščena uradna oseba. Odstranitev vozila opravi na stroške lastnika vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste.
(5) Voznik mora upoštevati prometno signalizacijo, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.
(6) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah motornega ali priklopnega vozila v cestnem prometu nima opremljenega s predpisano zimsko opremo, ali ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne očisti motornega ali priklopnega vozila v skladu z določbo drugega odstavka tega člena.
(8) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometno signalizacijo, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.
(9) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ravna v nasprotju s tretjim ali petim odstavkom tega člena in je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil. Vozniku se izreče tudi 5 kazenskih točk.
(10) Z globo 1.200 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pozimi ali v zimskih razmerah motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu nima opremljenih s predpisano zimsko opremo, odgovorna oseba pa z globo 120 eurov. Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki pozimi ali v zimskih razmerah motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu nima opremljenih s predpisano zimsko opremo.
(11) Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometno signalizacijo, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste, odgovorna oseba pa z globo 300 eurov. Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometno signalizacijo, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.
(12) Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pozimi ali v zimskih razmerah ravna v nasprotju s tretjim ali petim odstavka tega člena in je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil, odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki pozimi ali v zimskih razmerah ravna v nasprotju s tretjim ali petim odstavka tega člena in je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil.

(1) Na avtocesto ali hitro cesto, lahko zapeljejo in vozijo po njej le vozniki motornih vozil in skupin vozil, ki po deklaraciji proizvajalca dosegajo hitrost, večjo od 60 km/h.
(2) V promet na avtocesti in hitri cesti, se sme voznik vključiti in izključiti le na označenih priključkih.
(3) Vozila, ki že vozijo po smernem vozišču avtoceste in hitre ceste, imajo prednost pred vozili, ki se vključujejo v promet na tej cesti.
(4) Voznik, ki se z motornim vozilom vključuje v promet na avtocesti in hitri cesti, mora voziti po pospeševalnem pasu in se z ustrezno hitrostjo vključiti v promet, pri tem ne sme ovirati ali ogrožati vozil, ki vozijo po njej.
(5) Voznik, ki se izključuje iz prometa na avtocesti in hitri cesti, se mora z vozilom pravočasno pomakniti na desni prometni pas in brez zmanjševanja hitrosti zapeljati na začetek zaviralnega pasu.
(6) Na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer, ni dovoljeno voziti po smernem vozišču, namenjenemu vožnji v nasprotni smeri.
(7) Na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo motorna vozila voziti po skrajnem desnem prometnem pasu, ki ni zaseden z vozili v koloni.
(8) Na avtocesti in hitri cesti, ki ima tri ali več prometnih pasov za promet vozil v eni smeri, smejo vozniki tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, in vozniki vozil in skupin vozil, daljših od 7 m, voziti le po dveh prometnih pasovih, ki sta na desni strani smernega vozišča. Vozniki tovornih vozil smejo prehitevati na avtocestah in hitrih cestah le na delih, kjer to ni prepovedano s prometno signalizacijo.
(9) Pri vožnji ponoči s kratkimi žarometi po avtocesti in hitri cesti, ki ima dva ali več prometnih pasov za vožnjo v eno smer, hitrosti ni treba prilagoditi vidni razdalji, če:
- so dobro vidne pozicijske svetilke spredaj vozečega vozila;
- je rob vozišča oziroma robnega ali odstavnega pasu označen z odsevniki za označevanje poteka ceste;
- so pričakovane ovire pravočasno vidne tudi brez uporabe dolgih žarometov.
(10) Na vozišču avtoceste in hitre ceste, je prepovedano obračanje, vzvratna vožnja, ustavitev ali parkiranje.
(11) Na odstavnem pasu ali odstavni niši je prepovedana vožnja, parkiranje ali ustavitev, razen ustavitve v sili.
(12) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, je vožnja na odstavnem pasu kljub označeni robni črti dovoljena, če je to označeno s predpisano spremenljivo prometno signalizacijo.
(13) Na odstavnem pasu ali odstavni niši lahko vozijo in ustavijo vozila:
1. nujne medicinske pomoči, gasilska vozila in vozila zaščite in reševanja pri izvajanju intervencijskih nalog,
2. izvajalca rednega vzdrževanja avtoceste pri pregledu in vzdrževanju ceste ter pri izločanju vozil,
3. upravljavca oziroma upravljavke (v nadaljnjem besedilu: upravljavca) cestninskih cest, ki jih pri izvajanju nadzora nad plačevanjem cestnine uporabljajo cestninski nadzorniki oziroma cestninske nadzornice (v nadaljnjem besedilu: cestninski nadzorniki),
4. policije in vojaške policije pri nadzoru in urejanju cestnega prometa in
5. inšpektorjev pri opravljanju inšpekcijskega nadzora.
Pri tem morajo biti vsa navedena vozila označena s predpisanimi svetlobnimi znaki oziroma s pomičnimi signalnimi ali zapornimi tablami.
(14) V primeru zastoja prometa morajo vozniki pustiti med kolonama vozil, ustavljenima na prometnih pasovih, ki sta najbližje levemu robu smernega vozišča, dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil.
(15) Pešci ne smejo stopiti na avtocesto in hitro cesto, ali hoditi po njej.
(16) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:
1. policiste in vojaške policiste pri opravljanju uradnih nalog;
2. osebe, ki opravljajo ogled prometne nesreče ali so vključene v ogled;
3. zdravstvene delavce oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: zdravstvene delavce), gasilce oziroma gasilke in druge osebe, ki nudijo in zagotavljajo potrebno pomoč;
4. inšpektorje, pristojne za nadzor cest in druge pooblaščene delavce, kadar nadzirajo stanje cest, ter upravljavce cestninskih cest, kadar izvajajo nadzor nad plačevanjem cestnine;
5. delavce, ki delajo na označenem gradbišču na avtocesti in hitri cesti;
6. delavce izvajalca rednega vzdrževanja cest in cestninske blagajnike oziroma blagajničarke pri opravljanju delovnih nalog;
7. izvajalce izrednega prevoza, ki zaradi okvare obstane na avtocesti, pri označevanju ovire ali pomagajo pri prehodih preko cestninskih postaj ali gradbišč ter
8. voznika ali potnika vozila, ustavljenega v sili na odstavnem pasu.
(17) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali pešec, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, sedmega ali petnajstega odstavka tega člena.
(18) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega, petega, trinajstega ali štirinajstega odstavka tega člena.
(19) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo drugega, osmega, desetega ali enajstega odstavka tega člena.
(20) Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi vozilo na avtocesti in hitri cesti v nasprotju z določbo šestega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.

(1) V območju umirjenega prometa imajo pešci prednost pred drugimi udeleženci cestnega prometa.
(2) Vozniki morajo v območju umirjenega prometa voziti posebno previdno, še zlasti pa morajo biti pozorni na otroke, ki jim je dovoljena igra v tem območju.
(3) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.
(4) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki v območju umirjenega prometa ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.

(1) V območjih za pešce je dovoljen tudi promet uporabnikov oziroma uporabnic (v nadaljnjem besedilu: uporabnikov) posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev oziroma kolesark (v nadaljnjem besedilu: kolesarjev), vendar le tako, da ne ogrožajo pešcev.
(2) V območju za pešce smejo zaradi opravljanja dejavnosti zapeljati vozila nujne medicinske pomoči, gasilska vozila, vozila zaščite in reševanja, vozila policije, vozila vojaške policije, vozila, s katerimi se opravljajo naloge občinskega redarstva, vozila, ki se uporabljajo za vzdrževanje cest in vozila za zbiranje in odvoz odpadkov in vozila, ki jih vozijo vozniki iz prvega odstavka 69. člena tega zakona. Druga vozila smejo zapeljati v območje za pešce le, če je to dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo.
(3) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki v območju za pešce ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.

(1) Med vožnjo morajo biti osebe v motornem vozilu, na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripete na način, ki ga je predvidel proizvajalec vozila glede na konstrukcijo zadrževalnega sistema.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za avtobuse mestnega potniškega prometa in za avtobuse, ki imajo stojišča, na katerih osebe stojijo.
(3) Varnostnega pasu ni treba uporabljati osebi iz prvega odstavka tega člena, ki z veljavnim zdravniškim potrdilom dokaže, da pasu zaradi zdravstvenih razlogov ne more uporabljati.
(4) Varnostnega pasu ni treba uporabljati osebam na zadnjih sedežih v vozilih policije in vojaške policije, če uporaba varnostnega pasu onemogoča izvajanje uradnih nalog.
(5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.
2. Posebni ukrepi za varno udeležbo v cestnem prometu
(1) Voznik in potnik na mopedu, lahkem štirikolesu, motornem kolesu, trikolesu in štirikolesu brez zaprte kabine, mora med vožnjo nositi na glavi ustrezno pripeto homologirano zaščitno motoristično čelado.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zaščitne čelade ni treba uporabljati vozniku in potniku na vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom, ki izpolnjuje pogoje, predpisane s posebnim predpisom, kadar uporabljata v vozilo vgrajeni zadrževalni sistem.
(3) Voznik mora imeti med vožnjo kolesa na glavi ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado. Enako velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik.
(4) Jahač mora imeti med ježo na glavi zaščitno čelado.
(5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek:
1. voznik ali potnik na mopedu, lahkem štirikolesu, motornem kolesu, trikolesu in štirikolesu brez zaprte kabine, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena,
2. jahač, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena,
3. starš, skrbnik, rejnik ali spremljevalec otroka, kadar otrok med vožnjo kolesa kot voznik, jahač ali potnik ne uporablja zaščitne čelade.


(1) Voznik in učitelj vožnje med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila (maska, slušalke, telefon itd.).
(2) Voznik med vožnjo ne sme poslušati radia ali drugih zvočnih naprav s takšno glasnostjo, ki mu onemogoča normalno slušno zaznavanje v cestnem prometu.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena sme voznik, razen kandidat za voznika, ki ga učitelj vožnje uči vožnje motornega vozila, kandidat za voznika, ki vozi osebni avtomobil, v spremstvu spremljevalca, učitelj vožnje ter spremljevalec, med vožnjo telefonirati, vendar le ob uporabi naprave za prostoročno telefoniranje. Pri opravljanju nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike materialne škode, preprečitev ali odpravo onesnaženja okolja in nalog policije ter vojaške policije, je med vožnjo dovoljena uporaba radijske postaje.
(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, učitelj vožnje motornega vozila ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.


(1) Udeleženci cestnega prometa ne smejo uporabljati in tudi ne imeti pri sebi ali v vozilu ali na njem naprav, s katerimi bi lahko otežili, motili ali preprečili delovanje merilnih ali drugih naprav ali tehničnih sredstev (npr. jammer,…), ki jih uporabljajo pooblaščeni organi pri nadzoru cestnega prometa.
(2) Naprav, s katerimi bi lahko otežili, motili ali preprečili delovanje merilnih ali drugih naprav ali tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo pooblaščeni organi pri nadzoru cestnega prometa ni dovoljeno vgraditi oziroma namestiti v ali na vozilo.
(3) Naprava iz prvega odstavka, ki jo udeleženec cestnega prometa uporablja ali jo ima pri sebi ali v vozilu ali na njem, se odvzame. Če voznik ne odstrani naprave z vozila ali iz njega, se jo odstrani z neposredno fizično prisilitvijo na njegove stroške.
(4) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo 8.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo 800 eurov.
(6) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka tega člena tudi fizična oseba.
(1) Voznik mora voziti po cesti ali delu ceste, ki je namenjen prometu tiste vrste vozil, ki ji pripada njegovo vozilo.
(2) Voznik mora voziti po desnem smernem vozišču oziroma desni kolesarski stezi oziroma desnem kolesarskem pasu na pločniku glede na dovoljeno smer vožnje. Na dvosmerni kolesarski stezi mora voziti po desni strani steze.
(3) Na smernem vozišču brez označenih prometnih pasov, morajo voziti vozniki po desni strani smernega vozišča na takšni oddaljenosti od njegovega roba, da poteka promet varno in neovirano.
(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.

(1) Na smernem vozišču z dvema ali več označenimi prometnimi pasovi mora voznik voziti po sredini prometnega pasu.
(2) Na smernem vozišču iz prejšnjega odstavka mora voznik voziti po desnem prometnem pasu. Če ima smerno vozišče tri prometne pasove, je dovoljena vožnja po desnih dveh prometnih pasovih, levi pa je namenjen prehitevanju.
(3) Na cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer v naselju sme voziti voznik motornega vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 7,5 t, ki lahko brez oviranja sledi prometnemu toku, tudi po prometnem pasu, ki ni ob desnem robu smernega vozišča.
(4) Kadar se na cesti iz prejšnjega odstavka promet zgosti toliko, da vozila zasedajo vse prometne pasove na smernem vozišču in se premikajo s hitrostjo, ki jo pogojujejo pred njimi vozeča vozila, ni dovoljeno zapeljati z enega na drugi prometni pas, razen zaradi razvrščanja pred križiščem ali ustavitve vozila.
(5) Če je na smernem vozišču iz prvega odstavka tega člena na enem od prometnih pasov onemogočen promet vozil zaradi ovire ali se pas konča, so vozniki, ki vozijo po sosednjem prometnem pasu dolžni omogočiti vključevanje na ta prometni pas tako, da vozijo s primerno hitrostjo in na takšni razdalji do vozila pred seboj, da se lahko izmenoma vključi v promet še po eno vozilo (v nadaljnjem besedilu: sistem zadrge).
(6) Na cesti, ki ima dva ali več označenih prometnih pasov za vožnjo v eno smer, ni dovoljeno voziti po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri.
(7) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, drugega ali petega odstavka tega člena.
(8) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena.
(9) Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo šestega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.
(1) Za premike organiziranih kolon vozil ali posameznih vozil, ki jih zaradi vzdrževanja javnega reda izvaja policija, ne veljajo določbe tega zakona o hitrosti vozil v organizirani koloni, načinu prevoza in številu oseb, ki se smejo prevažati na tovornih vozilih, in o izrednih prevozih.
(2) Za premike organizirane kolone vojaških vozil ali posameznih vojaških vozil, ki se izvajajo zaradi obrambnih potreb ali mednarodnih obveznosti države, ne veljajo določbe tega zakona o hitrosti vozil v organizirani koloni, svetlobni opremi na vozilu, načinu prevoza in številu oseb, ki se smejo prevažati na tovornih vozilih, in o izrednih prevozih.
(3) Spremljevalna vojaška vozila spremljajo kolono iz prejšnjega odstavka na začetku in na koncu kolone, pri tem pa morajo uporabljati svetlobne znake iz 103. člena tega zakona. Pri spremljanju kolone vojaških vozil smejo vojaški policisti urejati promet vozil.


(1) Na prehodu ceste čez železniško progo ima vlak prednost pred vsemi udeleženci cestnega prometa.
(2) Udeleženec cestnega prometa se mora ustaviti pred prehodom čez železniško progo:
1. ko svetlobni znaki naznanjajo prihod vlaka oziroma da se bodo zapornice ali polzapornice začele spuščati;
2. ko se zapornice ali polzapornice spuščajo ali so že spuščene;
3. ko ustavlja promet pooblaščeni železniški delavec s predpisanim znakom;
4. na nezavarovanem prehodu pa tudi, ko se prehodu približuje vlak, čeprav udeleženec cestnega prometa na to ni posebej opozorjen. Progo sme prečkati šele, ko se prepriča, da se prehodu ne približuje vlak.
(3) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, razen voznika motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.
(4) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
(1) Na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja pooblaščena uradna oseba, morajo vozniki in drugi udeleženci cestnega prometa omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj.
(2) Določba prejšnjega odstavka tega člena se uporablja tudi na prehodu za pešce na kolesarski stezi ali drugi prometni površini.
(3) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.


(1) Preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje, premikom vozila ali vključevanjem v promet, se mora voznik s pogledi v vzvratna ogledala, preko ramena, da premosti mrtvi kot ali kako drugače prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje.
(2) Pri spremembi smeri vožnje mora voznik svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazati z utripalkami. Voznik vozila, ki nima utripalk, nakaže namero z vodoravno odročeno roko.
(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(4) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke.


(1) Vzvratna vožnja je dovoljena le na kratki razdalji. Voznik vozi vzvratno po desni strani desnega smernega vozišča glede na položaj vozila. Kadar vozi vzvratno, mora voznik ustaviti vozilo, ko mu pripelje nasproti po istem prometnem pasu drugo vozilo.
(2) Med vzvratno vožnjo morajo biti na vozilu vklopljene varnostne utripalke. Pri vzvratnem parkiranju in vzvratnem obračanju mora voznik vklopiti utripalke.
(3) Vzvratna vožnja je prepovedana, kadar bi voznik s tako vožnjo lahko ogrozil drugega udeleženca cestnega prometa ali premoženje, zlasti pa na nepreglednem ali zoženem delu ceste, na delu ceste, kjer je prepovedana ustavitev, na prehodu ceste čez železniško progo, v predoru, galeriji ali na mostu, ob zmanjšani vidljivosti ali pri prehajanju z neprednostne na prednostno cesto.
(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.
(5) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke.

(1) Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna razdalja) oziroma na razdalji, določeni s prometnim znakom.
(2) Varnostna razdalja mora ne glede na vozne razmere omogočati, da:
- lahko voznik zmanjša hitrost ali ustavi in s tem prepreči trčenje, če voznik, ki vozi pred njim, zmanjša hitrost ali ustavi,
- se lahko voznik, ki prehiteva, varno vrne na izhodiščni prometni pas.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se, ob dobrih prometnih razmerah, kadar se oblikuje kolona, ki vozi z zmanjšano hitrostjo, varnostna razdalja lahko zmanjša, vendar ne sme biti manjša od razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v eni sekundi (minimalna varnostna razdalja).
(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke.
(6) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ne vozi na varnostni razdalji, določeni s prometnim znakom. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.

(1) Voznik mora hitrost in način vožnje prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma, da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje.
(2) Voznik, ki se približuje križišču, prehodu ceste čez železniško progo, prehodu za pešce, kolesarski stezi, prehodu za kolesarje ali drugi prometni površini mora voziti posebno previdno. Voziti sme s takšno hitrostjo, da lahko varno ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence cestnega prometa, ki imajo na križišču prednost, da lahko varno ustavi pred prehodom za pešce, pred prehodom ceste čez železniško progo oziroma, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce in kolesarje.
(3) Prepovedano je sunkovito speljevanje, zaviranje ali ustavljanje, razen v nevarnosti. Voznik dvoslednega vozila mora voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, zlasti ne sme izpuščati krmila ali se voziti po dveh kolesih. Voznik enoslednega vozila mora voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, zlasti ne sme izpuščati krmila ali se voziti po enem kolesu.
(4) Voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence v cestnem prometu. Voznik vozila, ki vozi na čelu kolone z nižjo hitrostjo od največje dovoljene hitrosti in od hitrosti prometnega toka vozil na smernem vozišču, za katerim se nabere kolona vozil, se mora, če ga kolona ne more varno prehiteti, na prvem primernem kraju umakniti z vozišča in pustiti kolono vozil mimo.
(5) Ob zmanjšani vidljivosti, manjši od 50 metrov, morajo vozniki motornih vozil, ki prevažajo nevarno blago, in vozniki motornih vozil, s katerimi se opravlja izredni prevoz, razen izrednih prevozov, ki se opravljajo zaradi zagotavljanja prevoznosti cest (pluženje in posipanje), zmanjšati hitrost tako, da je izključeno vsako ogrožanje in ustaviti na najbližjem parkirnem prostoru, ter poskrbeti za varnost vozila in tovora. Enako velja v primeru, če je cesta spolzka zaradi snega, ledu ali drugih razlogov, ter v primeru, če je zaradi vetra ali drugih okoliščin zmanjšana stabilnost vozila.
(6) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki:
1. ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena,
2. izpušča krmilo ali vozi vozilo po enem kolesu,
3. ravna v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena.
(7) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega ali petega odstavka tega člena.
(8) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki razen v nevarnosti sunkovito speljuje, zavira ali ustavlja.
(9) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki:
1. izpušča krmilo ali vozi enosledno vozilo po enem ali dvosledno vozilo po dveh kolesih ali
2. ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.
Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
(10) Z globo 500 eurov, se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
(1) Najvišja dovoljena hitrost vozila je:
1. na cestah v naselju - 50 km/h;
2. v območju omejene hitrosti - 30 km/h;
3. v območju umirjenega prometa in v območju za pešce - 10 km/h.
(2) Na posameznih cestah v naselju ali njihovih delih je največja dovoljena hitrost za vozila lahko največ 70 km/h, če varnost prometa in predpisani prometnotehnični elementi to omogočajo in je to določeno s predpisanim prometnim znakom.
(3) Na cesti zunaj naselij je najvišja dovoljena hitrost za vozila:
1. na avtocestah - 130 km/h;
2. na hitrih cestah - 110 km/h;
3. na vseh ostalih cestah - 90 km/h.
(4) Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom dovoljeno hitrost v območju za pešce, v območju umirjenega prometa ali v območju omejene hitrosti, se kaznuje za prekršek z globo:
1. 300 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost do vključno 10 km/h. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke;
2. 500 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost nad 10 do vključno 20 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk;
3. najmanj 1.000 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 20 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila;
4. najmanj 1.200 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 30 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.
(5) Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju, se kaznuje za prekršek z globo:
1. 100 eurov, če prekorači hitrost do vključno 10 km/h;
2. 300 eurov, če prekorači hitrost nad 10 do vključno 20 km/h. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke;
3. 500 eurov, če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk;
4. najmanj 1.000 eurov, če prekorači hitrost za več kot 30 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila;
5. najmanj 1.200 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 50 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.
(6) Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti zunaj naselja, razen na avtocesti ali hitri cesti, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje za prekršek z globo:
1. 80 eurov, če prekorači hitrost do vključno 20 km/h;
2. 160 eurov, če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke;
3. 300 eurov, če prekorači hitrost do nad 30 do vključno 40 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk;
4. najmanj 500 eurov, če prekorači hitrost za več kot 40 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.
(7) Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom, ali prometnim znakom omejeno hitrost na avtocesti ali hitri cesti, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje za prekršek z globo:
1. 60 eurov, če prekorači hitrost do vključno 20 km/h.
2. 120 eurov, če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h;
3. 200 eurov, če prekorači hitrost nad 30 do vključno 40 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke;
4. 300 eurov, če prekorači hitrost nad 40 km/h do vključno 50 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk;
5. najmanj 400 eurov, če prekorači hitrost za več kot 50 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.
(8) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek drugega udeleženca cestnega prometa, ki prekorači največjo dovoljeno hitrost, predpisano v tem členu.

(1) Na cestah je hitrost vožnje omejena za naslednja vozila:
1. 80 km/h:
- za motorna vozila z največjo dovoljeno maso do vključno 3,5 t, ki vlečejo priklopno vozilo;
- za motorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t in za takšna vozila, ki vlečejo lahki ali bivalni priklopnik;
- za avtobuse in avtobuse s priklopnim vozilom za prtljago, razen zgibnih avtobusov.

2. 70 km/h:
- za motorna vozila, z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t, ki vlečejo priklopno vozilo, ki ni lahki ali bivalni priklopnik;
- za zgibne avtobuse.

3. 60 km/h:
- za avtobuse na cestah zunaj naselja, v katerih potniki med vožnjo stojijo;
- za motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo na avtocesti in hitri cesti.

4. 50 km/h:
- za avtobuse na cestah v naselju, v katerih potniki med vožnjo stojijo in za avtobuse mestnega potniškega prometa;
- za tovorna vozila, na katerih se v tovornem prostoru prevažajo potniki;
- za vozila, ki imajo na kolesih nameščene verige za sneg;
- za motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo, razen na avtocesti in hitri cesti;
- za vsa vozila, kadar je vidljivost manjša od 50 m.

5. 20 km/h:
- za motorna vozila, na katerih se vozijo potniki na stojiščih ali sedežih, prigrajenih na zunanji strani vozila;
- za cestni turistični vlak.
(2) Avtobusi, tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, priklopna vozila, razen lahkih in bivalnih priklopnikov, morajo imeti na vidnem mestu na zadnji levi strani označbo največje dovoljene hitrosti, ki je predpisana za to vrsto vozil. Dodatno morajo biti s takšno označbo označena motorna vozila in skupine vozil, ki smejo voziti na avtocestah in hitrih cestah, s hitrostjo 80, 90 oziroma 100 km/h. Ta označba je po obliki in barvi enaka prometnemu znaku za omejitev hitrosti, njen premer pa je najmanj 20 cm.
(3) Voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
1. 80 eurov, če prekorači hitrost do vključno 10 km/h;
2. 160 eurov, če prekorači hitrost nad 10 do vključno 20 km/h. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke;
3. 300 eurov, če prekorači hitrost za več kot 20 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 7 kazenskih točk.
(4) Voznik avtobusa, tovornega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 3,5 t, traktorja in priklopnega vozila, razen lahkega priklopnika in bivalnega priklopnika, ki na vidnem mestu nima predpisane označbe za to vrsto vozil v skladu z drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo 50 eurov.


(1) Na avtocestah in hitrih cestah, ki imajo fizično ločeni smerni vozišči z najmanj dvema prometnima pasovoma, je hitrost vožnje omejena na:
1. 80 km/h:
- za motorna vozila s priklopnimi vozili in zgibne avtobuse;
2. 90 km/h:
- za tovorna vozila brez priklopnih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, če imajo to vpisano v prometnem dovoljenju oziroma s potrdilom (certifikatom), s katerim pristojni organ ali pooblaščena organizacija države, v kateri je vozilo registrirano, dovoljuje za to vozilo vožnjo s takšno hitrostjo;
3. 100 km/h:
- za avtobuse brez priklopnih vozil, razen zgibnih avtobusov, če imajo to vpisano v prometnem dovoljenju oziroma s potrdilom (certifikatom), s katerim pristojni organ ali pooblaščena organizacija države, v kateri je vozilo registrirano, dovoljuje za to vozilo vožnjo s takšno hitrostjo.
(2) Voznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se kaznuje za prekršek z globo:
1. 80 eurov, če prekorači hitrost do vključno 10 km/h;
2. 160 eurov, če prekorači hitrost nad 10 do vključno 20 km/h. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke;
3. 300 eurov, če prekorači hitrost za več kot 20 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.

Omejitve hitrosti določene s prometnimi pravili ter omejitve hitrosti, izražene s postavljenimi prometnimi znaki, ne veljajo za vozila:
- policije, opremljena s posebnimi napravami za ugotavljanje hitrosti, kadar policisti z njimi nadzirajo hitrost vozil v cestnem prometu,
- policije, Slovenske obveščevalno varnostne agencije in Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, kadar policisti, uradne osebe agencije ali Obveščevalno varnostne službe z njimi na podlagi dovoljenja državnega tožilca oziroma tožilke, preiskovalnega sodnika oziroma sodnice (v nadaljnjem besedilu: preiskovalnega sodnika), direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije ali ministra, pristojnega za obrambo, izvajajo prikrita preiskovalna dejanja iz svoje pristojnosti po zakonu, ki ureja naloge, pristojnosti in pooblastila policije ali po zakonu, ki ureja kazenski postopek oziroma posebne oblike pridobivanja podatkov po zakonu, ki ureja delovanje Slovenske obveščevalno–varnostne agencije ali po zakonu, ki ureja delovanje Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo.
Vozniki teh vozil morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja.

(1) Prehitevanje vozil je dovoljeno le po levi strani.
(2) Po desni je dovoljeno prehiteti le:
1. vozilo, ki zavija levo, če je voznik tega vozila dal predpisan znak in je zavzel na vozišču tak položaj, da se da zanesljivo sklepati, da bo zavil levo, in če je na njegovi desni strani dovolj prostora za prehitevanje;
2. vozilo, ki vozi na cesti v naselju, s smernim voziščem z dvema ali več prometnimi pasovi, po prometnem pasu, ki ni skrajno desni;
3. vozilo, ki vozi na ploščadi z več prometnimi pasovi, v katero se razširi smerno vozišče pred cestninsko postajo, na kateri je hitrost omejena na največ 60 km/h.
(3) Prehitevanje po desni strani ni dovoljeno na avtocesti in hitri cesti, razen na ploščadi iz c) točke drugega odstavka tega člena.
(4) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke.


(1) Voznik sme začeti prehitevati le, če ima na cesti dovolj prostora. S prehitevanjem ne sme ovirati udeleženca cestnega prometa, ki ga prehiteva.
(2) Pred prehitevanjem vozila, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, mora dati voznik predpisan znak, nato pa ga na primerni bočni razdalji prehiteti. Prehiteti mora brez oklevanja, po končanem prehitevanju pa se mora, razen na smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi čim prej vrniti na izhodiščni prometni pas.
(3) Na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma sme voznik, ki je prehitel vozilo in želi prehiteti še drugo vozilo ali drugega udeleženca cestnega prometa, ostati na prometnem pasu, po katerem je prehiteval prvo vozilo, če s tem ne ovira hitrejših vozil, ki se mu približujejo od zadaj.
(4) Voznik prehitevanega vozila ne sme povečevati hitrosti. Po potrebi mora zmanjšati hitrost in se pomakniti k desnemu robu vozišča in s svojim ravnanjem omogočiti vozniku, ki prehiteva čimprejšnjo zaključitev prehitevanja.
(5) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.
(6) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena.
(7) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami četrtega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke.

(1) Voznik ne sme prehitevati ali začeti prehitevati drugega vozila:
1. če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati;
2. če je voznik, ki vozi pred njim, že dal znak, da bo prehitel vozilo pred seboj ali zavil v levo, ali se je razvrstil za zavijanje v levo, razen kadar ga prehiteva v skladu z drugim odstavkom 50. člena tega zakona;
3. pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, razen na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma;
4. v predoru, razen če sta smerni vozišči speljani vsako skozi svojo predorsko cev;
5. po odstavnem pasu;
6. če se po prehitevanju ne bi mogel varno vključiti na smerno vozišče oziroma na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem;
7. če smerno vozišče za vožnjo vozil v nasprotni smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje;¸
8. ki zmanjšuje hitrost ali ustavlja pred prehodom za pešce, na katerem ali ob katerem so pešci;
9. ob zmanjšani vidljivosti, razen na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma;
10. vozila ali kolone vozil, ki vozi z zmanjšano hitrostjo zaradi gostote prometa ali drugih razmer v prometu;
11. ko se približuje mestu, kjer se izvaja delo na cesti, na katerega je opozorjen s predpisano prometno signalizacijo;
12. na križišču, razen vozilo, ki zavija levo v skladu z 50. členom tega zakona, vozilo, ki vozi po prednostni cesti in vozilo, ki pri zeleni luči vozi preko križišča, na katerem je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki;
13. na prehodu ceste čez železniško progo.
(2) V primerih iz 12. in 13. točke prejšnjega odstavka je dovoljeno prehiteti enosledno vozilo.
(3) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami 1., 2., 10., 11., 12. ali 13. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami 5., 6. ali 9. točke prvega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
(5) Z globo 700 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami 3., 4., 7. ali 8. točke prvega odstavka tega člena.. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk.


(1) Voznik, ki pelje mimo udeleženca cestnega prometa, vozila, objekta ali ovire na vozišču, sme to storiti po levi ali desni strani, če ima dovolj prostora. Pri tem ne sme ovirati udeležencev cestnega prometa, ki vozijo oziroma prihajajo z nasprotne smeri.
(2) Če voznik svojo namero, da bo zavil levo, nakaže s predpisanim znakom in se postavi v takšen položaj, iz katerega se da nedvoumno sklepati, da bo zavil na levo, smejo drugi vozniki voziti mimo le po njegovi desni, če je na cesti dovolj prostora.
(3) Vožnja mimo kolone vozil, ustavljene na smernem vozišču, je prepovedana, če se voznik po vožnji mimo ne bi mogel varno in brez oviranja vrniti na smerno vozišče za vožnjo v smeri, v kateri vozi, ali nadaljevati vožnje po prometnem pasu, po katerem vozi.
(4) Če je v primeru iz prejšnjega odstavka na smernem vozišču dovolj prostora, lahko voznik enoslednega vozila s primerno hitrostjo in pazljivostjo vozi mimo ustavljenega vozila ali kolone vozil po desni strani, razen, kadar so se vozila v koloni ustavila pred križiščem.
(5) Vožnja mimo vozila, ustavljenega pred prehodom za pešce, na katerem je ali na katerega stopa pešec, je prepovedana.
(6) Z globo 50 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(7) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena.
(8) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo petega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 7 kazenskih točk.

(1) Obračanje vozila v cestnem prometu je prepovedano:
1. na ozkih ali nepreglednih delih cest;
2. na mostovih, viaduktih, predorih in drugih nevarnih delih cest;
3. ob gostem prometu vozil;
4. ob zmanjšani vidljivosti.
(2) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke.

(1) Pri srečanju mora voznik zagotoviti na svoji levi strani zadostno bočno razdaljo med svojim vozilom in udeležencem cestnega prometa, s katerim se srečuje, če je treba, pa se tudi umakniti na desno stran vozišča, zmanjšati hitrost ali ustaviti.
(2) Na križišču se srečuje voznik, ki zavija levo, z vozilom, ki prihaja z nasprotne smeri in tudi zavija levo tako, da ga pusti mimo na svoji desni strani.
(3) Na ozki cesti, zoženem delu ceste ali cesti z velikim vzdolžnim nagibom (npr: gorske ceste), kjer je srečanje oteženo, mora ustaviti vozilo in po potrebi zapeljati vzvratno ter omogočiti varno srečanje voznik, ki to lažje stori.
(4) Na cesti z velikim vzdolžnim nagibom ustavi praviloma tisti, ki vozi navzdol, razen kadar je tistemu, ki vozi navkreber, zaradi prometnih okoliščin to lažje storiti.
(5) Kadar mora na cesti iz prejšnjega odstavka pri srečanju eno od vozil zapeljati vzvratno, mora to storiti voznik vozila, ki se srečuje:
1. z vozilom, ki vleče priklopno vozilo;
2. z avtobusom.
(6) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(1) Voznik mora pri vključevanju v cestni promet ali v promet na prednostno cesto pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka:
1. kadar se vključuje v promet na prednostni cesti s ceste, ki je s predpisano prometno signalizacijo označena kot neprednostna;
2. kadar se vključuje z nekategorizirane ceste v promet na javni cesti;
3. kadar se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora, s pločnika ali z druge površine, ki ni cesta.
(2) Z globo 180 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(3) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.

(1) Ko se približuje križišču, se mora voznik na zadostni razdalji pred križiščem razvrstiti:
1. za zavijanje v levo - na levo stran smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v levo;
2. za vožnjo naravnost - na desno stran smernega vozišča ali na prometni pas za vožnjo naravnost;
3. za zavijanje v desno - na desno stran smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v desno;
4. kot je določeno s prometno signalizacijo, če je razvrščanje urejeno na tak način.
(2) Voznik ne sme zapeljati na križišče, če bi zaradi gostote prometa, ovire ali drugega vzroka obstal na križišču in oviral ali onemogočil promet vozil z leve ali desne.
(3) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(1) Na križišču ima prednost vozilo, ki prihaja z desne strani (desno pravilo), razen če je s prometno signalizacijo določeno drugače.
(2) Voznik, ki na križišču zavija levo, mora pustiti mimo vozila, ki prihajajo z nasprotne smeri in vozijo naravnost ali zavijajo desno in so na istem prednostnem nivoju (pravilo srečanja).
(3) Voznik, ki zavija na križišču desno, mora pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki jo prečka.
(4) Voznik, ki zavija desno, mora dati prednost tudi avtobusom in drugim vozilom, ki vozijo po označenem prometnem pasu za vozila javnega prevoza potnikov, ki je desno od prometnega pasu, po katerem vozi.
(5) Voznik, ki na križišču zavija, mora dati prednost pešcem, ki prečkajo vozišče, na katero namerava zaviti. Ko voznik pri zavijanju prečka dvosmerno kolesarsko stezo, mora pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po tej stezi.
(6) Z globo 180 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(7) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.

(1) Voznik, ki zavija na križišču levo, zapelje do sredine križišča, razen če s prometno signalizacijo ni določeno drugače ali če tega ne dopušča promet z nasprotne smeri.
(2) Na križišču, razen na nekaterih krožnih, je menjava prometnega pasu prepovedana.
(3) Voznik, ki na križišču zavija na smerno vozišče z dvema ali več prometnimi pasovi, sme zapeljati na kateregakoli od teh pasov, razen če istočasno zavija na isto smerno vozišče tudi voznik, ki prihaja iz nasprotne smeri. V takem primeru zapelje voznik, ki zavija levo, na levi prometni pas, voznik, ki zavija desno, pa na desni prometni pas tega smernega vozišča. Avtobusno postajališče, zgrajeno neposredno za križiščem, ni desni prometni pas v smislu te določbe.
(4) Na križišču, kjer prednostna cesta zavija desno in je potek prednostne ceste označen s predpisano prometno signalizacijo, je vozilom na kolesarski stezi in kolesarskem pasu na pločniku, ki sta speljana naravnost na vozišče odvzeta prednost.
(5) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(6) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama drugega ali tretjega odstavka tega člena.

(1) Voznik na krožnem križišču ima prednost pred voznikom, ki se vključuje na to križišče.
(2) Voznik, ki zapelje na krožno križišče, katerega vozišče ima dva ali več prometnih pasov, se razvrsti na notranji prometni pas in na ta način omogoči vključitev v promet na križišču tudi drugim voznikom, razen če zapušča križišče na najbližjem izvozu ali mu prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje ali mu je zaradi lastnosti križišča (npr. krožna križišča z majhnim premerom) ali lastnosti motornega vozila (npr. tovorno vozilo s priklopnikom) to oteženo.
(3) Pri vključevanju na krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, se vozilo na desnem prometnem pasu razvrsti na zunanji prometni pas, vozilo na levem prometnem pasu pa na notranji prometni pas vozišča krožnega križišča.
(4) Preden zapusti krožno križišče iz prejšnjega odstavka, se mora voznik razvrstiti na zunanji prometni pas, razen na izvozu, na katerem je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu. V primerih, ko razvrščanje iz notranjega na zunanji pas zaradi gostote prometa ni mogoče, je voznik dolžan opraviti najmanj eno kroženje oziroma toliko kroženj, kolikor je potrebnih za razvrstitev.
(5) Na krožnem križišču je prepovedano ustavljanje, razen ustavljanja zaradi omogočanja prečkanja pešcev pri izvozu s križišča.
(6) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.



(1) Med vožnjo morajo biti vrata vozila zaprta.
(2) Na ustavljenem ali parkiranem vozilu ni dovoljeno odpreti vrat, če bi se s tem oviralo ali ogrozilo drugega udeleženca cestnega prometa.
(3) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(1) Voznik, ki zapusti vozilo, mora ukreniti vse potrebno, da se vozilo ne more samo premakniti in vozilo zavarovati pred neupravičeno uporabo.
(2) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(1) Če dvosledno vozilo obstane zaradi okvare, prometne nesreče ali drugega vzroka na cesti in zato predstavlja nevarnost za druge udeležence cestnega prometa, mora voznik takoj vklopiti varnostne utripalke. Na nevarnih oziroma nepreglednih delih ceste ali če vozilo nima naprave za vklop varnostnih utripalk ali ta ne deluje, mora voznik postaviti varnostni trikotnik.
(2) Ustavljeno skupino vozil, razen motornega vozila z lahkim ali bivalnim priklopnikom, kolono vozil ali vozilo, ki prevaža nevarno blago, je treba označiti z dvema varnostnima trikotnikoma.
(3) Varnostni trikotnik je treba postaviti ob desni rob vozišča:
- tako, da ga vozniki, ki prihajajo od zadaj, pravočasno in zlahka opazijo;
- na takšni razdalji od vozila, da ima voznik, ki prihaja od zadaj in vozi s predpisano hitrostjo, dovolj časa, da varno ustavi vozilo ali zapelje mimo ustavljenega vozila.
Dva trikotnika se postavita vzporedno eden poleg drugega tako, da sta oddaljena eden od drugega za dolžino stranice.
(4) Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je treba vozilo iz prvega odstavka tega člena osvetliti v skladu s sedmim odstavkom 71. člena tega zakona. Če zaradi tehničnega stanja vozila to ni mogoče ali če vozilo kljub temu ni vidno na potrebni razdalji, je treba ustavljeno vozilo označiti z rumeno utripajočo svetilko, baklo ali na drug primeren način.
(5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(1) Voznik mora nemudoma obvestiti center za obveščanje ali policijo, če vozilo obstane na železniški progi in ga voznik ne more odstraniti takoj.
(2) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(1) Ustavitev ali parkiranje na vozišču je dovoljeno le na desni strani vozišča v smeri vožnje. Če so na desni strani vozišča tirnice, je dovoljena ustavitev ali parkiranje na levi strani vozišča. Na enosmerni cesti je dovoljena ustavitev ali parkiranje na obeh straneh smernega vozišča.
(2) Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti vzporedno z robom vozišča in sme biti oddaljeno od roba največ 30 cm, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo. Parkiranje v drugi vrsti, ob parkiranih vozilih, je prepovedano.
(3) Če so parkirna mesta označena s predpisanimi označbami na vozišču ali na drugi prometni površini, je dovoljena ustavitev ali parkiranje le v skladu s temi označbami.
(4) Ustavitev in parkiranje je prepovedano:
1. na prehodu za pešce, pločniku ali v območju za pešce. Če je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno parkiranje na pločniku, mora biti za pešce zagotovljen najmanj 1,60 m širok del pločnika, ki ne sme mejiti na vozišče;
2. na prehodu za kolesarje;
3. na razdalji manj kot 5 m pred prehodom za pešce ali kolesarje. Če so na vozišču pred prehodom označena parkirna mesta, mora biti prepoved iz te točke označena s predpisano označbo na vozišču;
4. na kolesarski stezi, kolesarski poti, pešpoti ali kolesarskem pasu;
5. na prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji manj kot 15 m od najbližje železniške tirnice;
6. na križišču in na razdalji manj kot 15 m od najbližjega roba prečnega vozišča pred križiščem, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo;
7. v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu in nadvozu;
8. na zaznamovanem mestu na vozišču ali na zaznamovani niši, ki je rezervirana za avtobuse ali avtotaksi vozila. Zaradi vstopa ali izstopa potnika je dovoljena ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča, če s tem ni oviran javni prevoz potnikov v cestnem prometu;
9. na ozkem ali nepreglednem delu ceste (v ovinku, pod vrhom klanca ipd.);
10. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in neprekinjeno ločilno črto ali usmerjevalnim poljem na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m;
11. na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak;
12. na vozišču v naselju, kjer poteka dvosmerni promet in ločilne črte niso vrisane;
13. na vozišču ceste zunaj naselja;
14. na smernem vozišču ceste v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi;
15. na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil ali niso namenjene prometu tovrstnih vozil (npr. cestno telo, cestni otok, odstavni ločilni in robni pas, bankina itd.);
16. na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz na dvorišče stavbe, do garaže, skladiščnega prostora ali drugega podobnega objekta ali do zasebnega zemljišča. Dovoz na dvorišče, v objekt ali k objektu, pred katerim je prepovedana ustavitev ali parkiranje, mora biti na vhodu označen s predpisano prometno signalizacijo, če pa so na vozišču pri vhodu označena parkirna mesta, pa tudi s predpisano označbo na vozišču;
17. na označenem parkirnem prostoru za invalide, razen za osebe iz prvega odstavka 66. člena tega zakona;
18. na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom;
19. nad priključkom za vodovodno omrežje (hidrant). Prepoved iz te točke mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo;
20. v območju umirjenega prometa, razen kjer je izrecno dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo.
(5) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena ali z 2., 3., 5., 6., 8., 11., 13., 14. ali 15. točko četrtega odstavka tega člena.
(6) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo 4., 7., 9., 10., 12., 16., 18., 19. ali 20. točke četrtega odstavka tega člena.
(7) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo 1. ali 17. točke četrtega odstavka tega člena.

(1) Parkirno karto se lahko izda naslednjim upravičencem oziroma upravičenkam (v nadaljnjem besedilu: upravičencem):
1. osebam, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60% telesno okvaro;
2. osebam z multiplo sklerozo,
3. osebam z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30% telesno okvaro;
4. težko duševno prizadetim osebam, ki jim je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb;
5. osebam, ki imajo najmanj 90% telesno okvaro zaradi izgube vida;
6. mladoletnim osebam, ki so težko telesno ali duševno prizadete oziroma so zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirane pri gibanju ter
7. zdravstvenim službam, socialnim službam in invalidskim organizacijam, katerih delavci obiskujejo oskrbovance oziroma oskrbovanke (v nadaljnjem besedilu: oskrbovance) na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje.
(2) Parkirno karto izda na zahtevo upravičenca upravna enota, na območju katere ima upravičenec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
(3) Ministrstvo, pristojno za promet, vodi evidenco izdanih parkiranih kart, upravne enote pa vnašajo podatke v evidenco.
(4) Evidenca izdanih parkirnih kart vsebuje naslednje osebne podatke:
- zaporedno številko vpisa,
- osebno ime, EMŠO upravičenca oziroma naziv upravičenca,
- stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež upravičenca,
- serijska številka parkirne karte,
- datum izdaje,
- številka odločbe oziroma številka potrdila izbranega osebnega zdravnika oziroma zdravnice (v nadaljnjem besedilu: zdravnika).
(5) Parkirna karta, izdana v eni od držav članic Evropske unije, velja tudi v Republiki Sloveniji.
(1) Vozilo, parkirano na označenem parkirnem mestu za invalida, mora biti označeno z veljavno parkirno karto.
(2) Parkirno karto sme poleg upravičenca uporabljati spremljevalec, ki vozi in spremlja osebo, ki je imetnik parkirne karte in sama ne vozi motornega vozila.
(3) Upravičenci iz prvega odstavka 66. člena lahko parkirajo tudi na parkirnem mestu, ki ni označeno za invalide. V kolikor parkirajo na takšnem mestu in želijo uveljavljati pravice, ki jim jih daje izdana parkirna karta, morajo vozilo obvezno označiti z veljavno parkirno karto.
(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik vozila, ki vozila nima označenega z veljavno parkirno karto.
(5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki neupravičeno uporabi parkirno karto. Pooblaščena uradna oseba odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto vozniku in jo pošlje upravni enoti, ki jo je izdala. O odvzemu pooblaščena uradna oseba izda potrdilo.
(1) Na določenih cestah ali delih ceste se lahko parkiranje časovno omeji (območja kratkotrajnega parkiranja) tako, da sme trajati največ dve uri.
(2) Na območju kratkotrajnega parkiranja mora voznik označiti čas prihoda na vidnem mestu v vozilu. Po izteku dovoljenega časa mora voznik vozilo odpeljati.
(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.
(1) Zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci invalidskih organizacij smejo ob obiskih oskrbovancev (bolnikov oziroma bolnic, ostarelih, onemoglih in invalidov) na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje, za največ dve uri parkirati vozila na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne ogroža ali ovira drugih udeležencev cestnega prometa. Na način iz prejšnjega stavka lahko parkirajo tudi osebe iz prvega odstavka 66. člena.
(2) Uradne osebe smejo pri opravljanju nalog, za katere so pooblaščene s tem zakonom, za nujno potreben čas parkirati vozilo, tudi na mestih, kjer je to prepovedano s prometnim pravilom ali predpisano prometno signalizacijo.
(3) Kadar upravičenec iz prvega odstavka tega člena parkira vozilo na pločniku, mora pustiti prost najmanj 1,60 m širok del pločnika za pešce, ki ne sme mejiti na vozišče.
(4) Z globo 80 eurov se kaznujejo za prekršek zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci invalidskih organizacij ter osebe iz tretjega odstavka tega člena, ki parkirajo vozilo v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.


(1) Zvočne in svetlobne opozorilne znake sme voznik uporabiti le, kadar je ogrožen on sam ali kdo drug in pri prehitevanju zunaj naselja. Pri prehitevanju vprežnih vozil ali jahačev in pri prehitevanju v naselju, sme opozarjati le s svetlobnimi opozorilnimi znaki. Pri dajanju svetlobnih opozorilnih znakov mora voznik paziti, da ne zaslepi drugega voznika.
(2) Voznik mora vklopiti varnostne utripalke na vozilu:
1. pri vstopanju otrok v avtobus ali drugo motorno vozilo, s katerim se opravlja prevoz skupine otrok, in izstopanju iz njega;
2. ko je treba opozoriti druge udeležence cestnega prometa na nevarnost na cesti, zlasti če je zadnji v ustavljeni ali počasi vozeči koloni vozil na cesti zunaj naselja ali če dohiti vozilo, ki vozi s hitrostjo, ki je za več kot polovico nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste;
3. kadar vozi vozilo, katerega hitrost vozila je za več kot polovico nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste.
(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka ali 1. ali 2. točke drugega odstavka tega člena.
(4) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo 3. točke drugega odstavka tega člena.

(1) Voznik motornega vozila ali skupine vozil mora voziti v cestnem prometu s prižganimi dnevnimi svetilkami ali zasenčenimi žarometi.
(2) Ponoči uporablja voznik iz prejšnjega odstavka praviloma dolge žaromete, ki jih mora pravočasno zasenčiti, ko mu prihaja nasproti drugo vozilo, skupina pešcev ali vlak, če vodi cesta ob železniški progi, ali če je spredaj vozeče vozilo tako blizu, da bi dolgi snop svetlobe motil voznika. Ob zasenčenju žarometov je treba prilagoditi hitrost vozila dolžini osvetljenega dela ceste. Vožnja samo s pozicijskimi svetilkami v cestnem prometu ni dovoljena.
(3) Na cesti, osvetljeni s cestno razsvetljavo, ki zagotavlja dobro vidnost, in v predoru ni dovoljeno uporabljati dolgih žarometov.
(4) Ob zmanjšani vidljivosti se praviloma uporablja zasenčene žaromete ali meglenke ali kombinacijo teh žarometov. Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 m oziroma. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo (npr. v koloni vozil).
(5) Žarometi, svetilke in odsevniki na vozilu med vožnjo ne smejo biti zakriti ali umazani.
(6) Voznik iz prvega odstavka tega člena mora voziti podnevi s prižganimi dnevnimi svetilkami. Kot dnevne svetilke se lahko uporabljajo tudi zasenčeni žarometi, katerih svetilnost je v takem primeru lahko zmanjšana za največ 25%. Dnevne svetilke ali zasenčeni žarometi, ki se uporabljajo kot dnevne svetilke, so lahko prižgane, ne da bi bile sočasno prižgane pozicijske svetilke.
(7) Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti osvetljeno s pozicijskimi svetilkami. V naselju zadostuje, da je vozilo osvetljeno s pozicijskimi svetilkami na tisti strani vozila, ki je obrnjena proti sredini ceste. Označitev vozila s pozicijskimi svetilkami ni potrebna na cesti, na kateri cestna razsvetljava zagotavlja dobro vidnost vozila ali če je vozilo ustavljeno ali parkirano na označenem parkirnem prostoru.
(8) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega, petega, šestega ali sedmega odstavka tega člena.
(9) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka tega člena.

(1) Žaromet za osvetljevanje okolice vozila sme biti prižgan le pri opravljanju dela in ne sme slepiti ali kako drugače motiti udeležencev cestnega prometa.
(2) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(1) Gonič, vodič živali ali črede in jahač mora poskrbeti, da je žival ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti v cestnem prometu označena s svetilko, čreda pa spredaj in zadaj z najmanj po eno svetilko. Svetilke morajo oddajati belo svetlobo in morajo biti nameščene tako, da jih lahko drugi udeleženci cestnega prometa pravočasno in zlahka opazijo. Jezdna žival je lahko namesto svetilke označena z odsevnimi trakovi na spodnjih delih nog.
(2) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek gonič, vodič živali ali črede in jahač, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.


(1) Tovor in naprave, ki so namenjene za prevoz, nalaganje, razlaganje ali pritrditev tovora, morajo biti na in v vozilu naložene in pritrjene oziroma pokrite tako, da:
1. ne predstavljajo nevarnosti ali ovire za druge udeležence cestnega prometa;
2. ne povzročajo škode na cesti in objektih;
3. ne onesnažujejo okolja;
4. ne zmanjšujejo stabilnosti vozila;
5. ne povzročajo več hrupa, kot je dovoljeno;
6. ne zmanjšujejo preglednosti vozniku;
7. se ne razsipajo ali padajo z vozila.
(2) Če tovor, naložen na motornem ali priklopnem vozilu, ali naprave, ki so namenjene za prevoz ali pritrditev tovora, zakrivajo mesto, na katerem je nameščena registrska tablica ali svetilke na zadnji strani vozila, mora biti kot najbolj izpostavljen del na zadnji strani vozila nameščen nosilec z registrsko tablico in predpisanimi svetilkami in odsevniki.
(3) Tovor ne sme segati čez sprednji del vozila. Lažje predmete je dovoljeno prevažati na zunanjem prtljažniku na osebnem avtomobilu ali tovornem vozilu tako, da sega tovor največ 1 m preko sprednjega dela vozila. Del tovora, ki sega preko sprednjega dela vozila, ne sme biti nižje od nivoja strehe vozila.
(4) Tovor lahko sega največ 1,5 m preko zadnjega dela vozila oziroma skupine vozil, razen pri izrednih prevozih, ki se opravljajo na podlagi dovoljenja pristojnega organa. Na tovornem ali priklopnem vozilu mora biti tovor oprt na najmanj 5/6 svoje dolžine.
(5) Na enoslednih vozilih tovor lahko sega največ pol metra preko sprednjega in zadnjega dela vozila, njegova širina pa ne sme presegati enega metra. Na enoslednih vozilih ni dovoljeno prevažati nezavarovanega nevarnega orodja (kose, vile ipd.).
(6) Tovor mora biti naložen in pritrjen v skladu s predpisom, s katerim se podrobneje predpiše način namestitve, pritrditve in zavarovanja tovora na vozilu.
(7) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(8) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila ali skupine vozil, ki opravlja prevoz, ali oseba, ki naloži tovor v nasprotju z določbami tega člena.
(9) Z globo 1.600 eurov oz. se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 160 eurov. Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(1) Če sega tovor več kot 1 m preko zadnjega dela vozila, mora biti na najbolj izpostavljeni točki označen na:
1. osebnih avtomobilih, trikolesih, lahkih štirikolesih, štirikolesih in lahkih priklopnikih, ki jih vlečejo osebni avtomobili - s tablo, veliko najmanj 25 × 25 cm, pobarvano izmenično s poševnimi trakovi rdeče in bele barve, ki odseva svetlobo, nameščeno prečno na smer vožnje;
2. drugih vozilih - s tablo, veliko najmanj 40 × 40 cm, pobarvano izmenično s poševnimi trakovi rdeče in bele barve, ki odseva svetlobo, nameščeno prečno na smer vožnje.
(2) Ob zmanjšani vidljivosti in ponoči je treba znaku iz druge alineje prejšnjega odstavka dodati rdečo neslepečo svetilko.
(3) Izjemoma je lahko podnevi ob dobri vidljivosti tovor, ki se prevaža na osebnem avtomobilu, označen z rdečo tkanino, veliko najmanj 40 x 40 cm.
(4) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5) Z globo 1.600 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 160 eurov. Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(1) Če sega tovor čez vozilo na bočnih straneh, mora biti glede na vrsto vozila označen na bočno najbolj izpostavljenih mestih na sprednji in zadnji strani s tablami iz prve oziroma druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena, ki morajo biti nameščene prečno na smer vožnje. Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti mora biti tak tovor označen na bočno najbolj izpostavljenih mestih tudi z belima svetilkama na sprednji strani in z rdečima svetilkama na zadnji strani.
(2) V primeru, da tovor na vozilu zakriva vidno polje v vzvratnih ogledalih, je treba namestiti dodatni vzvratni ogledali, ki omogočata normalno vidno polje. Dodatnih vzvratnih ogledal ni treba namestiti na vozila, s katerimi se opravlja izredni prevoz, pri katerem zagotavljata varnost prevoza najmanj eno spremljevalno vozilo.
(3) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(4) Z globo 1.600 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 160 eurov. Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.


(1) Nalaganje ali razlaganje tovora na cesti je dovoljeno pod pogojem, da zaradi tega ni ustavljen promet vozil ali onemogočen promet drugih udeležencev cestnega prometa.
(2) Če je vozilo ustavljeno na cesti zaradi nalaganja ali razlaganja tovora, ustavitev ne sme trajati dlje, kot je nujno potrebno.
(3) Če je treba zaradi nalaganja ali razlaganja tovora vozilo ustaviti na pešpoti ali kolesarski poti, mora imeti voznik za to dovoljenje pristojnega organa lokalne skupnosti.
(4) Z nalaganjem ali razlaganjem tovora se ne sme onesnažiti ceste ali povzročiti čezmernega hrupa.
(5) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(6) Z globo 1.200 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo 80 eurov. Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka tega člena.


(1) Gospodarske vožnje se smejo opravljati v kmetijski dejavnosti z delovnimi stroji ali z vozili za prevoz tovora, pri prevozu oseb v okviru turistične ponudbe (s cestnim turističnim vlakom, kolesom-rikša, kočijo ipd.). Gospodarske vožnje se lahko opravljajo predvsem na kratkih razdaljah na nekategoriziranih, občinskih in državnih cestah.
(2) Ob upoštevanju prostega profila ceste in cestnih objektov lahko odstopa širina vozila ali skupine vozil, s katerim se pri gospodarski vožnji opravlja prevoz tovora, od določil tega zakona oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi, za največ 20%, višina pa za največ 10%.
(3) Če v skladu s prejšnjim odstavkom širina tovora presega predpisano, mora biti tovor na najbolj izpostavljenih bočnih točkah na sprednji in zadnji strani predpisano označen. Cestni turistični vlak mora biti na vlečnem in na zadnjem priklopnem vozilu označen z dobro vidnima posebnima opozorilnima svetilkama, ki oddajata svetlobo rumene barve.
(4) Gospodarske vožnje se smejo opravljati le podnevi. Na cesti, osvetljeni s cestno razsvetljavo, ki zagotavlja dobro vidnost vozil, se lahko ponoči opravljajo vožnje s cestnim turističnim vlakom. Vožnja cestnega turističnega vlaka, na cesti, na kateri je najvišja dovoljena hitrost v skladu s tem zakonom več kot 50 km/h, je prepovedana.
(5) Če se gospodarske vožnje opravljajo zgoščeno na določenem območju in v določenem časovnem obdobju, mora upravljavec ceste na to opozoriti druge udeležence cestnega prometa s predpisano prometno signalizacijo. Cesto ali njen del, po katerem poteka proga cestnega turističnega vlaka, mora označiti s predpisano prometno signalizacijo ter urediti in označiti končni postaji in morebitna vmesna postajališča. Končna postaja cestnega turističnega vlaka mora biti zunaj vozišča.
(6) Prevoz oseb s cestnim turističnim vlakom zunaj označene proge iz prejšnjega odstavka je prepovedan.
(7) Prevoz oseb s cestnim turističnim vlakom lahko opravlja voznik, ki ima najmanj vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila kategorije D1 ter ni voznik začetnik.
(8) Glede pogojev za udeležbo kolesa-rikše, kočije itd., se smiselno uporabljajo določbe tega člena, ki urejajo vožnjo cestnega turističnega vlaka.
(9) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(10) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 120 eurov.


(1) Z motornim vozilom je dovoljeno vleči največ eno priklopno vozilo, s traktorjem in pri gospodarski vožnji pa največ dve priklopni vozili.
(2) Pri gospodarski vožnji za prevoz oseb s cestnim turističnim vlakom so dovoljena največ tri priklopna vozila.
(3) Vlečna naprava ne sme biti obremenjena bolj, kot to dovoljuje proizvajalec vozila oziroma proizvajalec vlečne naprave, pri čemer se mora upoštevati nižja vrednost.
(4) V primeru, da priklopno vozilo ali tovor na njem zakriva vidno polje v vzvratnem ogledalu vlečnega vozila, morata biti na vlečnem vozilu nameščeni dodatni vzvratni ogledali, ki omogočata normalno vidno polje.
(5) Z globo 60 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena.
(6) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali tretjega odstavka tega člena.
(7) Z globo 1.200 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami prvega ali tretjega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo 120 eurov. Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z določbami prvega ali tretjega odstavka tega člena.

(1) Vlečeno vozilo sme upravljati oseba, ki izpolnjuje pogoje za vožnjo vlečenega vozila.
(2) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(3) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.


(1) Vleka dvoslednega motornega vozila je dovoljena le, če se to zaradi okvare ne more premikati samo. Vleka enoslednega vozila je prepovedana.
(2) Pokvarjeno motorno vozilo je dovoljeno vleči z vrvjo ali drogom, le, če je motorno vozilo registrirano, in sicer:
1. z vrvjo samo trikolo, lahko štirikolo, štirikolo ali osebni avtomobil, ki ima brezhibno delovno zavoro in brezhibno napravo za upravljanje, ki delujeta tudi, kadar motor ne deluje;
2. z drogom vozilo, ki ima brezhibno napravo za upravljanje, če pa njegova skupna masa presega maso vlečnega vozila, pa tudi brezhibno delujočo delovno zavoro;
3. oprto na vlečno vozilo, kadar niso izpolnjeni pogoji iz prve ali druge alineje.
(3) Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, se lahko vleče motorno vozilo le tako, da je oprto na vlečno vozilo.
(4) Pri vleki z vrvjo razdalja med vlečnim in vlečenim vozilom ne sme biti manjša od 3 m in ne večja od 5 m.
(5) V vlečenem vozilu ne sme biti potnikov.
(6) Med vleko morata imeti obe vozili vklopljene varnostne utripalke. Če katero od vozil nima varnostnih utripalk ali te ne delujejo, mora biti na vlečenem vozilu prižgana najmanj ena posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve, ki mora biti dobro vidna z vseh strani. Če svetilka ni dobro vidna z zadnje strani, mora biti taka svetilka tudi na vlečenem vozilu.
(7) Pri vleki ponoči morajo biti na vlečenem vozilu prižgane najmanj pozicijske svetilke. Na vlečnem vozilu mora biti prižgana najmanj ena rumena posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve, ki mora biti dobro vidna z vseh strani. Če rumena posebna opozorilna svetilka ni dobro vidna z zadnje strani, mora biti taka svetilka tudi na vlečenem vozilu.
(8) Kadar je vidljivost zmanjšana na manj kot 50 metrov, je vleka pokvarjenih vozil prepovedana. Če se takšne razmere pojavijo med vleko ali se vozilo na cesti pokvari v takšnih razmerah, je vleka dovoljena le do najbližjega kraja, kjer je mogoče pokvarjeno vozilo izločiti iz prometa.
(9) Vleka pokvarjenega motornega vozila s pripetim priklopnim vozilom je dovoljena le do najbližjega primernega prostora zunaj vozišča, kjer se priklopno vozilo izloči iz prometa.
(10) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(11) Z globo 1.200 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 120 eurov. Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(1) Vleka dvoslednega motornega vozila na avtocesti in hitri cesti je dovoljena izključno, če je do okvare prišlo med vožnjo na tej cesti, in sicer le do najbližjega izvoza.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je po avtocesti in hitri cesti dovoljena vleka pokvarjenega tovornega vozila ali avtobusa do najbližjega kraja, kjer je mogoče okvaro odpraviti, če vleka takega vozila po cesti nižje kategorije ni mogoča.
(3) Pri vleki po avtocesti in hitri cesti mora biti vlečeno vozilo oprto na vlečno vozilo ali na priklopno vozilo za vleko pokvarjenih vozil, na obeh vozilih pa morata biti prižgani najmanj po dve dobro vidni posebni opozorilni svetilki, ki oddajata svetlobo rumene barve, in sicer na vlečnem vozilu na sprednji strani, na vlečenem vozilu pa na zadnji strani.
(4) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5) Z globo 1.200 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 120 eurov. Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

IX. VARSTVO UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA
(1) Pešci morajo uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev.
(2) Če na vozišču ali ob njem ni pasu za pešce, pešpoti ali pločnika, je pa kolesarska pot ali steza, smejo hoditi pešci po kolesarski poti ali stezi, vendar tako, da ne ovirajo kolesarjev in voznikov koles s pomožnim motorjem.
(3) Pešec ne sme hoditi po vozišču ali se zadrževati na njem, prav tako ne sme nanj nenadoma stopiti.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka smejo hoditi pešci po vozišču tam, kjer ni pločnika, pešpoti ali kolesarske steze. Pešci morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje.
(5) Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, kjer je to zanje varneje (nepregledni ovinek, ovira na vozišču ipd.).
(6) Pešec, ki potiska enosledno vozilo, ročni voziček ali drugo prevozno sredstvo in organizirana skupina pešcev, mora v primeru, ko ni mogoče uporabljati prometne površine namenjene hoji pešcev, hoditi ob desnem robu vozišča v smeri hoje. Pešec, ki potiska ob sebi enosledno vozilo, ga mora voditi na svoji levi strani. Določba velja tudi za osebo, ki se vozi v invalidskem vozičku.
(7) Pešec mora prečkati vozišče na prehodu za pešce, če je ta oddaljen od njega manj kot 100 metrov. Pešec ne sme prečkati vozišča zunaj prehoda za pešce, če sta smerni vozišči fizično ločeni ali ju loči neprekinjena ločilna črta.
(8) Pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poti. Preden stopi na vozišče, se mora prepričati, če to lahko varno stori.
(9) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek pešec, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, drugega, tretjega, četrtega, šestega, sedmega ali osmega odstavka tega člena.
(10) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek organizator skupine pešcev, ki ravna v nasprotju z določbo šestega odstavka tega člena.

(1) Pešec, ki vleče ali potiska po vozišču ročni voziček ali se vozi po vozišču v invalidskem vozičku, mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na vozičku prižgano najmanj eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo, pritrjeno na levi strani, ki mora biti vidna od spredaj in zadaj. Svetloba svetilke ne sme slepiti drugih udeležencev v cestnem prometu.
(2) Pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju, kjer ni pločnika ali pešpoti, po vozišču ali tik ob njem, mora nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s sprednje in zadnje strani ali odsevni telovnik živo rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, ali odsevnik iz drugega odstavka 87. člena tega zakona.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču, uporabljati na začetku in na koncu skupine najmanj po eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo. Svetilke morajo biti nameščene tako, da jih lahko drugi udeleženci cestnega prometa pravočasno opazijo.
(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek pešec, ki ni označen v skladu z določbami tega člena.
(5) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek organizator skupine pešcev, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka tega člena.

Osebe s posebnimi potrebami, katerih udeležba v cestnem prometu lahko predstavlja povečano nevarnost zanje ali za druge, se smejo vključiti v cestni promet, ko same, ali tisti, ki so zanje odgovorni, storijo vse, da s svojo udeležbo ne bi ogrožali sebe ali drugih udeležencev cestnega prometa. V tem smislu morajo imeti spremljevalca, ter uporabljati prirejeno vozilo ali potrebne pripomočke. Slepi pešci, ki so samostojno udeleženi v cestnem prometu, morajo uporabljati belo palico.

(1) Med hojo po avtocesti in hitri cesti morajo nositi odsevni telovnik živo rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve:
1. policisti in vojaški policisti pri opravljanju uradnih nalog;
2. osebe, ki opravljajo ogled prometne nesreče ali so vključene v ogled;
3. zdravstveni delavci, gasilci in druge osebe, ki nudijo in zagotavljajo potrebno pomoč;
4. inšpektorji, pristojni za nadzor cest in drugi pooblaščeni delavci, kadar nadzirajo stanje cest ter upravljavci cestninskih cest, kadar izvajajo nadzor nad plačevanjem cestnine;
5. izvajalci izrednega prevoza, ki zaradi okvare obstane na avtocesti, pri označevanju ovire ter
6. voznik ali potnik vozila, ustavljenega v sili na odstavnem pasu.
(2) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(1) Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev.
(2) Otroci morajo ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, odsevnik, ki ne sme biti rdeče barve in katerega odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm˛.
(3) Učenci oziroma učenke prvega in drugega razreda osnovne šole, morajo na poti v šolo in iz nje nositi poleg odsevnika iz prejšnjega odstavka tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu.
(4) Kadar je treba poskrbeti za varnost otrok, posebno če se pričakuje večje število otrok na enem mestu (prihod ali odhod iz šole, vrtca ipd.), lahko šole, organizirane skupine staršev, organizacije za varnost cestnega prometa, ustanove, društva ali druge institucije organizirajo in izvajajo varstvo otrok v cestnem prometu.
(5) Pri varovanju otrok iz prejšnjega odstavka na prehodu za pešce, mora biti oseba, ki varuje otroke pri prečkanju vozišča, stara najmanj 21 let. Oblečena mora biti v oblačila živo rumene barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, pri varovanju pa mora uporabljati predpisani, obojestransko označeni prometni znak "Ustavi!", s katerim ustavi prometni tok vozil in omogoči otrokom varno prečkanje vozišča.
(6) Voznik mora na znak iz prejšnjega odstavka ustaviti vozilo pred prehodom za pešce in pustiti otroke mimo.
(7) Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki.
(8) Otroci smejo samostojno sodelovati v cestnem prometu šele, ko se starši, skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s cestnim prometom.
(9) O kršitvi določb tega zakona, ki jo stori otrok ali mladoletnik, mora pooblaščena uradna oseba obvestiti njegove starše, skrbnike oziroma rejnike.
(10) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo šestega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.

(1) V motornem in priklopnem vozilu ali na njem se sme voziti le toliko oseb, kolikor je v vozilu sedežev oziroma stojišč, na način, ki ga je določil proizvajalec vozila.
(2) V bivalnem in lahkem priklopniku ni dovoljeno prevažati oseb.
(3) Voznik sme v avtobusu, ki v prometnem dovoljenju nima vpisanih stojišč, voziti le toliko oseb, kolikor ima vozilo vgrajenih sedežev. Potniki morajo med vožnjo sedeti na sedežih, vgrajenih v vozilu.
(4) Voznik ne sme pričeti z vožnjo avtobusa, dokler potniki niso varno vstopili oziroma izstopili, in dokler vrata avtobusa niso zaprta.
(5) Na delovnem vozilu, ki ima prigrajena stojišča ali sedeže, se sme voziti le toliko oseb, kolikor je teh stojišč ali sedežev. Na delovnem vozilu v cestnem prometu mora biti v takem primeru prižgana rumena utripajoča luč.
(6) V bivalnem vozilu se sme voziti le toliko oseb, kolikor je v prometnem dovoljenju vpisanih sedežev. Potniki morajo med vožnjo sedeti na sedežih.
(7) Na sedežu poleg voznika ni dovoljeno voziti osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil.
(8) Na tovornem vozilu oziroma na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, se sme voziti v prostoru za tovor največ pet oseb, ki so potrebne za nalaganje oziroma razlaganje tovora.
(9) Osebe, ki se vozijo v vozilih iz petega ali osmega odstavka tega člena, ne smejo biti očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil.
(10) Osebe iz osmega odstavka tega člena ne smejo v vozilu stati, sedeti na stranicah tovornega prostora ali na nestabilnem oziroma nepritrjenem tovoru, kot tudi ne na tovoru, ki presega višino stranic tovornega prostora.
(11) Na tovornem vozilu, ki nima stranic tovornega prostora, in na prekucniku ni dovoljeno voziti oseb.
(12) Na traktorju in delovnem stroju se sme poleg voznika voziti druga oseba le, če je v ta namen na njem vgrajen sedež za prevoz oseb, ki je vpisan v prometnem dovoljenju. Otrok, mlajši od enega leta in pol, se na traktorju ali na delovnem stroju ne sme prevažati.
(13) Na traktorskem priključku, na priključku delovnega stroja ali motokultivatorja ni dovoljeno prevažati osebe.
(14) Med vožnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom mora biti otrok, manjši od 150 cm, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni masi. V motornem vozilu, ki ni opremljen z zadrževalnim sistemom, ni dovoljeno prevažati otrok, mlajših od treh let, otroci starejši od treh let in manjši od 150 cm pa se smejo prevažati le na sedežih, ki niso prednji sedeži. Otrok ni dovoljeno prevažati v nazaj obrnjenem zadrževalnem sistemu v sedežu za potnike, zaščitenem s prednjo zračno blazino, razen če je zračna blazina deaktivirana mehanično.
(15) Voznik začetnik ne sme voziti vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali prevoz oseb za lastne potrebe.
(16) Pri opravljanju nalog policije lahko policist opravlja prevoz oseb z vozilom policije tako, da mu ni treba upoštevati določb tega člena, vendar pri tem ne sme ogrožati potnikov ali drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja.
(17) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(18) Z globo 1.200 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.


(1) Vozilo, s katerim se lahko poleg voznika prevaža več kot osem oseb, sme voziti oseba, ki:

- v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki ima za posledico smrt ene ali več oseb, ali za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči;
- v evidenci nima več kot 7 kazenskih točk v cestnem prometu.

(2) Oseba, zaposlena kot voznik vozila iz prejšnjega odstavka ali ki vozi takšno vozilo pri opravljanju svojega poklica, mora najkasneje v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka pisno obvestiti delodajalca oziroma delodajalko (v nadaljnjem besedilu: delodajalca), pri katerem je zaposlena, o neizpolnjevanju katerega koli pogoja iz prejšnjega odstavka.
(3) Delodajalci, ki uporabljajo vozila iz prvega odstavka tega člena, so dolžni za vse svoje voznike, ki vozijo ta vozila, preden jih odredijo na vožnjo preveriti, če izpolnjujejo pogoje, predpisane v prvem odstavku. Organi, ki vodijo evidence podatkov iz prvega odstavka tega člena, jim morajo na njihovo zahtevo brezplačno posredovati te podatke.
(4) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.
(5) Z globo 8.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki odredi, dovoli ali dopusti vožnjo vozila v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki odredi, dovoli ali dopusti vožnjo vozila v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.

(1) Skupino otrok je dovoljeno prevažati le z motornim vozilom, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih v tem zakonu in zakonu, ki ureja motorna vozila, izpolnjuje tudi druge predpisane posebne pogoje.
(2) Skupino otrok, ki se prevaža z avtobusom, mora, razen pri prevozu v šolo in iz šole v posebnem linijskem prevozu, spremljati najmanj en spremljevalec (učitelj oziroma učiteljica, vzgojitelj oziroma vzgojiteljica, trener oziroma trenerka ipd.), star najmanj 21 let, ki skrbi za varnost otrok pri vstopanju v vozilo in izstopanju iz njega ter za red in varnost otrok v avtobusu.
(3) Otroci morajo med vožnjo z avtobusom, razen med vožnjo z mestnim avtobusom v naselju, sedeti na sedežih, vgrajenih v vozilu, in biti pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi. Na sedežih, pred katerimi ni drugega sedeža ali predpisane varnostne pregrade, smejo sedeti le, če so pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi.
(4) Skupino otrok sme prevažati z osebnim avtomobilom voznik, ki ima najmanj tri leta vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila kategorije B, z avtobusom pa voznik, ki najmanj eno leto poklicno vozi avtobus ustrezne kategorije (D1 ali D). Voznik, ki poklicno vozi avtobus kategorije D manj kot eno leto, sme prevažati skupino otrok z avtobusom, če je pred tem najmanj dve leti poklicno vozil motorna vozila kategorije C. Voznik, ki poklicno vozi avtobus kategorije D1 manj kot eno leto, sme prevažati skupino otrok z avtobusom, ki nima več kot 16 sedežev, če je pred tem najmanj dve leti poklicno vozil motorna vozila kategorije B.
(5) Poklicne vozniške izkušnje iz prejšnjega odstavka dokazuje voznik s potrdilom, ki ga izda pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pri katerem je voznik zaposlen oziroma pri katerem je pridobil predpisane vozniške izkušnje.
(6) Voznik ne sme v delovnem dnevu, v katerem prevaža skupino otrok, opravljati del, ki bi lahko vplivala na njegovo zmožnost varnega upravljanja motornega vozila.
(7) Če naročnik prevoza oziroma njegov predstavnik sumi, da je voznik v takšnem psihofizičnem stanju, da ne zmore varno voziti, sme policiji predlagati, da pred začetkom ali nadaljevanjem vožnje policist preveri njegovo psihofizično stanje.
(8) Vozilo, s katerim se prevaža skupina otrok, mora biti predpisano označeno. Predpisano označeno mora biti tudi vozilo s katerim se opravlja posebni linijski prevoz šoloobveznih otrok, in sicer ves čas prevoza in ne glede na število otrok v vozilu.
(9) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek spremljevalec, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.
(10) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena ali vozi vozilo, ki je označeno s predpisanim znakom za prevoz otrok, v katerem ni skupine otrok.
(11) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(1) Mimo avtobusa ali avtotaksi vozila, ustavljenega na zaznamovanem mestu na vozišču ali na zaznamovani niši, ki je rezervirana za avtobuse ali avtotaksi vozila, morajo vozniki voziti tako, da je zagotovljena varnost pešcev. Če potniki vstopajo ali izstopajo, je treba voziti mimo z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno.
(2) Avtobusu je treba v naselju omogočiti speljevanje s postajališča, ko voznik to nakaže s predpisanim znakom. Da bi mu to omogočili, morajo drugi udeleženci cestnega prometa zmanjšati hitrost in, če je potrebno, tudi ustaviti. Voznik avtobusa sme dati znak, da bo odpeljal s postajališča, šele ko zapre vrata in je pripravljen za vključitev v cestni promet. V promet se sme vključiti le, če s tem ne ogroža drugih udeležencev cestnega prometa.
(3) Mimo vozila, ustavljenega na cesti zunaj vozišča, ki je posebej označeno za prevoz skupine otrok in ima vključene varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo, je voznik dolžan voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno ter po potrebi vozilo ustaviti.
(4) Kadar je vozilo, ki je posebej označeno za prevoz skupine otrok in ima vključene varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo, ustavljeno na smernem vozišču, vožnja mimo za vozila, ki vozijo po istem smernem vozišču, ni dovoljena, vozniki vozil, ki vozijo mimo po smernem vozišču za vožnjo v nasprotni smeri, pa morajo voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno ter po potrebi vozilo ustaviti.
(5) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(6) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.
(7) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega ali četrtega odstavka tega člena.

(1) Za jahača, goniča in vodiča živali, udeleženega v cestnem prometu, se uporabljajo določbe tega zakona o pešcih, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Domače živali (psi, mačke, drobnica, večje živali idr.), ki lahko ogrozijo varnost cestnega prometa, so lahko na cestah, namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi. Živali je prepovedano voditi iz vozila ali z vozilom.
(3) Živali iz prejšnjega odstavka, ki se prevažajo v delu motornega vozila, namenjenega za prevoz potnikov oziroma prtljage, morajo biti ustrezno zavarovane.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena je na posameznih občinskih cestah dovoljeno voditi živino na pašo s traktorjem, če tako določi občina.
(5) Jahač mora biti telesno sposoben za ježo in mora obvladati žival, na kateri jezdi. Jahač, mlajši od 14 let, sme jezditi le v spremstvu polnoletne osebe.
(6) Jahač sme uporabljati poti za jahače in nekategorizirane ceste, občinske ceste pa le, če to ni v nasprotju s prometno ureditvijo na njih. Jezdenje na državnih cestah ni dovoljeno.
(7) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za policiste pri opravljanju nalog policije.
(8) Jahač, ki jaha po vozišču, mora jahati ob desnem robu vozišča v smeri ježe.
(9) Gonič ali vodič živali mora biti sposoben voditi ali goniti živali. Pri presoji sposobnosti je treba upoštevati število in vrsto živali, ki jih goni ali vodi.
(10) Čredo živali mora spremljati primerno število goničev ali vodičev glede na število in vrsto živali ter značilnosti cestnega prometa.
(11) Gonjenje živali je treba organizirati tako, da jih gonič goni v čredi. Če je živali veliko, jih je treba razdeliti v več skupin in med njimi pustiti dovolj prostora za druge prometne udeležence.
(12) Živali je treba voditi ali goniti čim bližje desnemu robu vozišča, če je le mogoče, pa po robu vozišča ali bankini.
(13) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek jahač, gonič ali vodič živali, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena ter voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka tega člena.




(1) Vozniki koles morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje.
(2) Vozniki koles morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva vzporedno, če širina poti to omogoča.
(3) Med vožnjo s kolesom je prepovedano:
1. dvigniti noge s pedal;
2. voditi, vleči ali potiskati druga vozila, razen vleke priklopnih vozil iz 4. in 5. odstavka tega člena;
3. pustiti se vleči ali potiskati;
4. prevažati predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji;
5. voziti druge osebe, razen če ta zakon ne določa drugače.
(4) Če je kolesu dodano priklopno vozilo, mora biti vez med kolesom in priklopnim vozilom takšna, da voznik kolesa lahko obvlada kolo in priklopno vozilo in da se priklopno vozilo ne more samo odpeti. Priklopno vozilo ne sme biti širše od 80 cm. Na sredini zadnje strani priklopnega vozila mora biti nameščen rdeč odsevnik, predpisan za priklopna vozila, ponoči in ob zmanjšani vidljivosti pa mora biti nad njim prižgana pozicijska svetilka, ki oddaja rdečo svetlobo.
(5) V priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, ni dovoljeno prevažati oseb, razen v priklopnem vozilu, konstruiranem in namenjenem za prevoz enega ali dveh otrok. Takšno priklopno vozilo mora ustrezati pogojem iz prve in četrte alineje šestega odstavka tega člena.
(6) Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka mlajšega od osem let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge, ki morajo biti prilagojene velikosti otroka. Sedež za otroka mora biti narejen tako, da:
1. ustreza velikosti otroka;
2. je trdno povezan s kolesom;
3. je nameščen tako, da ne ovira voznika, mu ne zmanjšuje preglednosti in gibljivosti;
4. onemogoča poškodovanje otroka.
(7) Dve ali več oseb se sme voziti le na kolesu posebne konstrukcije, ki je izdelano tako, da omogoča varno vožnjo.
(8) Na kolesu in v priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, sme prevažati otroka le polnoletna oseba.
(9) Voznik kolesa mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgano na sprednji strani žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.
(10) Parkirano kolo mora biti postavljeno tako, da ne ovira prometa.
(11) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za kolo s pomožnim motorjem.
(12) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki prevaža otroka na kolesu ali kolesu s pomožnim motorjem in v priklopnem vozilu, ki je dodano tema voziloma, v nasprotju z določbo šestega, osmega ali desetega odstavka tega člena.
(13) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, sedmega ali devetega odstavka tega člena.

(1) Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena smejo vozniki koles, ki imajo licenco Kolesarske zveze Slovenije ali ustrezne druge mednarodne kolesarske organizacije, za nastope na organiziranih kolesarskih tekmovanjih pri izvedbi treninga na javni cesti voziti tudi po dva vzporedno. Voznikom koles ni dovoljeno voziti vzporedno, kadar je zmanjšana vidljivost in ponoči. Pri vzporedni vožnji se lahko uporablja le skrajni desni prometni pas.
(2) Trening iz prejšnjega odstavka lahko poteka na vozišču na tistih cest, ki nimajo kolesarskega pasu oziroma kolesarske poti.
(3) Organizirana kolona voznikov koles, ki vozijo vzporedno, ne sme šteti manj kot štiri voznike koles (2 para). Organizirano kolono voznikov koles spredaj ali zadaj spremlja vozilo, označeno s posebno opozorilno svetilko, ki oddaja rumeno svetlobo.
(4) Ko vozniki koles vadijo v skladu s prejšnjim odstavkom, smejo uporabljati na javnih cestah tudi tekmovalna kolesa. Vozniki koles morajo obvezno uporabljati kolesarsko čelado.
(5) Vozniki koles morajo imeti v času, ko vozijo po določbah tega člena, pri sebi ustrezno potrdilo o tem, da imajo licenco, ki jo je izdala Kolesarska zveza Slovenije ali ustrezna druga mednarodna kolesarska organizacija. Navedeno potrdilo morajo vozniki koles predložiti pri nadzoru na vpogled.
(6) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek voznik kolesa, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(1) Motornemu kolesu sme biti priklopljen lahki priklopnik za prtljago na največ dveh kolesih, ki ga vleče za seboj. Ta priklopnik ne sme biti širši od enega metra in mora biti pripet tako, da se ne more sam odpeti in da je zagotovljena njegova stabilnost.
(2) Voznik motornega kolesa sme prevažati potnika samo, če je na vozilu za potnika vgrajen poseben sedež in stopalke za noge ali če ima stranski priklopnik. Potnik na motornem kolesu mora imeti med vožnjo noge na stopalkah.
(3) Potnik na motornem kolesu je lahko le oseba, starejša od 12 let. Enako velja za potnika na mopedu, trikolesu, lahkem štirikolesu in štirikolesu.
(4) Voznik motornega kolesa ne sme voziti osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravili ali drugih psihoaktivnih snovi.
(5) Voznik motornega kolesa se ne sme držati za drugo vozilo, prevažati, vleči ali potiskati predmetov, ki bi ga ovirali pri vožnji, ali potiskati oziroma vleči drugih udeležencev cestnega prometa.
(6) Voznik in potnik morata pri vožnji motornega kolesa uporabljati ustrezna zaščitna motoristična oblačila in obutev.
(7) Določbe tega člena, razen določba prejšnjega odstavka, se uporabljajo tudi za moped.
(8) Voznik mopeda, mlajši od 16 let, ne sme prevažati potnika.
(9) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, drugega, tretjega ali osmega odstavka tega člena.
(10) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega ali petega odstavka tega člena.


(1) Voznik vprežnega vozila mora upravljati vozilo ves čas, dokler se premika v prometu na cesti, in sicer čim bližje desnemu robu vozišča.
(2) Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez nadzorstva.
(3) Voznik vprežnega vozila in spremljevalec morata biti stara najmanj 14 let in sposobna obvladati vprežne živali.
(4) Spremljevalec mora biti za vprežnim vozilom, če je to potrebno zaradi tovora oziroma za priklopnim vozilom, kadar je to dodano vprežnemu vozilu. Spremljevalca zagotovi voznik.
(5) Voznik mora zagotoviti, da je vprežna žival sposobna vleči vozilo. Nesposobna je vprežna žival, ki je vidno utrujena, bolna ali poškodovana.
(6) Vprežnemu vozilu se ne sme dodati priklopnega vozila, razen kadar se z njim opravlja gospodarska vožnja, ko se mu sme dodati največ eno priklopno vozilo.
(7) Vez med voziloma mora biti toga in izvedena tako, da se ne more zlomiti oziroma da se priklopno vozilo ne more samo odpeti.
(8) Voznik mora zagotoviti, da vprežno vozilo, ki mu je dodano priklopno vozilo, vlečeta najmanj dve vprežni živali.
(9) Vprežno vozilo, tovor na vozilu in priklopno vozilo ne smejo presegati predpisanih dimenzij, razen pri gospodarski vožnji.
(10) Vprežno vozilo mora biti opremljeno z napravo za zaviranje.
(11) Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti mora imeti vprežno vozilo oziroma vprežno vozilo s priklopnim vozilom na sprednji strani najmanj eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo in na zadnji strani najmanj eno svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo, ki morata biti nameščeni levo od vzdolžne osi vozila. Vprežno vozilo mora imeti na zadnji strani dva rdeča odsevnika, ki ne smeta biti trikotne oblike, priklopno vozilo pa dva trikotna rdeča odsevnika, nameščena simetrično na vzdolžno os vozila.
(12) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.


(1) Posebna prevozna sredstva se smejo v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njegove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci.
(2) Posebnih prevoznih sredstev ni dovoljeno uporabljati na vozišču ceste, namenjene prometu motornih vozil.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljena uporaba invalidskih vozičkov na vozišču ceste, namenjene prometu motornih vozil, na kateri ni druge primerne prometne površine, ločene od vozišča.
(4) Za promet posebnih prevoznih sredstev se uporabljajo predpisi, ki se uporabljajo za pešce oziroma kolesarje.
(5) Uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, in ki presegajo hitrost gibanja pešcev (gokart, motorne sani, miniaturna motorna vozila ipd.), v cestnem prometu ni dovoljena. Izjemoma je dovoljena uporaba motornih sani v cestnem prometu, če je to potrebno za reševanje človeških življenj ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike materialne škode ali odpravo posledic onesnaženja okolja. V takih primerih sme v skladu s prometnimi pravili, ki se uporabljajo za vožnjo motornih vozil, upravljati motorne sani oseba, ki sme voziti motorno vozilo.
(6) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.
(7) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbo petega odstavka tega člena.

(1) Udeleženci cestnega prometa morajo ravnati v skladu z omejitvami, prepovedmi in obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo. Tako morajo ravnati tudi tedaj, ko je to v nasprotju s prometnimi pravili.
(2) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z omejitvami, prepovedmi in obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo, razen tistega, ki ravna v nasprotju s prometnim znakom za:
- varnostno razdaljo,
- omejitev hitrosti,
- prednost na križišču,
- obvezno uporabo snežnih verig,
- omejitev skupne mase ali osne obremenitve, urejene v zakonu, ki ureja ceste,
- omejitev največje dovoljene mase, urejene v zakonu, ki ureja ceste,
- "prepovedano prehitevanje za tovorna vozila", postavljenim na avtocesti in hitri cesti ali
- samoizločanje.

(1) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po barvah luči na semaforju, ki imajo naslednji pomen:
1. rdeča luč - prepovedana vožnja vozil oziroma hoja pešcev;
2. rumena luč - prepovedana vožnja, razen v primeru, ko se vozilo pri vožnji z dovoljeno hitrostjo ne more varno ustaviti zaradi premajhne oddaljenosti od semaforja;
3. zelena luč - prost prehod in obveznost za voznika, da brez odlašanja odpelje oziroma nadaljuje vožnjo;
4. zelena luč v obliki puščice pomeni:
- na luči semaforja - voznik sme voziti le v smeri puščice;
- kot dopolnilni znak na semaforju - kljub rdeči ali rumeni luči na semaforju sme voznik voziti v smeri puščice, pri tem pa ne sme ovirati vozil, ki vozijo po cesti, na katero se vključuje;
5. rdeča in rumena luč, ki gorita hkrati - prepovedana vožnja in napoved, da se bo prižgala zelena luč;
6. rumena utripajoča luč - vozi posebno previdno. Enak pomen ima rumena utripajoča luč, ki se uporablja kot samostojni svetlobni znak.
(2) Rumena luč v obliki puščice, ki je postavljena pri izhodu s križišča, obvešča voznike, ki so na križišču in zavijajo levo, da se je za vozila, ki prihajajo z nasprotne strani, na semaforju že prižgala rdeča luč in da lahko nadaljujejo vožnjo in zapustijo križišče.
(3) Glede medsebojne prednosti med vozili na križišču, na katerem je promet urejen s semaforji, se uporabljajo prometna pravila o prednosti, ki sicer veljajo na križišču.
(4) Za pešca velja zaporedje zelena-rdeča-zelena luč. Če se namesto zelene prižge rdeča luč, medtem ko prečka vozišče, mora prečkanje nadaljevati.
(5) Vozniki koles morajo upoštevati svetlobne znake za pešce, če potekata pešpot in kolesarska pot ena ob drugi in ni posebnih svetlobnih znakov za kolesarje.
(6) Stalno svetleč svetlobni znak nad prometnim pasom pomeni:
1. rdeč X - promet na prometnem pasu je prepovedan;
2. zelena puščica, usmerjena navpično navzdol - prometni pas je odprt za promet;
3. rumena utripajoča puščica, usmerjena poševno navzdol - prometni pas je treba zapustiti v smeri puščice.
(7) Kjer je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki in sta na smernem vozišču najmanj dva prometna pasova, lahko vozila vozijo drugo poleg drugega, tudi če gostota prometa tega ne zahteva.
(8) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, razen voznika, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.
(9) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo 2., 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka ali petega odstavka ali 2. ali 3. točke šestega odstavka tega člena.
(10) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo 1. ali 6. točke prvega odstavka ali prve točke šestega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.

(1) Voznik pri zeleni luči na semaforju ne sme zapeljati na križišče, če bi zaradi gostote prometa ali ovire obstal na križišču tudi po spremembi svetlobnega znaka in oviral ali onemogočil promet vozil z leve ali desne.
(2) Voznik, ki pri zeleni luči na semaforju zapelje na križišče, mora omogočiti zapustitev križišča vozniku, ki je po spremembi svetlobnega znaka ostal na križišču.
(3) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(1) Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so motorna vozila, na katerih se za izvršitev določenih nujnih nalog uporabljajo posebni svetlobni in zvočni znaki.
(2) Posebni svetlobni in zvočni znaki so:
1. Na vozilu s prednostjo:
- najmanj dve posebni opozorilni svetilki, ki oddajata svetlobo modre barve (v nadaljnjem besedilu: modra svetilka). Ne glede na to določbo se sme za zagotavljanje prednosti na vozilih policije brez policijskih oznak izjemoma uporabljati samo ena modra svetilka. Ta svetlobni znak se sme na teh vozilih uporabiti tudi za opozarjanje na nesrečo, zgostitev prometa ali druge okoliščine, ki predstavljajo nevarnost za udeležence cestnega prometa;
- zvočni znak spreminjajoče se frekvence (v nadaljnjem besedilu: sirena).
2. Na vozilu za spremstvo:
- posebni opozorilni svetilki, od katerih ena oddaja svetlobo modre barve in druga svetlobo rdeče barve (v nadaljnjem besedilu: rdeča in modra svetilka);
- zvočni znak spreminjajoče se frekvence (sirena).
Modra oziroma rdeča in modra svetilka se uporabljata skupaj s sireno. Na vozilih s prednostjo ali vozilih za spremstvo se lahko uporablja tudi svetlobni znak z dolgima žarometoma, ki enakomerno izmenično utripata, vendar le podnevi.
(3) Pomen posebnih svetlobnih in zvočnih znakov:
1. modra svetilka: udeleženci cestnega prometa morajo takoj dati prosto pot vozilu, ki daje tak znak. Vozniki se morajo z vozili umakniti k robu vozišča, če je zaradi neovirane vožnje vozila s prednostjo potrebno, morajo ustaviti ob robu ali zunaj vozišča, drugi udeleženci cestnega prometa se morajo umakniti z vozišča;
2. modra svetilka in kratek zvočni znak s sireno: voznik, za katerim vozi policijsko vozilo, ki daje tak znak, mora postopno zmanjšati hitrost in ustaviti ob robu ali zunaj vozišča. Voznik in potniki ne smejo izstopiti iz oziroma z vozila, dokler jim policist tega ne dovoli;
3. rdeča in modra svetilka: vozniki morajo takoj ustaviti vozila, drugi udeleženci cestnega prometa se morajo takoj umakniti z vozišča, in dati vozilu, ki daje tak znak, in vozilu oziroma vozilom, ki ga spremlja, prosto pot. Vozniki morajo ustaviti vozila ob robu ali zunaj vozišča. Vožnjo smejo nadaljevati šele, ko odpelje mimo vozilo, vozili oziroma vsa vozila v koloni, vključno z zaključnim vozilom, ki daje znake z rdečo in modro svetilko.
(4) Voznikom vozil s prednostjo, vozil za spremstvo in vozil v spremstvu ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja.
(5) Prepovedano se je priključiti vozilu s prednostjo, vozilu za spremstvo ali vozilu v spremstvu ali jih prehiteti.
(6) Vozilo s prednostjo ali vozilo za spremstvo sme med vožnjo izjemoma uporabljati tudi samo posebne svetlobne znake brez sirene, kadar je ob zadostni vidnosti tega vozila zagotovljena varnost udeležencev cestnega prometa, vozilo s prednostjo pa tudi, kadar s temi znaki opozarja na nesrečo, zgostitev prometa ali druge okoliščine, ki predstavljajo nevarnost za udeležence cestnega prometa.
(7) Naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov iz tega člena smejo biti nameščene samo na vozilih, na katerih jih je dovoljeno uporabljati.
(8) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo petega ali sedmega odstavka tega člena ali drug udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbo 1. ali 3. točke tretjega odstavka tega člena.
(9) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo 1. ali 3. točke tretjega odstavka tega člena ter potnik, ki ravna v nasprotju z določbo 2. točke tretjega odstavka tega člena.
(10) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo 2. točke tretjega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
(11) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo sedmega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo 120 eurov. Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(1) Vozila s prednostjo in vozilo za spremstvo sme voziti oseba, ki:
- ni voznik začetnik;
- ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga vozi;
- v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki ima za posledico smrt ene ali več oseb, ali za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči;
- v evidenci nima več kot 5 kazenskih točk v cestnem prometu.
(2) Oseba, zaposlena kot voznik vozila iz prejšnjega odstavka ali ki vozi takšno vozilo pri opravljanju svojega poklica, mora takoj obvestiti organ ali organizacijo, pri katerem je zaposlena, o neizpolnjevanju kateregakoli pogoja iz prejšnjega odstavka.
(3) Organi in organizacije, ki uporabljajo vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo so dolžni za vse svoje voznike, ki vozijo ta vozila, redno preverjati, če izpolnjujejo pogoje, predpisane v prejšnjem odstavku. Organi, ki vodijo evidence podatkov iz prvega odstavka tega člena, jim morajo na njihovo zahtevo brezplačno posredovati te podatke.
(4) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik vozila s prednostjo ali vozila za spremstvo, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.
(5) Z globo 8.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki odredi, dovoli ali dopusti vožnjo vozila s prednostjo ali vozila s spremstvom v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki odredi, dovoli ali dopusti vožnjo vozila s prednostjo ali vozila s spremstvom v ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.



(1) Na vozilih, ki se uporabljajo pri nadzoru in vzdrževanju cest, nameščanju in vzdrževanju prometne signalizacije in opreme, električnih, telekomunikacijskih in drugih naprav in napeljav na cesti ali ob njej, na vozilih inšpektorjev, pristojnih za nadzor cest, na vozilih cestninskih nadzornikov pri opravljanju cestninskega nadzora, na vozilih za pomoč in odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil, odvoz napačno parkiranih vozil, odvoz odpadkov, ter na vozilih občinskega redarstva in na vozilih izvajalcev zasebnega varovanja, ki so na intervencijski vožnji ali vožnji, namenjeni prevozom denarja in drugih vrednostnih pošiljk, se pri opravljanju ali v zvezi z namenom opravljanja dela na cesti uporablja posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve. Ta vozila smejo ustaviti na cesti za toliko časa, kot je nujno potrebno za opravljanje del in smejo zapeljati tudi v območje za pešce in v območje umirjenega prometa, če je to potrebno zaradi opravljanja del.
(2) Udeleženci cestnega prometa so dolžni omogočiti nemoteno delo osebam, ki ga opravljajo z vozili iz prejšnjega odstavka, in odstraniti svoja vozila, če je to treba, zlasti v primeru, če je dan javni poziv za odstranitev vozil z določenega območja zaradi izvajanja del večjega obsega ali javne prireditve oziroma javnega shoda.
(3) Posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve se uporablja tudi na vozilih v cestnem prometu, s katerimi se opravlja izredni prevoz, in na vozilih, ki spremljajo takšna vozila, na posebno počasnih vozilih, delovnih strojih in vozilih, ki jim je dodano priklopno vozilo za vleko pokvarjenih vozil, ter na traktorjih s traktorskimi priključki, ki presegajo širino traktorja. Posebna opozorilna svetilka se uporablja tudi na traktorjih z nošenimi traktorskimi priključki, ki z zadnjim robom segajo nazaj nad 1,5 m od zadnjega roba traktorja. V tem primeru se uporablja tudi dodatna opozorilna svetilka, nameščena na zadnjem delu priključka.
(4) Posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve se lahko uporablja tudi kot opozorilo na prometno nesrečo, prireditev na cesti ali drugo oviro na cesti ter za označitev vozil, ki prevažajo nevarno blago in za označitev kolone vozil, ki niso vozila v spremstvu.
(5) Posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve se sme uporabljati samo v primerih iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Nameščena sme biti samo na vozilih, na katerih jo je dovoljeno uporabljati, in sicer na enak način kot modra svetilka na vozilih s prednostjo.
(6) Voznik, ki sreča, dohiti ali pripelje do vozila s posebno opozorilno svetilko, ki oddaja svetlobo rumene barve, mora voziti posebno previdno in po potrebi ustaviti vozilo.
(7) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, razen voznika, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.
(8) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(9) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 160 eurov. Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.







(1) Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, niti ga začeti voziti, če je pod vplivom alkohola. Učitelj vožnje ne sme usposabljati kandidata za voznika motornega vozila in spremljevalec ne sme spremljati voznika, če je pod vplivom alkohola.
(2) Pod vplivom alkohola je voznik, učitelj vožnje oziroma spremljevalec, ki ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, in voznik, ki tudi pri manjši koncentraciji alkohola kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu.
(3) Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku.
(4) Ali je voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec pod vplivom alkohola, se ugotavlja s sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom.


(1) V cestnem prometu ne sme imeti alkohola v organizmu:
1. voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E, DE;
2. voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe;
3. voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago;
4. poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic;
5. učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v vožnji motornega vozila;
6. kandidat za voznika med usposabljanjem v vožnji motornega vozila;
7. spremljevalec;
8. voznik začetnik;
9. voznik motornega vozila, ki nima vozniškega dovoljenja ali v vozniškem dovoljenju nima vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozi;
10. voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje prepoved vožnje motornega vozila ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto;
11. voznik, ki prevaža skupino otrok.
(2) Drugi vozniki imajo lahko največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu.
(3) Kandidata iz 6. točke prvega odstavka tega člena ali voznika iz 9. točke prvega odstavka tega člena, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
1. 300 eurov, če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;
2. 600 eurov, če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;
3. 900 eurov, če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;
4. 1.200 eurov, če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.
(4) Voznika iz 1. 2., 3., 4., 8., 10. ali 11. točke prvega odstavka tega člena, učitelja vožnje ali spremljevalca, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
1. 300 eurov, če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku iz 1. 2., 3., 4., 8., 10. in 11. točke prvega odstavka tega člena, učitelju vožnje ali spremljevalcu se izreče tudi 4 kazenske točke;
2. 600 eurov, če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku iz 1. 2., 3., 4., 8., 10. in 11. točke prvega odstavka tega člena, učitelju vožnje ali spremljevalcu se izreče tudi 8 kazenskih točk;
3. 900 eurov, če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku iz 1. 2., 3., 4., 8., 10. in 11. točke prvega odstavka tega člena, učitelju vožnje ali spremljevalcu se izreče tudi 16 kazenskih točk;
4. najmanj 1.200 eurov, če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku motornega vozila, učitelju vožnje in spremljevalcu se izreče tudi 18 kazenskih točk.
(5) Voznika, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
1. 300 eurov, če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka in kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 4 kazenske točke;
2. 600 eurov, če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 8 kazenskih točk;
3. 900 eurov, če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 16 kazenskih točk;
4. najmanj 1.200 eurov, če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zrak. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.

(1) Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Učitelj vožnje ne sme usposabljati kandidata za voznika motornega vozila in spremljevalec ne sme spremljati voznika, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo.
(2) Pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka je voznik, učitelj vožnje oziroma spremljevalec, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi in/ali slini.
(3) Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.
(4) Če se s toksikološko preiskavo telesnih tekočin ugotovi prisotnost prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi ali njihovih presnovkov le v urinu, se voznika, učitelja vožnje ali spremljevalca napoti na kontrolni zdravstveni pregled v skladu z zakonom, ki ureja voznike.
(5) Če se s postopkom iz drugega odstavka tega člena ugotovi, da voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec, uporablja psihoaktivna zdravila, ki mu jih je predpisal zdravnik, se ga napoti na kontrolni zdravstveni pregled, v skladu z zakonom, ki ureja voznike.

(1) Policist sme zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec cestnega prometa oziroma udeleženec prometne nesreče (v nadaljnjem besedilu: udeleženec cestnega prometa) v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Neposrednemu udeležencu prometne nesreče policist odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če se s preizkusom ugotovi, da ima voznik v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, mu policist prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila začasno odvzame vozniško dovoljenje, zoper druge udeležence v cestnem prometu, ki so očitno pod vplivom alkohola in ovirajo ali ogrožajo cestni promet, pa sme odrediti ukrepe, s katerimi jim onemogoči oviranje ali ogrožanje cestnega prometa.
(2) Če se z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku ugotovi, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, ali če udeleženec cestnega prometa odkloni preizkus alkoholiziranosti, izpolni policist zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušen udeleženec cestnega prometa. Če udeleženec cestnega prometa odkloni podpis, vpiše policist vzrok odklonitve v zapisnik in mu odredi preizkus z etilometrom ali strokovni pregled. Policist izpolni zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi v primeru, če udeleženec cestnega prometa odkloni preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled.
(3) Udeleženec cestnega prometa, ki mu policist odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, mora ravnati po odredbi policista. Če preizkus odkloni, policist vozniku prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila pa tudi začasno odvzame vozniško dovoljenje. Če zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka, udeleženec cestnega prometa ne more opraviti preizkusa, mu policist odredi strokovni pregled. Če zdravnik, ki opravi strokovni pregled, ugotovi, da je pod vplivom alkohola, policist vozniku prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila pa začasno odvzame vozniško dovoljenje. Policist odredi strokovni pregled tudi v primeru, če udeleženec cestnega prometa ne opravi odrejenega preizkusa po navodilih proizvajalca.
(4) Za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda šteje poleg neposredne odklonitve tudi ravnanje udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo.
(5) Če udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled. Če odkloni preizkus z etilometrom ali strokovni pregled, se šteje, da se strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku.
(6) Udeležencu cestnega prometa, ki kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu, rezultat preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola pa kaže na prisotnost alkohola v dovoljenih mejah, odredi policist strokovni pregled.
(7) Policist sme zaradi ugotovitve, ali je udeleženec cestnega prometa pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, izvesti preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu ali predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu. Preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje se lahko izvede tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov.
(8) Če policist s preizkusom z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov teh snovi prepozna znak oziroma simptom, ki je posledica takšne snovi v organizmu, ali če udeleženec cestnega prometa odkloni sodelovanje pri preizkusu ali postopku ali če preizkusa ali postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga, odredi policist udeležencu cestnega prometa strokovni pregled.
(9) Udeležencu prometne nesreče, neposrednemu udeležencu prometne nesreče ali osumljencu kaznivega dejanja predrzne vožnje v cestnem prometu sme policist zaradi ugotovitve, ali je udeleženec, neposredni udeleženec ali osumljenec kaznivega dejanja predrzne vožnje v cestnem prometu pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu odrediti strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Neposrednemu udeležencu prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče in izjavil, da je po prometni nesreči užival alkoholne pijače, prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, pa policist mora odrediti strokovni pregled. Izjavo neposrednega udeleženca prometne nesreče o uživanju alkoholnih pijač, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi policist zabeleži v zapisnik.
(10) Udeleženec cestnega prometa, kateremu je policist odredil strokovni pregled, mora ravnati po policistovi odredbi. Vozniku, kateremu je odredil strokovni pregled, policist prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila pa tudi začasno vzame vozniško dovoljenje, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena, kadar voznik zaradi zdravstvenega stanja ali drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka, ne more opraviti preizkusa, zdravnik pa ugotovi, da ni pod vplivom alkohola.
(11) Na preizkus z merilnikom alkohola oziroma strokovni pregled odpelje udeleženca cestnega prometa policist s službenim vozilom. Če se s preizkusom z merilnikom alkohola ali strokovnim pregledom ugotovi, da je udeleženec cestnega prometa v takšnem psihofizičnem stanju, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, ga policist s službenim vozilom odpelje nazaj k vozilu, ki ga je pred tem vozil, razen če obstaja nevarnost napada na policista ali če je policist napoten na interventni dogodek.
(12) Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s policistovo zahtevo ali odredbo iz tretjega ali desetega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.

(1) Strokovni pregled po tem zakonu obsega zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, in odvzem vzorcev krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost varne udeležbe v cestnem prometu.
(2) Obseg odvzema vzorcev iz prejšnjega odstavka se določi glede na potrebe preiskave, s katero se ugotavlja prisotnost navedenih snovi v organizmu.
(3) O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj izdelati pisno mnenje, kri, urin, drugo telesno tekočino oziroma tkivo mora strokovno usposobljena oseba takoj poslati v najbližjo pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer se opravi analiza. Ustanova oziroma laboratorij mora opraviti analizo najkasneje v petnajstih dneh in o rezultatih takoj obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled.
(4) Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih motenj v vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
(5) Analizo krvi, urina, drugih telesnih tekočin in tkiva opravljajo pooblaščeni laboratoriji, ki imajo ustrezno usposobljene delavce in opremo.
(6) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki kot zdravstvena organizacija, zavod, laboratorij ali zdravnik zasebnik ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.


(1) Prometna nesreča je nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda;
(2) Prometne nesreče se glede na posledice delijo na štiri kategorije:
1. prometna nesreča I. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda;
2. prometna nesreča II. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana;
3. prometna nesreča III. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana;
4. prometna nesreča IV. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je kdo umrl ali je zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči.
(3) Udeleženec prometne nesreče je vsak udeleženec cestnega prometa, ki je s svojim ravnanjem pripomogel k nastanku prometne nesreče, in vsakdo, ki je v prometni nesreči utrpel materialno škodo ali je bil telesno poškodovan ali je zaradi posledic nesreče umrl.
(4) Neposredni udeleženec prometne nesreče je voznik v nesreči udeleženega vozila, učitelj vožnje, ki je v času nesreče usposabljal kandidata za voznika motornega vozila, ki je vozil v nesreči udeleženo vozilo, spremljevalec, v nesreči udeleženi pešec in drug udeleženec prometne nesreče, ki je bil pred nesrečo samostojno udeležen v cestnem prometu.
(1) Vsakdo mora pomagati pri prometni nesreči, če je treba:
- rešiti človeška življenja;
- preprečiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa;
- preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo.
(2) Po prometni nesreči mora udeleženec prometne nesreče:
1. ustaviti vozilo;
2. zavarovati in označiti kraj nesreče, pri prometni nesreči I. kategorije pa vozilo čimprej odstraniti z vozišča;
3. pomagati poškodovanim;
4. obvestiti policijo, center za obveščanje ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo, razen pri prometni nesreči I. kategorije;
5. soudeleženim ali poškodovanim v prometni nesreči posredovati ime in priimek ter naslov, posredovati podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega dovoljenja ter posredovati podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči;
6. osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke;
7. ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače. Če je treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne nesreče začasno zapusti kraj prometne nesreče, vendar se mora takoj, ko je to mogoče vrniti.
(3) Neposredni udeleženec prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče, mora nemudoma obvestiti upravičenca do podatkov iz prejšnjega odstavka ali policijo, da je bil udeležen v prometni nesreči, posredovati podatke o kraju in ostalih okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko številko vozila in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev.
(4) Neposredni udeleženci prometne nesreče od trenutka nesreče do zaključka ogleda ne smejo uživati alkoholnih pijač, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.
(5) Z globo najmanj 200 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka ali 1., 2., 3., 4., 5. ali 6. točke drugega odstavka tega člena.
(6) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek drug neposredni udeleženec prometne nesreče, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena.
(7) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek neposredni udeleženec prometne nesreče, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka tega člena.
(8) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek v prometni nesreči udeleženi voznik motornega vozila iz prvega odstavka 105. člena tega zakona, učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena, če ima v organizmu:
1. alkohol ali
2. prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.
(9) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek v prometni nesreči udeleženi voznik iz drugega odstavka 105. člena tega zakona, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena, če ima v organizmu:
1. več kot 0,20 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,10 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali
2. prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.
(10) Z globo 1.200 eurov se kaznuje za prekršek neposredni udeleženec prometne nesreče, ki ravna v nasprotju z določbo 7. točke drugega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.

(1) Policist mora priti na kraj prometne nesreče II., III. ali IV. kategorije, opraviti vse potrebno za zavarovanje kraja prometne nesreče in opraviti ogled.
(2) Policist mora priti na kraj prometne nesreče I. kategorije in ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku, če je o njej obveščen s strani udeleženca prometne nesreče in če udeleženec prometne nesreče to želi, v roku 24 ur od nastanka prometne nesreče.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora policist priti na kraj prometne nesreče I. kategorije, če je o njej obveščen s strani osebe, ki ni udeleženec prometne nesreče in ugotoviti ali voznik in vozilo izpolnjujeta pogoje za udeležbo v cestnem prometu po tem zakonu, zakonu, ki ureja voznike in zakonu, ki ureja motorna vozila.
(4) Če voznik oziroma vozilo ne izpolnjuje pogojev za udeležbo v cestnem prometu, je policist dolžan opraviti postopek iz drugega odstavka tega člena.
(5) Priča prometne nesreče mora udeležencu prometne nesreče in policistu posredovati osebne podatke. Če to ni mogoče, mora te podatke nemudoma sporočiti policijski postaji ali tistemu, ki vodi ogled.
(6) Sledi prometne nesreče II., III. in IV. kategorije se smejo odstraniti šele po končanem ogledu oziroma ko tako odloči tisti, ki opravlja ogled. Pri taki prometni nesreči ni dovoljeno spreminjati stanja na kraju prometne nesreče, dokler ni opravljena potrebna preiskava, razen kadar to zahteva reševanje udeležencev prometne nesreče.
(7) Za umrle udeležence prometne nesreče sme odrediti preiskovalni sodnik ali policist odvzem telesnih tekočin za analizo.
(8) Pri prometni nesreči, v kateri je kdo umrl ali bil poškodovan in odpeljan v bolnišnico, mora policist:
- poskrbeti za premoženje, ki je ostalo na kraju nesreče,
- poskrbeti za odstranitev in hrambo vozil, in sicer na stroške lastnika vozila,
- poskrbeti, da so najbližji sorodniki umrlega ali poškodovanega obveščeni o nesreči.
(9) Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika ali policista mora zdravnik odvzeti udeležencu prometne nesreče kri, urin, drugo telesno tekočino oziroma tkivo za analizo in najbližji policijski postaji brezplačno posredovati podatke o vrsti telesne poškodbe udeležencev prometne nesreče v 3 dneh od sprejema poškodovanega udeleženca prometne nesreče.
(10) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste mora na zahtevo policista zagotoviti:
- odstranitev in hrambo vozil, za katera ne morejo poskrbeti udeleženci prometne nesreče,
- odstranitev vseh ovir na cesti, nastalih zaradi prometne nesreče,
- zavarovanje ovir iz prejšnje točke, ki se ne dajo odstraniti, v skladu z določbami tega zakona o zavarovanju ovir na cesti.
(11) Zdravstvena organizacija, zavod ali zasebni zdravnik morajo obvestiti najbližjo policijsko postajo o:
- sprejemu poškodovanca, za katerega obstaja sum, da je bil poškodovan v prometni nesreči in
- smrti poškodovanega v prometni nesreči.
(12) Z globo 260 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec ali priča prometne nesreče, ki ravna v nasprotju z določbo petega ali šestega odstavka tega člena.
(13) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek zdravnik, ki ravna v nasprotju z določbo devetega ali enajstega odstavka tega člena.
(14) Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo devetega, desetega ali enajstega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo 300 eurov.

(1) Ministrstvo, pristojno za promet, prevzame vodenje in upravljanje evidence iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona 1. januarja 2012, do takrat pa vodi in upravlja to evidenco ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(2) S prevzemom evidenc se na ministrstvo, pristojno za promet, prenese tudi dokumentarno in drugo gradivo, ki se nanaša na evidenco iz prejšnjega odstavka.

Podzakonski predpisi iz tega zakona morajo biti izdani najkasneje v šestih mesecih, od uveljavitve tega zakona.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odredba o prepovedi prometa na cestah (Uradni list RS, št. 56/08).
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09 in 36/10), razen določb 215., 216., 217., 218., 219., 220. in 221. člena, ki se uporabljajo do njihove ureditve v ustreznem zakonu.
(2) Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09 in 36/10) se uporablja do 1. julija 2011.
(3) Šteje se, da so izpolnjeni pogoji za zaseg vozila po 23. členu tega zakona tudi, če je bil voznik v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek iz d) točke sedmega odstavka 32. člena, d) točke devetega odstavka 32. člena, e) točke desetega odstavka 32. člena, 130. člena, 131. člena ali 132. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09 in 36/10).
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona oziroma drugih zakonov, uporabljajo še naprej, če niso v nasprotju s tem zakonom:
- Odredba o prepovedi prometa vozil (Uradni list RS, št. 62/05);
- Pravilnik o izvzemu od uporabe varnostnega pasu zaradi zdravstvenih razlogov (Uradni list RS, št. 70/03);
- Odredba o prepovedi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/02);
- Pravilnik o načinu in postopku opravljanja pregledov in analiz krvi, urina, drugih telesnih tekočin in tkiva na prisotnost alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi (Uradni list RS, št. 121/04);
- Pravilnik o znakih, ki jih dajejo policisti udeležencem cestnega prometa (Uradni list RS, št. 96/05);
- Pravilnik o vozilih s prednostjo in vozilih za spremstvo (Uradni list RS, št. 40/06);
- Pravilnik o parkirni karti (Uradni list RS, št. 41/06);
- Pravilnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (Uradni list RS, št. 52/06);
- Odredba o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 63/06);
- Pravilnik o pedagoških spremljevalcih pri prevozu skupin otrok (Uradni list RS, št. 42/09);
- Pravilnik o udeležbi vojaških vozil v javnem cestnem prometu (Uradni list RS, št. 111/09) in
- Pravilnik o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 32/10).
Ta zakon začne veljati 1. aprila 2011, uporabljati pa se začne 1. julija 2011.




III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu:
Prvi člen določa vsebino zakona. Zakon določa cestno prometna pravila, pooblastila in sankcije, ki jih v postopkih o prekrških izrekajo pristojni prekrškovni organi in sodišča po določbah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 − uradno prečiščeno besedilo, št. 17/08, 21/08 − popr., 76/08 – ZIKS-1C, 108/09, 109/09 – odl. US in 45/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prekrških).

K 2. členu:
Ta člen opredeljuje direktivo Sveta, ki jo zakon v manjšem delu prenaša v slovenski pravni red. Večji del prenosa se bo izvedel na podzakonski ravni.

K 3. členu:
Ta člen določa pomen posameznih izrazov, ki so uporabljenih v tem zakonu. Ostali izrazi o vozilih, voznikih, učiteljih vožnje, spremljevalcih, otrocih, mladoletnikih, cestah, delih ali vrstah cest ter odgovornosti pravnih oseb, samostojnih podjetnikih posameznikih in posameznikih, ki samostojno opravljajo dejavnost, imajo v tem zakonu enak pomen, kot jih določajo predpisi o motornih vozilih, voznikih, cestah, postopku o prekršku, prevozih v cestnem prometu in meroslovju. Glede na trenutno veljavni Zakon o varnosti cestnega prometa so v tem zakonu zaradi lažjega razumevanje opredeljeni nekateri izrazi, ki so v Zakonu o motornih vozilih opredeljeni drugače, vendar pomenijo enako. Glede na širok krog uporabnikov tega zakona je uporaba izrazov, navedenih v tem zakonu uporabnikom bližja. To so npr. dnevna svetilka, dolgi žaromet, meglenka, utripalke, zadnja meglenka, zasenčeni žarometi ipd. Na novo sta opredeljena tudi pojma etilometer in indikator ter pojma uradna oseba ter pooblaščena uradna oseba. Etilometer je merilo, ki je predmet Zakona o merilih in njegovih podzakonskih aktov, za ugotavljanje množine alkohola v izdihanem zraku, pri čemer ima rezultat etilometra verodostojno dokazno vrednost. Indikator alkohola je sredstvo za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku. Uradna oseba po tem zakonu je oseba, ki je z zakonom pooblaščena za opravljanje določenih nalog kot so npr. policisti, vojaški policisti, občinski redarji, inšpektorji, pooblaščene uradne osebe Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, preiskovalni sodniki, državni tožilci idr.). Pooblaščena uradna oseba pa je oseba, ki izvaja nadzor nad izvrševanjem posameznih predpisov, ki urejajo voznike, vozila, opremo, prevoz tovora, javne ceste, in drugih predpisov kot so npr. policija, vojaška policija, redarji, cestninski nadzorniki, operaterji v nadzornih centrih upravljavca ceste, ki upravljajo z opremo za nadzor prometa, posebej usposobljeni delavci upravljavca ceste, ki s posebno opremo izvajajo nadzor nad vozili, inšpektorji idr.).

K 4. členu:
S tem členom se določajo temeljna načela cestnega prometa, in sicer načelo, da mora vsak udeleženec ravnati tako, da poteka cestni promet nemoteno, umirjeno in varno (načelo defenzivnega ravnanja). Od vsakega udeleženca cestnega prometa se pričakuje, da pravočasno zazna morebitno nevarnost v cestnem prometu in ji prilagodi svoje ravnanje. Zakon določa, da je vsak udeleženec cestnega prometa dolžan ravnati tako, da s svojimi ravnanji ne ovira ali ogroža drugih udeležencev cestnega prometa oziroma, da jim ne povzroča škode. Ta člen tudi določa, da ima vsak udeleženec cestnega prometa, ki ravna v skladu s cestnoprometnimi pravili, pravico tudi od drugega udeleženca cestnega prometa pričakovati, da bo ravnal v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in predpisi o javnih cestah, s čemer se opredeljuje t.i. "načelo zaupanja". Hkrati je posebej poudarjena dolžnost, s katero se nalaga vsem udeležencem cestnega prometa, skrb za šibkejše udeležence v cestnem prometu, kot so otroci, starejši ljudje, slepi, invalidi in druge osebe, ki niso v celoti sposobne za samostojno udeležbo v cestnem prometu, na katere morajo udeleženci cestnega prometa posebej paziti t.i. »načelo varstva šibkejših udeležencev cestnega prometa«.

K 5. členu:
V tem členu so zbrane določbe, ki obvezujejo udeležence cestnega prometa k ustreznemu ravnanju za zagotavljanje varstva okolja. Z uporabo vozila se ne sme povzročati čezmernega hrupa oziroma ropota ali kako drugače onesnažiti okolja. V določbah tega člena je opredeljena tudi prepoved vozniku, da iz vozila odmetava kakršnekoli stvari, kot so cigaretni ogorki, papir, plastenke, ipd., in sicer ne glede na to ali je vozilo v mirovanju ali v gibanju.

K 6. členu:
Ta člen zakona določa odgovornost občin za varen in nemoten promet na občinskih cestah. Občine morajo v občinskih predpisih (odlok) določiti način dela občinskega redarstva pri nadzoru in urejanju prometa, pogoje in način odstranitve in hrambe vozil ter pogoje in način uporabe naprav, s katero se začasno prepreči vožnja vozila (lisice), ki je parkirano v nasprotju s tem zakonom ali s prometno ureditvijo. Občina določi tudi višino stroškov za odstranitev in hrambo nepravilno parkiranega ali zapuščenega vozila in za priklenitev nepravilno parkiranega vozila. Ti stroški so posebni stroški, ki jih lahko občina določi poleg Zakona o financiranju občin. Občine so namreč v prvi vrsti odgovorne za ustrezno cestno infrastrukturno ureditev svojih območij, po drugi strani pa na tem področju skrbijo za red in disciplino v mirujočem prometu. Zaradi navedenih dejstev je pričakovano, da bodo kršitelji, ki ne upoštevajo določil glede parkiranja in ustavljanja vozil, morali poravnati izvajalcem rednega vzdrževanja ceste potrebne stroške, ki so nastali z odvozom vozila s kraja prekrška. Višina stroškov mora torej ustrezati dejanskim stroškom odstranitve ali lisičenja, ne pa ustvarjanju dobička občinam.

K 7. členu:
V tem členu je določena odgovornost staršev, posvojiteljev, skrbnikov ali rejnikov za protipravno ravnanje otroka ali mladoletnika v cestnem prometu, ki je posledica opustitve njihove dolžne skrbi ali nadzorstva nad njim.

K 8. členu:
V tem členu je določena odgovornost lastnika vozila za primere, ko ni mogoče ugotoviti, kdo je dejanski storilec prekrška. Gre za posebno obliko objektivne odgovornosti, pri čemer lastnik vozila lahko izključi svojo odgovornost, če vzbudi utemeljen dvom, da tega prekrška ni storil. Enako velja za odgovorno osebo pravne osebe kot to določa prvi odstavek tega člena. Tretji odstavek ureja ravnanje lastnika, imetnika pravice uporabe vozila oziroma voznika, ki ne sme dopustiti ali dovoliti vožnjo vozila osebi, ki kaže znake nezanesljivega ravnanja ali osebi, ki ne sme voziti vozilo v smislu udeležbe pri prekršku, kot je urejeno v zakonu, ki ureja postopek o prekršku. V praksi to pomeni, da se bo enako kot storilec kaznoval tudi lastnik, imetnik pravice uporabe vozila oziroma voznik, kateremu je bilo tako vozilo zaupano za vožnjo, ki je dopustil ali dovolil vožnjo osebi, ki kaže znake nezanesljivega ravnanja ali osebi, ki ne sme voziti to vozilo in sicer bo odgovarjal v mejah storilčeve odgovornosti.

K 9. členu:
V tem členu zakon nalaga obveznosti izvajalcem javnega prevoza in tistih, ki opravljajo prevoz oseb in blaga za lastne potrebe - pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost in zaposlujejo druge osebe ter drugih organizacij. Izvajalci javnega prevoza so dolžni zagotoviti, da vozniki, ki v njihovem imenu in na njihov račun opravljajo javne prevoze potnikov ali blaga oziroma prevoze oseb ali blaga za lastne potrebe, izpolnjujejo vse predpisane pogoje. Izvajalci javnega prevoza potnikov in blaga so odgovorni za ustrezno psihofizično stanje voznikov, izpolnjevanje predpisanih pogojev za varno udeležbo v cestnem prometu in tehnično brezhibnost vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu.

K 10. členu:
Ta člen ureja odgovornost ob sumu povzročitve prometne nesreče. Če prodajalec, tisti, ki sprejema vozila v popravilo oziroma tisti, ki opravlja vleko poškodovanega vozila ve, da obstaja zgolj možnost, da je bilo to vozilo udeleženo v prometni nesreči, v kateri je bil kdo poškodovan ali je umrl, povzročitelj pa je s kraja odpeljal, mora to sporočiti najbližji policijski postaji ali policistu. O tem lahko izve iz sredstev javnega obveščanja, oziroma je lahko o tem obveščen na kakšen drug način. Na ta način je možnost popravil takšnih vozil in zakrivanje sledov prometne nesreče še dodatno zmanjšana.

K 11. členu:
Ta člen zakona določa pristojnosti posameznih ministrov za izdajo podzakonskih aktov ter izdajo posameznih odločb, potrebnih za izvajanje tega zakona.

K 12. členu:
Ta člen zakona določa splošno pristojnost pooblaščenih uradnih oseb, ki izvajajo nadzor nad izvrševanjem predpisov, ki urejajo pravila cestnega prometa, voznike, javne ceste, vozila, tovor v in na vozilih, voznike in druge udeležence cestnega prometa, ter izvajajo pooblastila določena z mednarodnimi pogodbami, pri nadzoru predpisov za katere so pooblaščeni, da pri nadzoru uporabljajo ukrepe določene s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa. Tako smejo ustaviti voznika, zahtevati na vpogled določene listine, ki jih morajo imeti vozniki med vožnjo pri sebi, odrediti odvoz vozila ter tudi izreči po tem zakonu globo udeležencu cestnega prometa, ki ne ravna po odredbi pooblaščene uradne osebe.

K 13. členu:
Ta člen zakona določa splošno pristojnost policije, da izvaja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, s čimer ima policija tudi pristojnosti za vodenje in odločanje v postopku o prekrških, določenih s tem zakonom, kar je v skladu s 45. členom Zakona o prekrških. Hkrati pa ta člen omogoča, da se s tem zakonom pooblasti tudi druge organe za izvajanje nadzora nad posameznimi določbami tega zakona (npr. vojaško policijo, redarske službe lokalne samoupravne skupnosti ter inšpektorje).

Drugi odstavek tega člena posebej določa, da policisti nadzirajo in urejajo promet na javnih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, nadzirajo stanje in prevoznost teh cest, vozila, tovor v in na vozilih, voznike in druge udeležence v cestnem prometu. Policisti tako izvajajo pooblastila, določena z mednarodnimi pogodbami, s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa.

K 14. členu:
V 13. členu Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: Zakon o obrambi) je med drugim določeno, da vojaška policija skrbi za varnost vojaškega prometa. V 66. členu Zakona o obrambi ima pod pogoji, ki so predpisani za policijo, vojaška policija pravico in pooblastila, da ureja in nadzoruje vojaški promet. V 67. členu Zakona o obrambi je določeno, da je območje pristojnosti vojaške policije v objektih in okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo, na območju tabora, če je enota ali zavod izven vojašnice in zoper vojaške osebe. Pri urejanju vojaškega prometa v javnem prometu in pri varovanju oseb po Zakonu o obrambi vojaška policija svoje delo usklajuje s policijo. Vojaška policija lahko ugotavlja istovetnost osebe, ki nosi uniformo ali dele uniforme Slovenske vojske, ne glede na to, kje se taka oseba nahaja, oziroma istovetnost voznika in potnikov, če uporabljajo vozilo z oznakami Slovenske vojske. V navedenih primerih in obsegu vojaška policija nadzira izvajanje določb po tem zakonu ter je pristojna za vodenje in odločanje v postopku o prekršku po ZP-1.

K 15. členu:
Pooblastila občinskega redarstva v tem členu so določena v skladu s 3. členom Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/2006, v nadaljevanju: Zakon o občinskem redarstvu), ki določa delovno področje in naloge občinskega redarstva. Delovno področje in naloga občinskega redarstva obsega tudi nadzor varnega in neoviranega prometa v naseljih. Naloge občinskega redarstva so konkretno določene, občinskim redarjem pa so pri izvajanju teh konkretnih nalog podeljena pooblastila, ki jih imajo po tem zakonu policisti.

Drugi odstavek tega člena posebej določa, da je uporaba sredstev in naprav za ugotavljanje prekrškov prekoračitve hitrosti pri občinskih redarjih omejena zgolj na samodejne merilne naprave za nadzor prometa (npr: merilnik hitrosti, naprava za ugotavljanje vožnje v rdečo luč ipd.), pri katerih se mora kršitev slikovno dokumentirati. Ko ugotavljajo občinski redarji na ta način prekrške, ne ustavljajo voznikov motornih vozil, temveč obravnavajo prekrške na način, ki ga uporabljajo za ugotavljanje prekrškov v zvezi z mirujočim prometom, ko kršitelja ni na kraju prekrška.

Tretji odstavek določa, da občinski redarji pri opravljanju nalog iz prvega odstavka 15. člena izvajajo ukrepe določene z občinskimi predpisi in s tem ter drugimi zakoni kot so npr. zakon o vozilih, zakon o motornih voznikih, zakon o cestah.

Na podlagi 4. člena Zakona o občinskem redarstvu je občinsko redarstvo tudi občinski prekrškovni organ.

K 16. členu:
Zaradi preverjanja pogojev za vožnjo vozila s strani nadzornih organov, mora voznik pri vožnji pri sebi imeti dokazila s katerimi dokaže, da je upravičen do vožnje vozila, da je vozilo registrirano, da ni brez ustreznih dovoljenj predelano. Pri opravljanju prevoza skupine otrok pa mora imeti voznik pri sebi tudi potrdilo pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pri katerem je voznik zaposlen oziroma pri katerem je pridobil predpisane vozniške izkušnje o poklicnih vozniških izkušnjah. V primeru, da izvaja izredni prevoz pa mora imeti tudi dovoljenje ter dokazilo o usposobljenosti za izvajanje izrednega prevoza.

Kadar pooblaščena uradna oseba to zahteva, mora voznik omogočiti pregled vozila, opreme in tovora. Pri pregledu mora voznik sodelovati. Pregled vozila pa pomeni tudi vizualni pregled notranjosti vozila, vključno s prtljažnim delom (odpiranje vrat prtljažnega prostora) in pregled motornega dela vozila (odpiranje pokrova motorja). Pregled opreme in naprav obsega tudi preverjanje tehnične brezhibnosti določenih sestavnih delov vozila, na primer pregled delovanja delovne in parkirne zavore, pregled luči, zadrževalnega sistema in drugih naprav, ki so sestavni del vozila. Ta določba velja tudi za občinske redarje, vendar le, kadar izvajajo svoja pooblastila glede nadzora določb o tehtanju vozila v naselju in na občinskih cestah izven naselja.

Posameznik, s katerim vodi postopek pooblaščene uradne osebe, mora tudi ostati na kraju, dokler to pooblaščena uradna oseba zahteva. Navedeno je potrebno zaradi izvedbe postopka. Tega namreč ni možno izvesti, če se med postopkom posameznik oddalji, poskuša zapustiti kraj ali kako drugače z odstranitvijo vplivati na ne dokončanje postopka. Pooblaščena uradna oseba v tem primeru posameznika lahko za nujno potreben čas zadrži na kraju. Prav tako v času uradnega postopka voznik in potniki ne smejo izstopiti iz ali z vozila. Navedeno je potrebno predvsem zaradi zagotavljanja varnosti pooblaščenih uradnih oseb v postopkih. Taka ureditev velja tudi z pooblaščene uradne osebe ( policiste, vojaške policiste, občinske redarje, inšpektorje, mobilne carinske nadzornike, cestne nadzornike,... in sicer kadar izvajajo ukrepe po zakonih, ki urejajo cestnoprometna pravila, voznike, vozila, javne ceste, prevoz tovora, uporabo .

Prav tako je dolžnost voznika, da sam poskrbi za odstranitev vozila, če je pooblaščena uradna oseba ugotovi, da voznik ali vozilo ne izpolnjujeta pogojev za varno udeležbo v prometu. Kadar sam tega ne more storiti, odredi takšno odstranitev na stroške voznika pooblaščena uradna oseba, in sicer izvajalcu rednega vzdrževanja ceste.

Udeleženec cestnega prometa, ki ne ravna po znaku ali ukazu pooblaščene uradne osebe in tej ne izroči listin, ki jih mora imeti med vožnjo pri sebi, se kaznuje za prekršek neupoštevanja odredbe pooblaščene uradne osebe po 27. členu tega zakona, in sicer z globo 250 eurov.

K 17. členu:
T člen določa, da sme pooblaščena uradna oseba zaradi zagotavljanja varnosti v cestnem prometu vozniku prepovedati nadaljnjo vožnjo, vozilo pa izločiti iz prometa. Gre za različne primere, ki se nanašajo na opremo vozila, preobremenjenost oziroma prevoz in zavarovanja tovora, varovanje okolja ipd. V tem primeru se lahko iz vozila odvzame registrske oziroma preizkusne tablice.

Pooblastilo izločitve iz prometa ima pooblaščena uradna oseba tudi v primeru, ko za vozilom zaradi počasne vožnje nastane kolona vozil. Gre za primere, ko voznik brez upravičenega razloga vozi z bistveno nižjo hitrostjo kot je največja dovoljena in zaradi tega za njim nastane kolona, voznik pa se na prvem primernem mestu ne izloči in kolone ne spusti naprej.

K 18. členu:
Ta člen določa, da se vozilu, ki je bilo izločeno iz prometa dovoli nadaljevanje vožnje šele po odpravi razlogov zaradi katerih je bila izločitev odrejena. V roku 24 ur mora vozilo iz vozišča odstraniti lastnik, v nasprotnem primeru pa ga na stroške lastnika odstrani izvajalec rednega vzdrževanja ceste.

K 19. členu:
Ta člen ureja odstranitev nepravilno parkiranih ali zapuščenih vozil. Pooblaščena uradna oseba lahko odredi odvoz vozila, ki je parkirano v nasprotju z določbami tega zakona, če vozilo onemogoča drugemu udeležencu cestnega prometa varno nadaljevanje poti tako, da je pri izogibanju temu vozilu on ali kdo drug ogrožen ali bi glede na okoliščine lahko bil ogrožen ali če ovira druge udeležence cestnega prometa kot npr. onemogoča normalen promet vozil, onemogoča dovoz do garaže, dvorišča, skladiščnega prostora, onemogoča pešcem uporabo pešpoti ali pločnika, onemogoča kolesarjem uporabo kolesarske steze, kolesarskega pasu ali kolesarske poti, ipd.).

Na zapuščeno vozilo, ki ga najde pristojna uradna oseba, namesti pisno odredbo, s katero naloži lastniku, da ga v treh dneh odstrani. Če ga lastnik v tem roku ne odstrani, se odredi na stroške lastnika odstranitev vozila, ki ga izvrši pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest.

K 20. členu:
Vleka vozil mora potekati v skladu z določbami tega zakona. Neupoštevanje teh določb lahko privede do ogrožanja varnosti cestnega prometa. V tem primeru ima pooblaščena uradna oseba pooblastilo, da takšno vleko prepove, z vožnjo pa se lahko nadaljuje, ko so pomanjkljivosti odpravljene. Ker v praksi prihaja do primerov, ko je najbližji primeren kraj za popravilo in odpravo napak v bližini, lahko pooblaščena uradna oseba izjemoma dovoli vleko do tega kraja.

K 21. členu:
Neposredno nevarnost v cestnem prometu predstavljajo vozniki, ki nimajo pravice voziti vozila v cestnem prometu in tisti, za katere je iz različnih razlogov očitno, da niso sposobni voziti vozila. Tem voznikom mora policist prepovedati nadaljnjo vožnjo in s tem zagotoviti njihovo lastno varnost in varnost vseh ostalih udeležencev v cestnem prometu.

K 22. členu:
Poleg primerov, ki so vezani na psihofizično stanje voznikov, zaradi česar lahko pooblaščena uradna oseba prepove vožnjo vozniku, jo lahko prepove tudi vozniku zaradi njegovega fizičnega, zdravstvenega ali duševnega stanja, neuporabe pripomočkov, ki bi jih sicer moral uporabljati, neupoštevanja omejitev, vpisanih v njegovo vozniško dovoljenje, neupoštevanja omejitev časa trajanja vožnje oz. počitka, ali kadar se mu izvršuje kazen prepovedi vožnje motornega vozila oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Gre za primere, v katerih bi nadaljevanje njegove vožnje lahko vplivalo na varno in nemoteno odvijanje prometa. Vozniško dovoljenje se vrne v 24 urah, če gre za odvzem zaradi vožnje pod vplivom alkohola, redni sodni postopek pa je izključen. V drugih, v začetku omenjenih primerih, pa se vozniško dovoljenje vrne, ko minejo razlogi za odvzem. Ta čas pa je lahko krajši ali daljši od 24 ur. Če ga voznik ne prevzame v treh dneh ali gre za neveljavno vozniško dovoljenje, se vozniško dovoljenje pošlje upravni enoti, na območju katere ima imetnik vozniškega dovoljenja stalno oziroma začasno prebivališče. Zakon tudi določa, da v kolikor imetnik vozniškega dovoljenja v Republiki Sloveniji nima več prijavljenega stalnega oziroma začasnega prebivališče, se vozniško dovoljenje pošlje upravni enoti, na območju katere je imel imetnik vozniškega dovoljenja zadnje prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče.

Zoper najhujše kršitelje vožnje pod vplivom alkohola (močna opitost oziroma odklonitev preizkusa oziroma strokovnega pregleda) je predviden začasen odvzem vozniškega dovoljenja do izdaje odločbe oziroma sodbe o prekršku, ki bo opredeljeno v zakonu, ki ureja zakon o prekršku. Vozniško dovoljenje se v nobenem primeru ne vrne vozniku, če mu sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja.

V primerih, ko je bila vozniku zaradi vožnje pod vplivom alkohola oziroma zaradi drugih vzrokov, določenih v tem členu, prepovedana nadaljnja vožnja, mora poskrbeti za odstranitev na primeren prostor. Če tega ne stori takoj na kraju oziroma tega ne stori v roku, ki ga določi pooblaščena uradna oseba, ga na njegove stroške odstrani prisotni izvajalec rednega vzdrževanja ceste.

K 23. členu :
V tretjem odstavku 123. člena ZP-1 je določeno, da se s predpisi, ki določajo prekrške, lahko pooblastijo uradne osebe prekrškovnih organov, da smejo zaseči predmete, ko uradno zvedo za prekršek. V skladu z navedenim določilom ta člen določa, da policist zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška, pri čemer mora biti izpolnjen vsaj eden od alternativno določenih pogojev iz prve do sedme točke prvega odstavka tega člena. Za hujši prekršek se šteje prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 300 eurov in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali sankcija prepoved vožnje motornega vozila, ali vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška oziroma vožnja vozila v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja. V primeru zasega mora policija motorno vozilo takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, lahko pa se do izdaje sodbe o prekršku hrani na policiji.

K 24. členu:
Ta člen ureja pridržanje v primerih, ko je voznik zaloten pri prekršku vožnje pod vplivom alkohola oziroma prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

Izraz "voznik" je v tem členu uporabljen v smislu 1. do 6. in 8. do 11. točke prvega odstavka 105. člena tega zakona in drugega odstavka 105. člena tega zakona. Iz razumljivih razlogov ni predvideno pridržanje spremljevalca (7. točka prvega odstavka 105. člena tega zakona), saj slednji le spremlja voznika. Pri tem velja omeniti, da spremljevalec sicer ne sme spremljati voznika, če je sam pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi (prvi in drugi odstavek 104. člena tega zakona).

Novost glede na dosedanjo ureditev predstavlja izenačitev pogojev za pridržanje pri različnih kategorijah voznikov (npr. poklicni vozniki, vozniki začetniki itd. – prvi odstavek 105. člena tega zakona in "drugi vozniki" – drugi odstavek 105. člena tega zakona). Pri vseh se zahteva več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (a točka prvega odstavka tega člena v primerjavi s prvim in drugim odstavkom 105. člena tega zakona). Ta sprememba je v skladu z osnovnim namenom pridržanja (t.j. odstranitvijo nevarnosti, ki jo alkoholizirani voznik ali voznik, ki je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, predstavlja za sebe in za druge udeležence v prometu).

Poleg tega ta člen ne predvideva le pridržanja voznikov motornih vozil (kar je utemeljeno z že omenjeno nevarnostjo za sebe in druge udeležence v prometu, ki je prisotna tudi npr. pri kolesarjih, ki vozijo pod vplivom alkohola itd.) Statistika namreč kaže, da so med najbolj opitimi povzročitelji cestno prometnih nesreč pri vrhu ravno kolesarji. Podobno velja tudi za največji delež opitih povzročiteljev cestno prometnih nesreč (Bilban Marjan, Vpliv alkohola na vozniško zmožnost, Zdravstveno varstvo, letnik 43, št. 1, Ljubljana, 2004, str. 64; podobno tudi Bilban Marjan, Vpliv alkohola na vozniško zmožnost, še neobjavljeno – avtor analizira statistične podatke za leto 2009).

Pridržanje je predvideno tudi za voznika, ki ne ravna po odredbi policista, če mu policist odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola ali odkloni strokovni pregled (b točka prvega odstavka tega člena v zvezi z dvanajstim odstavkom 107. člena tega zakona). Pri tem je potrebno upoštevati, da za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda šteje poleg neposredne odklonitve tudi ravnanje udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo (četrti odstavek 107. člena tega zakona). Nedvoumno je tudi določeno, da se pridrži voznika, ki oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku in mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled (c točka v zvezi s točko a prvega odstavka tega člena in petim odstavkom 107. člena tega zakona), pri čemer preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku pokaže večjo vrednost kot je določena v točki a) prvega odstavka tega člen (več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) ali če voznik ne podpiše zapisnika in je napoten na preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled (d točka v zvezi z a točko prvega odstavka tega člena in drugim odstavkom 107. člena tega zakona), pri čemer preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku pokaže večjo vrednost kot je določena v točki a) prvega odstavka tega člen, (več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka).

Naslednjo novost predstavlja pridržanje voznikov, pri katerih je s preizkusom z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali na podlagi predpisanega postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica naštetih snovi v organizmu, ugotovljena prisotnost naštetih snovi v organizmu in so pri zdravniškem pregledu zaznani znaki motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu; predvideno je tudi pridržanje voznikov, ki odklonijo sodelovanje pri omenjenem preizkusu ali postopku ali če preizkusa ali postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga, kolikor so pri njih kasneje pri zdravniškem pregledu zaznani znaki motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu (e in f točka prvega odstavka tega člena v zvezi z osmim in devetim odstavkom 107. člena tega zakona). Potrebno je poudariti, da je zdravniški pregled ožji pojem kot strokovni pregled – pri slednjem se poleg ugotavljanja znakov motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, analizirata tudi odvzeta kri in urin, rezultati analize pa ob odreditvi pridržanja še niso znani.

Omenjena novost je dobrodošla zlasti z vidika enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS). Ni namreč utemeljenega razloga za to, da bi pridržali le voznike, ki so pod vplivom alkohola, saj je – kot že rečeno – za pridržanje ključna nevarnost, ki jo voznik predstavlja za sebe in druge udeležence v prometu. Ta pa je prisotna tudi pri voznikih, ki vozijo pod vplivom zgoraj naštetih snovi.

Natančno je določen začetek pridržanja (t.j. odvzem prostosti), in sicer takrat, ko policist zaključi zapisnik za ugotavljanje psihofizičnega stanja voznika (četrti odstavek v zvezi s prvim odstavkom tega člena). Ta novost je pomembna z vidika pravic pridržanega voznika (ob začetku pridržanja mora biti obveščen o razlogih za pridržanje, o tem, da ni dolžan ničesar izjaviti, o pravici do zagovornika, ki si ga lahko svobodno izbere itd.; četrti in peti odstavek tega člena v zvezi z drugim odstavkom 108. člena ZP-1). V čas pridržanja pa se šteje tudi čas izvajanja postopka, saj voznik od trenutka, ko ga policist ustavi, ne sme zapustiti kraja postopka (šesti odstavek 16. člena tega zakona).

Najpomembnejša novost glede na dosedanjo ureditev je možnost ustrezne preprečitve udeležbe voznika v cestnem prometu. Do sedaj veljavni obligatorni odvzem prostosti je sprožal pomisleke glede sorazmernosti takšnega ukrepa zlasti v primerih, ko je bil na voljo milejši ukrep – torej, ko je bilo mogoče voznika izločiti iz prometa, tako da ni več predstavljal nevarnosti za sebe in druge, pri čemer takšna izločitev ne bi zahtevala odvzema prostosti (npr. če je bil ustavljen neposredno pred prebivališčem). Ustava RS določa: "Vsakdo ima pravico do osebne svobode. Nikomur se ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon (prvi in drugi odstavek 19. člena)."

Pravna ureditev obligatornega pridržanja je smiselno podobna pravni ureditvi obveznega pripora, ki ga je razveljavilo Ustavno sodišče RS (št. U-I-18/93; 11. 4. 1996; Uradni list RS št. 25/96). V obrazložitvi je med drugim zapisalo: "Iz dikcije 19. člena je razvidno naslednje. Prvič je tu podnaslov člena "varstvo osebne svobode", iz česar je sklepati, da bomo v tem členu našli generalno določbo o tej ustavni materiji. Drugič, prvi odstavek 19. člena Ustave pravi kratko in jasno: 'Vsakdo ima pravico do osebne svobode.' Ta kategorična preskriptivna norma je eden največjih dosežkov postfevdalne evropske civilizacije. Ker pa je, tretjič, v 17. členu Ustave smrtna kazen prepovedana in ker so telesne kazni, mučenje itd. prepovedani v 18. členu, je poseg v osebno svobodo sploh najhujši možen poseg države v osebno integriteto posameznika. ...

Zakonodajalec je prekršil načelo sorazmernosti, ki tudi od njega zahteva, da ob zasledovanju ustavno dopustnega cilja (v tem primeru varnosti ljudi) izbira sredstva, s katerimi bo posegal v človekove pravice, tudi po sorazmernem kriteriju neogibne potrebnosti. Presoja po kriteriju neogibne potrebnosti zahteva, da zakonodajalec omogoči tiste v strokovnih krogih znane alternativne ukrepe, ki so v skladu z načelom sorazmernosti in so primerni za dosego posameznega zakonodajnega cilja. Pri tem mora presoditi, ali je z morebitno alternativo mogoče zasledovani cilj doseči na milejši način, ki pri tem človekovo svobodo manj omejuje. Takšna milejša sredstva, s katerimi bi bilo mogoče v nekaterih primerih doseči varnost ljudi, pri tem pa manj prizadeti obdolženčevo osebno svobodo, so v teoriji splošno znana in so tudi uveljavljena v nekaterih drugih zakonodajah. ...

Zakonodajalec sodiščem ni dal na voljo nobenega od navedenih ukrepov. Za zagotovitev varnosti ljudi je predvidel samo ukrep, ki najmočneje od vseh možnih posega v obdolženčevo osebno svobodo. S tem je kršil načelo sorazmernosti. ...

Splošna zakonska presumpcija o neogibnosti pripora je ustavno nesprejemljiva zato, ker ne omogoča konkretne presoje, ali je v danem primeru pripor res neogibno potreben."

Zelo kritično soglasno mnenje o (ne)sorazmernosti obligatornega pridržanja alkoholiziranih voznikov je podal Strokovni svet za policijsko pravo in pooblastila kot stalno, avtonomno, posvetovalno telo Policije in Direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Pri tem pa je načeloma podprl ureditev tega člena (gre za mnenje z dne 30. 6. 2010).

Nenazadnje je Služba Vlade RS za zakonodajo kot pripombo k predlogu 107. člena tega zakona glede obligatornega odrejanja preizkusa alkoholiziranosti neposrednemu udeležencu prometne nesreče zapisala: "Menimo, da mora zakon policistu dopuščati, da v določenih okoliščinah s pomočjo svoje strokovne usposobljenosti posameznega udeleženca prometne nesreče ne bo preizkusil z alkotestom. ... Menimo, da je določba najmanj neživljenjska in da je v določenih okoliščinah treba zaupati v strokovno presojo policista." Takšni razlogi smiselno veljajo tudi pri vprašanju strokovne presoje policista, da alkoholiziranega voznika ne pridrži.

Možnost ustrezne preprečitve udeležbe voznika v cestnem prometu je potrebno presojati celostno, torej tudi v luči drugih novih ukrepov. Policijski nadzor nad vozniki sam po sebi ne more odvračati voznikov od pitja alkohola, temveč je celovita alkoholna politika vezana tudi na proces izobraževanja in usposabljanja, učinke zagrožene kazni, zdravstvene prevzgoje voznikov povratnikov z ustreznimi rehabilitacijskimi programi, preventivnim delovanjem institucij in podobno. Paket cestno prometne zakonodaje zasleduje te cilje alkoholne in kaznovalne politike, zato se uvajajo izobraževalni preventivni programi o varnosti cestnega prometa tudi v srednje šole, kjer je kritična masa bodočih voznikov, po drugi strani pa se vzporedno s predvideno spremembo ZP-1 zagotavlja učinkovitejše ravnanje prekrškovnih organov in sodišč v primeru hujših kršitev cestno prometne zakonodaje na področju alkohola in drog. Posebej velja izpostaviti možnost začasnega odvzema vozniškega dovoljenja (do zaključka postopka o prekršku) in prednostno obravnavo teh prekrškov – ta ukrep bo prišel v poštev pri storitvi prekrška zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, pri katerem se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (prekrškovni organ bo skupaj z obdolžilnim predlogom pred pristojnim sodiščem podal tudi obrazložen predlog za začasen odvzem vozniškega dovoljenja; zadeva bo kot že rečeno obravnavana prednostno; 105.a, 105.b in 106.a člen osnutka predloga ZP-1G).

V prid uvedbi milejšega ukrepa namesto obligatornega pridržanja govori tudi statistika: od 30. 4. 2008 do 3. 4. 2010 je bilo skupaj pridržanih 16.934 oseb, od tega samo enkrat kar 14.593 oseb (torej dobrih 86 %); pri večini pridržanih potemtakem ne gre za povratnike.

V skladu z navedenim ta člen predvideva, da policist lahko odloči, da ne odredi pridržanja, če na drug ustrezen način prepreči voznikovo udeležbo v cestnem prometu, pri čemer upošteva med postopkom ugotovljene objektivne in subjektivne okoliščine, zlasti ravnanje voznika med postopkom in ugotovljeno količino alkohola (drugi odstavek tega člena). V primeru, ko voznik oporeka rezultatu z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku in mu policist odredi strokovni pregled ali ko voznik ne podpiše zapisnika in je posledično napoten na strokovni pregled (katerega rezultati niso znani nemudoma), se za vprašanje odreditve pridržanja v konkretnem primeru upošteva količina alkohola v organizmu, ki je bila ugotovljena s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Kadar pa je voznik v primerih iz prejšnjega stavka napoten na preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom), pa se pri vprašanju odreditve pridržanja upošteva rezultat le-tega (kolikor je preizkus dejansko opravljen). V primeru prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu se ne ugotavlja njihova količina, zato policist pri odreditvi pridržanja upošteva le "ravnanje voznika v času pridržanja" (posredno torej tudi vpliv, ki so ga nanj imele prej naštete snovi).

Obe okoliščini (ravnanje voznika med postopkom in ugotovljena količina alkohola) sta v drugem odstavku tega člena navedeni zgolj primeroma. Abstraktna dikcija drugega odstavka pa je taksativno konkretizirana v a in b točki istega odstavka. Možna sta torej le dva "druga ustrezna načina preprečitve voznika v prometu".

Prvi način ustrezne preprečitve udeležbe v prometu je začasni zaseg vozila vozniku (a točka drugega odstavka tega člena v zvezi s 23. členom tega zakona). Takšna rešitev je logična, saj voznik brez vozila ne more nadaljevati vožnje, pri čemer bo policist v konkretnem primeru presojal tudi obstoj možnosti, ali bi voznik lahko nadaljeval vožnjo z drugim vozilom.

Drugi način ustrezne preprečitve udeležbe v prometu je narekovala praksa dosedanjega obligatornega pridržanja. Policisti so npr. voznika, ki je sicer izpolnjeval pogoje za pridržanje, ustavili tik pred njegovim bivališčem, ko je bilo očitno, da ne bo več nadaljeval z vožnjo. Odvzem prostosti je bil v takšnem primeru sporen z vidika zasledovanja cilja (torej odstranitve nevarnosti iz prometa), ki je bil dosežen že s tem, da je voznik prispel domov (na ta način je namreč že sam pred tem jasno pokazal svoj namen, da se izloči iz prometa). Zato je v b točki drugega odstavka tega člena predvidena preprečitev udeležbe v prometu, kolikor je kraj postopka neposredno pred objektom, v katerem voznik dejansko prebiva in če voznik to dejstvo verjetno izkaže in če je iz okoliščin mogoče sklepati, da je tja namenjen (ustavljen na poti in v smeri, ki vodi domov) in da ne bo nadaljeval z vožnjo – ti pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Navedeni pogoji so objektivni (ne zadostuje npr. zgolj z ničemer podprto zatrjevanje voznika), dokazno breme glede dejanskega prebivanja pa je na strani voznika. Ključno je dejansko prebivanje v določenem objektu, ne pa formalno prijavljeno stalno ali začasno bivališče. Seveda pa bo v konkretnem primeru voznik dejansko prebivanje lahko verjetno izkazal tudi z osebnim dokumentom, iz katerega bo razviden naslov stalnega prebivališča (kolikor bo slednje v neposredni bližini kraja prekrška in kolikor bodo izpolnjeni tudi drugi pogoji). Če je voznik na dopustu v turističnem objektu ali na obisku pri znancu in vozi z vozilom v smeri tega objekta, potem je mogoče sklepati, da je tja dejansko namenjen in da ne bo nadaljeval z vožnjo. V takšnem primeru lahko voznik izkaže prebivanje npr. s hotelskimi ključi, karticami, računi ali pa s potrditvijo resničnosti navedb s strani osebe, pri kateri domnevno biva. Lahko pa je to dejstvo policistom tudi znano.

Kolikor bi naštete pogoje že v formulaciji člena definirali bolj natančno, bi s tem otežili uveljavljanje te določbe, upoštevajoč raznolikost življenjskih situacij (npr. turisti, ki bivajo v hotelu, študent, ki biva pri prijateljici ipd.; kolikor bi bila v zakonu npr. natančno – v metrih – določena še dopustna bližina objekta, bi se pojavilo vprašanje, kako jo v konkretnem primeru izmeriti). Policistom se daje presoja, da na podlagi celotnih okoliščin življenjskega primera ocenijo, kdaj je voznik ustavljen neposredno pred objektom (ob že omenjeni predpostavki, da je ustavljen na poti in v pravi smeri), sicer bi se omenjena določba zaradi preveč rigidno določenega pomena spremenila v svoje nasprotje in vir dodatnih konfliktov na samem kraju postopka. Nenazadnje je potrebno upoštevati, da gre pri ustrezni preprečitvi udeležbe v prometu za odstop od trenutno veljavnega obligatornega pridržanja (gre torej za uvedbo milejšega ukrepa). Morebitni hipotetični primeri posamičnih zlorab (kaj če npr. nekdo po prihodu domov vzame drugo vozilo) sami po sebi ne morejo upravičiti črtanja takšnega milejšega ukrepa (podobno kot npr. potencialne zlorabe hišnega pripora in javljanja na policijski postaji ne morejo upravičiti obligatornega pripora).

Ustrezna preprečitev udeležbe voznika v cestnem prometu je torej načeloma možna ne glede na siceršnjo prisotnost zakonskih pogojev za pridržanje: nedovoljeno količino alkohola ali prisotnost prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu, sodeč po preizkusu s sredstvi ali napravami ali etilometrom oziroma na podlagi predpisanega postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov in prav tako ne glede na dejstvo, da voznik ni ravnal po odredbi policista, če mu je ta odredil preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola ali če je voznik odklonil strokovni pregled, ni podpisal zapisnika ali je oporekal rezultatu preizkusa alkoholiziranosti ali je odklonil sodelovanje pri preizkusu ali postopku (namenjenemu ugotavljanju prisotnosti oziroma prepoznavi prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi) ali če tega preizkusa ali postopka ni bilo mogoče opraviti zaradi drugega razloga. Vendar pa bo policist morebitno nesodelovanje voznika v postopku lahko upošteval pri presoji okoliščin, kar mu izrecno nalaga drugi odstavek tega člena.

Pridržanje voznika traja največ 12 ur, vendar ne manj kot 6 ur, pri čemer pa se pri njegovi določitvi upoštevata vedenje voznika v času pridržanja in ugotovljena količina alkohola (tretji odstavek tega člena). V primeru, ko voznik oporeka rezultatu z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku in mu policist odredi strokovni pregled ali ko voznik ne podpiše zapisnika in je posledično napoten na strokovni pregled (katerega rezultati niso znani nemudoma), se za določitev trajanja pridržanja v konkretnem primeru upošteva tudi količina alkohola v organizmu, ki je bila ugotovljena s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Kadar pa je voznik v primerih iz prejšnjega stavka napoten na preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom), pa se pri določitvi trajanja pridržanja upošteva rezultat le-tega (kolikor je preizkus dejansko opravljen). V primeru prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu, se ne ugotavlja njihova količina, zato policist pri odreditvi trajanja pridržanja upošteva le "ravnanje voznika v času pridržanja" (posredno torej tudi vpliv, ki so ga nanj imele prej naštete snovi).

Za postopek pridržanja ter pravice pridržane osebe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek o prekršku in se nanašajo na pridržanje storilcev prekrškov (peti odstavek tega člena). V primerjavi z do sedaj veljavno formulacijo drugega odstavka 238.b člena ZVCP-1 je črtano "prenehanje pridržanja", saj se slednje tu ureja drugače kot pa v zakonu, ki ureja postopek o prekršku (peti odstavek 23. člena).

K 25. členu:
V tem členu je opredeljena pravna podlaga za pridobitev in uporabo podatkov o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike motornih vozil, prekrških, prometnih nesrečah in kaznivih dejanjih v cestnem prometu ter o izrečenih sankcijah, kanih in ukrepih. Vsi omenjeni organi podatke potrebujejo zaradi vodenja prekrškovnih ali kazenskih postopkov in z njim povezanim izrekanjem kazni. Poleg njih je dano omenjeno pooblastilo tudi drugim organom in organizacijam pri izvajanju javnih pooblastil in organizacijam, ki so preko javnih razpisov izbrane za izdelavo in personalizacijo vozniških dovoljenj. Opredeljena je tudi obveznost brezplačnega posredovanja teh podatkov.

Določen je tudi namen zbiranja podatkov, in sicer se zbirajo zaradi obdelave podatkov, pomembnih za izvajanje tega zakona, za vozila, voznike in varnost v cestnem prometu ter zaradi njihovega pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo v zvezi s svojim delom te podatke pravico pridobiti

K 26. členu :
Tretji odstavek 22. člena ZP-1 določa, da imetniku vozniškega dovoljenja (vozniku), ki ni voznik začetnik, in ki v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po določbah ZP-1, sodišče. Tudi v četrtem odstavku 214. člena ZP-1 (posebna pristojnost) je določeno, da je za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pristojno okrajno sodišče po stalnem ali začasnem prebivališču storilca.

Ker četrti odstavek 22. člena ZP-1 določa, da se z zakonom lahko za posamezne vrste voznikov določi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk v cestnem prometu, je v tem členu določeno, da se imetniku vozniškega dovoljenja, ki je voznik začetnik, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po določbah zakona, ki ureja postopek o prekršku, če v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu.

K 27. členu:
Ta člen določa, da so udeleženci cestnega prometa dolžni ravnati v skladu z odredbo pooblaščenih uradnih oseb, ki izvajajo nadzor nad spoštovanjem zakona o pravilih cestnega prometa, in sicer policistov, občinskih redarjev, inšpektorjev ter drugih pooblaščenih uradnih oseb, ki jim je dana v skladu z njihovimi pooblastili, četudi odredba odstopa od prometnih pravil. Znake, ukaze in odredbe, določene s tem zakonom lahko uporabljajo pooblaščene uradne osebe tudi pri izvajanju določb drugih zakonov, kadar opravljajo nadzor nad udeleženci cestnega prometa, vozili in tovorom. Določba je glede na dosedanjo ureditev dopolnjena zaradi novih pooblastil občinskih redarjev, cestninskih nadzornikov, mobilne skupine nadzornikov CURS in inšpektorjev. Hkrati se določa tudi obveznost ministra, pristojnega za notranje zadeve, da predpiše znake, ki jih dajejo pooblaščene uradne osebe pri izvajanju nadzora cestnega prometa. Zakon določa obliko ukazov in odredb, in sicer določa, da dajo ukaze oziroma odredbe pooblaščene uradne osebe ustno na kraju samem, razen v primeru, ko je za posamezno odredbo določeno, da se izda v pisni obliki.

Tako sme občinski redar zahtevati od voznika motornega vozila listino, s katero dokaže, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, veljavno prometno dovoljenje oziroma veljavno prometno dovoljenje za začasno registrirano vozilo, listine o tovoru, dovoljenje o izredni uporabi ceste, od drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost. Udeleženec cestnega prometa mora izročiti redarju zahtevane listine na vpogled. Gre za odredbe občinskega redarja, ki so enake odredbam policistov pri izvajanju nadzora nad določbami tega zakona in je neupoštevanje teh odredb sankcionirano v tem členu tega zakona.

K 28. členu:
V Republiki Sloveniji se sme omejiti oziroma prepovedati promet udeležencev cestnega prometa ali vozil zaradi zagotavljanja varnosti ali nemotenega poteka cestnega prometa, vzdrževanja javnega reda ali varovanja okolja. Te omejitve se uveljavijo z odredbo pristojnega ministra. Odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji, s katero se zagotavlja nemoten cestni promet, izda minister, pristojen za promet v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, odredbo o omejitvi prometa zaradi varstva okolja na območju, ki je varovano s posebnimi predpisi, izda minister, pristojen za promet, na predlog ministra, pristojnega za okolje in prostor, odredbo o omejitvi prometa zaradi zagotavljanja varnost prometa ali če to zahtevajo razlogi vzdrževanja javnega reda pa izda minister, pristojen za notranje zadeve.

K 29. členu :
V določbah tega člena o prometu pozimi in v zimskih razmerah je določen način uporabe zimske opreme v Republiki Sloveniji. V prvem odstavku je določeno, da morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo (zimska oprema je predpisana v pravilniku o napravah in opremi vozil v cestnem prometu) pozimi, ki je časovno opredeljena in v zimskih razmerah v prvem odstavku tega člena. Voznik mora pred vožnjo očistiti z vozila sneg in led oziroma vodo ter očistiti stekla vozila. Voznik vozila, ki zaradi neustrezne zimske opreme obstane na cesti in ovira promet, ga mora nemudoma odstraniti. Če tega ne stori, odstranitev vozila odredi pooblaščena uradna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste, in sicer na voznikove stroške. Zakon določa višje sankcije, ko zaradi neupoštevanje pravil vožnje pozimi in v zimskih razmerah pride dejansko do oviranja in onemogočanja vožnje drugih vozil. Tako zakon določa sankcijo 500 eurov za voznika in odgovorno osebo pravne osebe ter 5.000 eurov za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

K 30. členu:
Ta člen določa posebna pravila pri vključevanju in izključevanju v oziroma iz prometa, vožnje, vleke pokvarjenih motornih vozil, ustavitve in hoje, ki veljajo na avtocesti in hitri cesti. Določa pravico vožnje in ustavitve po odstavnem pasu za vozila nujne medicinske pomoči, gasilska vozila in vozila zaščite in reševanja pri izvajanju intervencijskih nalog, vozila izvajalca rednega vzdrževanja avtoceste, vozila policije, vojaške policije in inšpekcijskih služb pri opravljanju službenih nalog, pravila ravnanja voznikov ob zastojih. Izrecno je prepovedana vzvratna vožnja, obračanje, parkiranje in ustavitev, razen ustavitve v sili na odstavnem pasu. Posebna pravila so potrebna predvsem zaradi velike hitrosti, dovoljene na avtocesti, zaradi katere mora ta cesta izpolnjevati tudi druge pogoje, ki za ostale ceste niso nujni (ustrezna kvaliteta vozišča, ki omogoča dober oprijem in onemogoča nastanek kolesnic, večja širina prometnih pasov, odstavni pasovi, blage krivine, blagi vzponi in spusti, ter učinkovito odvodnjavanje meteornih voda).

Vožnja v nasprotno smer na avtocesti je eno najbolj nevarnih dejanj, pri čemer so posledice, ki lahko nastanejo najhujše. Statistično so tovrstna deviantna dejanja v porastu, prav tako tudi posledice. V veljavnem zakonu je za tovrsten prekršek predpisana globa 300 eurov. Vozniku motornega vozila pa se izreče tudi 5 kazenskih točk. Glede na pogostost tovrstnih dejanj, menimo, da je sankcija v povezavi s posledico, ki lahko nastane s tovrstnim prekrškom (najhujše prometne nesreče) neprimerna, oziroma prenizka. Sedanja sankcija za tovrstne prekrške v zadostni meri ne učinkuje na storilce v smislu odvračanja do tovrstnih dejanj, temveč ravno nasprotno.

Z navedeno spremembo predlagamo strožje sankcije za tovrstna dejanja, in sicer je predlagana globa v višini 1.200 eurov in 18 kazenskih točk. Tovrstne kršitelje se po zalotitvi pri prekršku na podlagi tega člena na podlagi obdolžilnega predloga obravnavajo prednostno pri pristojnem sodišču. Kršitelju, ki bi bil s pravnomočno odločitvijo sodišča spoznan za odgovornega, preneha veljati vozniško dovoljenje.

K 31. členu:
V območju umirjenega prometa, kjer je hitrost omejena na največ 10 km/h, imajo pešci prednost pred vozili, vozniki pa morajo voziti posebno previdno. V območju za pešce, ki je namenjeno pešcem, je promet vozil v skladu z drugim odstavkom dovoljen le izjemoma. Tudi v tem območju velja hitrostna omejitev 10 km/h, s tem da vozniki ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev. V območju za pešce je dovoljen tudi promet uporabnikov posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev, vendar le tako, da ne ovirajo ali ogrožajo pešcev.

K 32. členu:
V območju umirjenega prometa (31. člen), kjer je hitrost omejena na največ 10 km/h, imajo pešci prednost pred vozili, vozniki pa morajo voziti posebno previdno. V območju za pešce (32. člen), ki je namenjeno pešcem, pa je promet vozil v skladu s drugim odstavkom dovoljen le izjemoma. Tudi v tem območju velja hitrostna omejitev 10 km/h, s tem da vozniki ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev. V območju za pešce je dovoljen tudi promet uporabnikov posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev, vendar le tako, da ne ovirajo ali ogrožajo pešcev.

K 33. členu:
Ta člen opredeljuje obvezno uporabo varnostnih pasov v motornih vozilih, kakor tudi izjeme. Izjema so osebe, ki z veljavnim zdravniškim potrdilo dokažejo, da pasu zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo uporabljati. Izjema so tudi osebe na zadnjih sedežih v vozilih policije, kadar bi uporaba varnostnega pasu onemogočala izvajanje uradnih nalog policije in vojaške policije. Gre za novost, ki omogoča, da policisti pri opravljanju specifičnih nalog (npr. vožnja prijete osebe) ni potrebno pripeti, saj mora biti policist pripravljen ukrepati v vsakem trenutku. Vozila policije zaenkrat niso predelana na tak način, ki bi onemogočala kakršnokoli aktivnost (pobeg, napad na policista itd.) spremljanje oz. prijete osebe.

Šesti odstavek predpisuje sankcijo tudi za voznika, če v motornem vozilu prevaža najmanj enega potnika ali več potnikov hkrati, pri tem pa najmanj eden potnik ni pripet z varnostnim pasom na način, kot ga je predvidel proizvajalec motornega vozila. Ta določba velja le za potnike, ki so večji od 150 cm, saj je za manjše potnike v členu, ki opredeljuje prevoz oseb, posebej predpisano, na kakšen način jih je dovoljeno prevažati v motornem vozilu.

Po rezultatih statističnega opazovanja o uporabi varnostnega pasu je namreč 92% voznikov v povprečju med vožnjo pripetih, medtem ko je na zadnjih sedežih pripeto le 60 % odraslih potnikov in približno 72 % otrok, kar nedvomno pomeni tudi večjo verjetnost nastanka hudih telesnih poškodb ali smrti. Po statističnih podatkih je uporablja varnostni pas manj kot polovica poklicnih voznikov kar pomeni 49 % voznikov tovornih vozil in 31 %voznikov avtobusov.

K 34. členu:
Člen določa obvezno uporabo homologirane zaščitne čelade za voznika in potnika na kolesu z motorjem, trikolesu, lahkem štirikolesu in štirikolesu brez zaprte kabine. Na novo urejamo tudi pravilo, da je uporaba kolesarskih čelad obvezna za vse voznike koles in potnike na kolesu, ki se po tem zakonu lahko vozijo na kolesu in ne samo za otroke, ki se na kolesu vozijo kot potniki ali pa so vozniki koles. Sankcija za kršitev določbe o obvezni uporabi kolesarske čelade je določena samo za otroke kot voznike ali potnike na kolesu, medtem ko za ostale voznike koles, glede na novo pravilo in novo določbo v tem zakonu, sankcija za kršitev ni določena.

K 35. členu:
Določba opredeljuje prepoved vozniku med vožnjo uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.

K 36. členu:
Ta člen prepoveduje posedovanje in uporabo naprav, s katerimi bi lahko udeleženci cestnega prometa otežili, motili ali preprečili delovanje merilnih ali drugih naprav ali tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo pooblaščeni organi pri nadzoru cestnega prometa ter določa, da je take naprave tudi prepovedano vgraditi v vozilo. Zakon določa, da se naprava, s katero bi lahko otežili, motili ali preprečili delovanje merilnih ali drugih naprav ali tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo pooblaščeni organi pri nadzoru cestnega prometa, odvzame.

K 37. členu:
V tem členu je določeno, kako, po kateri cesti ali njenem delu, sme voziti voznik določene vrste vozila v cestnem prometu. Posebej je opredeljeno, kje morajo vozniki voziti na vozišču, ki nima označenih prometnih pasov.

K 38. členu:
Ta člen določa načine voženj vozil na cesti, na kateri so označeni prometni pasovi. Tako je določeno, da mora voznik na smernem vozišču z označenimi prometnimi pasovi voziti po desnem prometnem pasu. Kadar pa ima smerno vozišče tri prometne pasove, pa je dovoljena vožnja po desnih dveh prometnih pasovih, medtem ko je levi prometni pas, namenjen prehitevanju. Tretji odstavek določa, da smejo na večpasovni cesti v naselju voziti po prometnem pasu, ki ni skrajno desni, le vozila katerih največja dovoljena masa ne presega 7,5 t. Četrti odstavek tega člena določa prepovedi zamenjave prometnega pasu ob zgostitvi prometa. V petem odstavku tega člena je opredeljen sistem zadrge z namenom večje pretočnosti prometa in zmanjševanja možnosti prometnih nesreč. Šesti odstavek določa, da je prepovedana vožnja v nasprotni smeri po smernem vozišču, ki ima dva ali več označenih prometnih pasov za vožnjo v eno smer.

K 39. členu:
V tem členu so določene izjeme oz. dovoljena odstopanja od prometnih pravil pri vožnji organiziranih kolon vojaških vozil in vozil policije pri opravljanju nalog v zvezi z obrambnimi potrebami države oz. njenimi mednarodnimi obveznostmi in zagotavljanjem javnega reda.

K 40. členu:
V tem členu so vsebovane splošne določbe, ki veljajo za vožnjo z vozilom na prehodu ceste čez železniško progo. Našteva situacije, ko se mora udeleženec cestnega prometa ustaviti pred prehodom ceste čez železniško progo. Hkrati se določajo minimalni varnostni pogoji glede preglednosti in vidnosti na takšnem prehodu ter zahtevo, da udeleženci cestnega prometa počakajo in pustijo vlak mimo.

K 41. členu:
Ta člen ureja obveznost voznika, ki se približuje prehodu za pešce. Tako je določeno, da mora voznik voziti s posebno previdnostjo in takšno hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce. Ureja se prednost pešcev pred vsemi vrstami vozil in v tem smislu izenačuje prehod za pešce na vozišču in prehod za pešce na kolesarski stezi ali drugi prometni površini.

K 42. členu:
Ta člen obvezuje voznika, da se mora pred vsako spremembo smeri vožnje, premikom vozila ali vključevanjem v promet, prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje in svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazati na predpisan način. Veliko nesreč se namreč zgodi, ker se vozniki ne prepričajo, če lahko brez nevarnosti opravijo kakršenkoli premik z vozilom. To pomeni, da bi se voznik, predvsem osebnega avtomobila s pogledom v notranje vzvratno ogledalo, v zunanje vzvratno ogledalo in čez rame, moral natančno prepričati o varnosti vseh premikov z vozilom, saj lahko le na ta način premosti mrtvi kot vozila, oz. opazi drugega udeleženca cestnega prometa, ki je lahko »skrit« v mrtvem kotu vozila. Nujnost teh pogledov poudarjajo tudi učitelji vožnje v avtošolah. Prav tako je vse več smernih vozišč, tudi v naseljih, z dvema prometnima pasovoma, kjer so pogledi nujno potrebni.

K 43. členu:
Ta člen ureja vzvratno vožnjo po cesti. Dovoljuje jo le na krajši razdalji in le v primerih, kadar voznik s tako vožnjo ne more ogroziti drugega udeleženca cestnega prometa ali premoženja, v taksativno naštetih primerih pa jo izrecno prepoveduje. Pri vzvratni vožnji mora voznik motornega vozila vklopiti varnostne utripalke in s tem opozoriti druge udeležence cestnega prometa, da se njegovo vozilo premika vzvratno. Ta določba pa ne velja za vzvratno parkiranje, pri čemer je dovolj, da smer nakaže z utripalkami.

K 44. členu:
Ta člen natančno opredeljuje pojem minimalne varnostne razdalje, ki jo mora upoštevati voznik vozila, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu. Varnostna oziroma minimalna varnostna razdalja med vozili se določa s sekundno metodo. Določanje minimalne varnostne razdalje s sekundno metodo omogoča vozniku, da enostavno in relativno natančno oceni to razdaljo, ter jo med vožnjo za drugim vozilom tudi vzdržuje. Varnostna razdalja je razdalja med dvema voziloma, ki vozita drugo za drugim na istem prometnem pasu in ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi vozilo, ki vozi za drugim vozilom, prevozi v dveh sekundah (varnostna razdalja).

V kolikor je določena najmanjša razdalja med vozili s prometnim znakom, mora voznik voziti najmanj na razdalji, določeni s prometnim znakom.

Varnostna razdalja se ugotavlja pri kršitvah brez posledic izključno s tehničnimi sredstvi, ki omogočajo dinamično slikovno dokumentiranje. Na podlagi tako določene minimalne varnostne razdalje bo omogočen tudi učinkovit nadzor upoštevanja varnostne razdalje med vozili, ki je vse pogosteje vzrok prometnih nesreč ter tudi sankcioniranje voznikov, ki varnostne razdalje ne upoštevajo.

K 45. členu:
Ta člen določa, da je voznik dolžan hitrost in način vožnje prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim. Od voznika se pričakuje, da bo vozil vozilo tako, da bo ves čas vožnje obvladoval vozilo in ga tudi ustavil pred vsako oviro, ki bi se pojavila na cesti, pa gre za tako oviro, ki jo, glede na okoliščine, pri vožnji vozila v cestnem prometu lahko pričakuje. Ta člen posebej opredeljuje tudi hitrost, s katero se sme voznik približevati križišču, prehodu za pešce oziroma prehodu ceste čez železniško progo ter terja od voznikov posebno previdnost. Zakon tudi določa, da voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence v cestnem prometu in hkrati zavezuje voznike, ki s počasno vožnjo tako ovirajo promet, da se za njimi nabere kolona vozil, ki jih ne more varno prehiteti, da se na primernem mestu sami izločijo iz prometa in s tem pripomorejo k povečanju pretočnosti prometa. Peti odstavek zavezuje voznike motornih vozil, ki prevažajo nevarno blago, in voznike motornih vozil, s katerimi se opravlja izredni prevoz, razen izrednih prevozov, ki se opravljajo zaradi zagotavljanja prevoznosti cest (pluženje in posipanje), da morajo ob zmanjšani vidljivosti in sicer pri vidljivosti, ki je manjša od 50 metrov, zmanjšati hitrost in sicer tako, da se izključi vsako morebitno ogrožanje. Vozniki teh vozil so ob zmanjšani vidljivosti dolžni ustaviti na najbližjem parkirnem prostoru, ter poskrbeti za varnost vozila in tovora. Slednje velja ne le ob zmanjšani vidljivosti, temveč tudi v primeru, če je cesta spolzka zaradi snega, ledu ali drugih razlogov, ter v primeru, če je zaradi vetra ali drugih okoliščin zmanjšana stabilnost vozila.

K 46. členu:
Ta člen določa splošne hitrostne omejitve na slovenskih cestah. Tako je določeno, da je največja dovoljena hitrost vozil na cestah v naselju 50 km/h, na cestah v območju omejene hitrosti 30 km/h ter na cestah, ki so v območju umirjenega prometa in v območju za pešce 10 km/h. Drugi odstavek določa tudi največje dovoljene hitrosti na cesti zunaj naselij ter glede na vrsto ceste določa, da je največja dovoljena hitrost na avtocestah 130 km/h, na hitrih cestah 110 km/h, na vseh ostalih cestah pa 90 km/h.

K 47. členu:
V tem členu so določene hitrostne omejitve za posamezne vrste vozil v cestnem prometu. Zakon tudi določa, da so določene vrste vozil dolžne imeti na vidnem mestu na zadnji levi strani označbo največje dovoljene hitrosti, ki je predpisana za to vrsto vozil.

K 48. členu:
Ta člen opredeljuje posebne omejitve hitrosti za motorna vozila s priklopnimi vozili, tovorna vozila in avtobuse na avtocestah in hitrih cestah, ki imajo fizično ločeni smerni vozišči z najmanj dvema prometnima pasovoma.

K 49. členu:
Ta člen določa izjeme glede upoštevanja dovoljenih hitrosti za vozila policije in vozila Slovenske obveščevalno varnostne agencije in pogoje, pod katerimi smejo vozila policije in vozila Slovenske obveščevalno varnostne agencije voziti hitreje. Tako je določeno, da omejitve hitrosti, določene s prometnimi pravili ter omejitve hitrosti, izražene s postavljenimi prometnimi znaki, ne veljajo za vozila policije, opremljena s posebnimi napravami za ugotavljanje hitrosti, vendar izključno takrat, kadar policisti z njimi nadzirajo hitrost vozil v cestnem prometu. Izjema velja tudi za vozila policije ter vozila Slovenske obveščevalno varnostne agencije, kadar policisti ali uradne osebe agencije z njimi na podlagi dovoljenja državnega tožilca, preiskovalnega sodnika ali direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije izvajajo prikrita preiskovalna dejanja iz svoje pristojnosti po zakonu, ki ureja naloge, pristojnosti in pooblastila policije ali zakonu, ki ureja kazenski postopek oziroma posebne oblike pridobivanja podatkov po zakonu, ki ureja delovanje Slovenske obveščevalno–varnostne agencije. Vendar zakon posebej določa, da so tudi v teh primerih vozniki teh vozil dolžni voziti tako in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja.

K 50. členu:
Ta člen določa pravila prehitevanja. Kljub temu, da so uvedene vinjete in je odpadla obvezna ustavitev na cestninskih postajah, zakon dovoljuje prehitevanje po desni strani tudi na ploščadi z več prometnimi pasovi pred cestninsko postajo, na kateri je hitrost omejena na največ 60 km/h.

K 51. členu:
V tem členu so določena pravila, ki jih mora voznik upoštevati pred in med prehitevanjem, zato, da bi manever prehitevanja opravil varno. To pomeni, da se pred prehitevanjem prepriča, če je na cesti dovolj prostora, da namero nakaže s predpisanim znakom, da vozilo prehiti brez oklevanja, na primerni bočni razdalji ter da ga pri tem ne ovira. Po prehitevanju se mora čimprej vrniti na izhodiščni prometni pas, kar pa ne velja za prehitevanje na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma, kjer sme voznik, če želi prehiteti še kakšno vozilo ostati na prometnem pasu, po katerem je prehiteval, seveda pa pri tem ne sme ovirati hitrejših vozil, ki se mu približujejo od zadaj.

Zakon nalaga posebne dolžnosti tudi vozniku prehitevanega vozila, saj le ta med prehitevanjem ne sme povečevati hitrosti svojega vozila, poleg tega pa je dolžan po potrebi tudi zmanjšati hitrost in se pomakniti k desnemu robu vozišča.

K 52. členu:
Ta člen taksativno določa prepovedi prehitevanja. Tako natančno določa, kdaj in na katerih delih cest velja splošna prepoved prehitevanja, hkrati pa določa tudi, v katerih primerih, je kljub splošni prepovedi prehitevanja, prehitevanje kljub temu dovoljeno. Tako velja, da je v križišču prepovedano prehitevanje, razen, če se prehiteva vozilo, ki zavija levo v skladu s 50. členom tega zakona, vozilo, ki vozi po prednostni cesti ali vozilo, ki pri zeleni luči vozi preko križišča, na katerem je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki.
K 53. členu:
Člen ureja vožnjo mimo ustavljenega vozila, kolone vozil ali drugega objekta na vozišču in določa pravila varne vožnje mimo ovire na cesti, ki jih mora voznik pri vožnji mimo upoštevati. Zakon v tem členu izrecno prepoveduje vožnjo mimo, če se voznik po vožnji mimo ne bi mogel varno in brez oviranja vrniti na smerno vozišče za vožnjo v smeri, v kateri vozi, ali nadaljevati vožnje po prometnem pasu, po katerem vozi in vozila, ki se je ustavilo pred prehodom za pešce.

K 54. členu
Ta člen taksativno našteva primere prepovedi obračanja vozil v cestnem prometu in sicer prepoveduje obračanje vozila na ozkih ali nepreglednih delih cest, na mostovih, viaduktih, predorih in drugih nevarnih delih cest, ob gostem prometu vozil in ob zmanjšani vidljivosti.

K 55. členu:
V tem členu so predpisana splošna pravila srečanja dveh vozil ali vozila in drugega prometnega udeleženca, in pravila, ki veljajo pri srečanju na zoženem delu ceste ali na vzponu oz. na spustu, ali pri srečanju vozila, z avtobusom ali z vozilom, ki vleče priklopno vozilo.

K 56. členu:
V tem členu so določena splošna pravila prednosti v cestnem prometu. Tako je določeno, da mora voznik pri vključevanju v cestni promet ali v promet na prednostno cesto pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka in sicer kadar se vključuje v promet na prednostni cesti s ceste, ki je s predpisano prometno signalizacijo označena kot neprednostna, kadar se vključuje z nekategorizirane ceste v promet na javni cesti in kadar se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora, s pločnika ali z druge površine, ki ni cesta.

K 57. členu:
V tem členu je določeno, na kakšen način se sme voznik približevati križišču in kako se mora pred križiščem razvrstiti. Posebej je določen način razvrščanja vozil pred križišči, kjer so na vozišču označeni ali neoznačeni prometni pasovi. Ustrezno – pravilno razvrščanje ima velik pomen za varen in tekoč potek prometa, saj je zraven utripalk edini komunikacijski element za druge voznike.

V drugem odstavku se prepoveduje vozniku zapeljati na križišče, če bi zaradi gostote prometa, ovire ali drugega vzroka obstal na križišču in oviral ali onemogočil promet vozil z leve ali desne. Določba je namenjena zagotavljanju večje pretočnosti križišč ob gostem prometu, zlasti v prometnih konicah.

K 58. členu:
Ta člen natančno opredeljuje pravila o prednosti med udeleženci na križišču. Tako je določeno, da ima na križišču prednost vozilo, ki prihaja z desne strani, razen če je s prometno signalizacijo določeno drugače. Voznik vozila, ki na križišču zavija levo, mora pustiti mimo vozila, ki prihajajo z nasprotne smeri in vozijo naravnost ali zavijajo desno. Posebej je določena prednost vozil, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki jo prečka pred vozilom, ki zavija desno. Enako velja tudi za vozila, ki vozijo po označenem prometnem pasu za vozila javnega prevoza potnikov, ki je desno od prometnega pasu, po katerem vozi. Zakon določa, da mora voznik, ki na križišču zavija, dati prednost pešcem, ki prečkajo vozišče, na katero namerava zaviti. Kadar voznik pri zavijanju prečka dvosmerno kolesarsko stezo, mora pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po tej stezi.

K 59. členu:
Člen določa način vožnje na križišču, s poudarkom na zavijanju v levo, ter prepoveduje menjavo prometnih pasov na križišču. V zvezi s tem določa, da sme voznik, ki na križišču zavija na smerno vozišče z dvema ali več prometnimi pasovi, zapeljati na kateregakoli od teh pasov, razen če istočasno zavija na isto smerno vozišče tudi voznik, ki prihaja z nasprotne smeri.

K 60. členu:
Ta člen predpisuje prometno ureditev na krožnem križišču.

V drugem odstavku tega člena je določeno, da se mora voznik, ki zapelje na krožno križišče katerega vozišče ima dva ali več prometnih pasov, razvrstiti na notranji prometni pas.

Razvrstitev na notranji prometni pas je v nekaterih primerih (skoraj) nemogoče izvesti, kot na primer:
- (lastnosti križišča) razvrstitev na notranji prometni pas v (zelo) majhnih krožnih križiščih, ki imajo sicer označena dva prometna pasova,
- (lastnosti vozila) razvrstitev na notranji prometni pas krožnih križišč, velikim tovornim vozilom s priklopnikom. To je fizično možno le na (zelo) velikih krožnih križiščih.

K 61. členu:
V tem členu je določeno, da morajo biti med vožnjo vrata vozila zaprta, in da na ustavljenem ali parkiranem vozilu voznik ali potnik ne sme odpreti vrat, če bi s tem oviral ali ogrozil drugega udeleženca cestnega prometa.

K 62. členu:
Člen opredeljuje, da mora voznik, ki zapusti vozilo, ukreniti vse potrebno, da se vozilo ne more samo premakniti in da mora vozilo zavarovati pred neupravičeno uporabo.

K 63. členu:
Ta člen določa ukrepanje voznika, kadar vozilo ustavi na cesti zaradi okvare, prometne nesreče ali drugega vzroka in zato predstavlja nevarnost za druge udeležence cestnega prometa.

K 64. členu:
Ta člen določa, kako mora ravnati voznik, kadar vozilo obstane na železniški progi na prehodu ceste čez železniško progo.

K 65. členu:
Ta člen opredeljuje pravila ustavljanja in parkiranja vozil. Parkiranje je v slovenskih mestih zaradi kroničnega pomanjkanja parkirnih mest glede na število avtomobilov vse težje, zato morajo biti zakonske določbe o parkiranju jasne in natančne. Natančno je določeno na kakšen način je parkiranje dovoljeno, še natančneje pa, kje in kdaj je prepovedano.

K 66. členu:
Ta člen določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati osebe, da lahko pridobijo pravico do parkirne karte, kateri organ jo izda in vodi evidenco o izdanih parkirnih kartah. Hkrati je določeno tudi, kateri osebni podatki se vpisujejo v evidenco izdanih parkirnih kart.

K 67. členu:
Določba določa, da smejo biti na označenem prostoru za invalide parkirana izključno vozila, ki so označena z veljavno parkirno karto. Zakon tudi določa, da se v primeru zlorabe parkirne karte, le ta odvzame in vrne organu, ki jo je izdal. Upravičenci do parkirne karte smejo parkirati tudi na parkirnem mestu, ki ni označeno za invalide. V kolikor želijo izkoristiti ugodnosti, ki jim jih daje izdana parkirna karta (npr. brezplačno parkiranje) morajo vozilo na parkirnih mestih, ki niso označena za invalide obvezno označiti z veljavno parkirno karto.

K 68. členu:
Člen določa, kaj je območje kratkotrajnega parkiranja ter pogoje za uporabo tega območja.

K 69. členu:
Ta člen opredeljuje izjeme, v katerih primerih se sme parkirati tam, kjer je to prepovedano.

K 70. členu:
V tem členu je določeno, kdaj in na kakšen način mora voznik uporabljati zvočne in svetlobne opozorilne znake, s katerimi opozarja druge udeležence cestnega prometa na nevarnost. Prav tako je določeno kdaj mora voznik vklopiti varnostne utripalke na vozilu.

K 71. členu:
Določbe o svetlobni opremi na vozilih v tem členu dopuščajo le predpisano svetlobno opremo, vozniki pa jo smejo uporabljati le v skladu z zakonom. Določbe o njihovi uporabi v tem členu so dopolnjene z dnevnimi svetilkami, ki nadomeščajo prižgane zasenčene žaromete podnevi. V šestem odstavku tega člena je določeno tudi, na kakšen način se lahko uporabljajo zasenčeni žarometi kot dnevne svetilke.

Glede vožnje s prižganimi žarometi podnevi so pri nas mnenja še vedno deljena, čeprav koristi prižganih žarometov na motornih vozilih nedvomno večkratno presegajo morebitne slabosti. Švicarji, ki so 1. januarjem 2002 uzakonili vožnjo podnevi s prižganimi svetilkami za dnevno vožnjo ali z zasenčenimi žarometi, pričakujejo zaradi tega na svojih cestah blizu 10% manj mrtvih in poškodovanih (na slovenskih cestah je v letu 1998, ko je večina med nami prižgala žaromete, umrlo 13,5 % manj ljudi kot leto poprej). Švicarji ugotavljajo, da prižgani žarometi podnevi omogočajo boljšo vidnost motornih vozil v cestnem prometu in s tem večjo varnost pri prehitevanju, boljšo oceno oddaljenosti teh vozil, zlasti med pešci in kolesarji, boljšo vidnost v območju obrobnega (perifernega) vida, zlasti pri otrocih in starejših, ki slabše vidijo v območju obrobnega vida, zgodnejše zaznavanje vozil s prižganimi žarometi in s tem krajši reakcijski čas, lažje ločevanje med vozili, ki vozijo v isti smeri in vozili, ki prihajajo nasproti, boljšo vidnost vozil s prižganimi žarometi pri različnih vremenskih in drugih pogojih (na primer: vožnja skozi gozd, vožnja ob nizkem soncu), boljšo vidnost in s tem večjo varnost pri menjavi prometnega pasu, zlasti na avtocestah in drugih cestah, ki omogočajo vožnjo z večjo hitrostjo, saj voznik prej in lažje opazi vozilo, ki ga s prižganimi žarometi dohiteva po sosednjem prometnem pasu.

Enako kot v drugih državah, tudi Švicarji ugotavljajo, da se bo zaradi vožnje s prižganimi žarometi povečala poraba goriva za 1 do 2 odstotka (ob dovoljenem zmanjšanju svetilnosti kratkih žarometov in brez sočasno prižganih pozicijskih svetilk tudi manj), kar je zanemarljivo v primerjavi s povečano porabo zaradi agresivne vožnje, ki poveča porabo tudi za 30 %, ali vožnjo s premalo napolnjenimi pnevmatikami ali s prtljažnikom na strehi, kar poveča porabo tudi za 10 %. Obveznost vožnje motornih vozil s prižganimi žarometi podnevi imajo uzakonjeno Švedska, Norveška, Finska, Danska, Poljska (pozimi), Češka (pozimi), Slovaška, Estonija, Švica, Madžarska (zunaj naselja), Italija, Hrvaška, Španija, Portugalska (kjer je določeno s prometnim znakom), Izrael in Kanada, glede na priporočilo EU pa se bo število teh držav zanesljivo še povečalo.

K 72. členu:
Žaromet za osvetljevanje okolice vozila sme biti prižgan le pri opravljanju dela in ne sme slepiti ali kako drugače motiti udeležencev cestnega prometa.

K 73. členu:
V skladu s prvim odstavkom tega člena mora biti žival ali čreda na cesti ponoči osvetljena. Gonjač, vodič živali ali črede in jahač mora poskrbeti, da je žival ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti v cestnem prometu predpisano označena s svetilko. Jezdna žival je lahko namesto svetilke označena z odsevnimi trakovi na spodnjih delih nog.

K 74. členu:
V prvem odstavku tega člena je predpisano, na kakšen način mora biti tovor naložen, pritrjen ali pokrit na oziroma v vozilu v cestnem prometu. Po drugem odstavku tega člena mora biti nameščen nosilec z registrsko tablico in predpisanimi svetilkami in odsevniki, kot najbolj izpostavljen del na zadnji strani vozila, kadar tovor, naložen na motornem ali priklopnem vozilu, ali naprave, ki so namenjene za prevoz, nalaganje, razlaganje ali pritrditev tovora, zakrivajo mesto, na katerem je nameščena registrska tablica ali svetilke na zadnji strani vozila. Ta člen nadgrajuje določbo tega zakona o svetlobni opremi vozil, ki določa, da svetilke in odsevniki ne smejo biti zakriti ali umazani.

Zakon določa, da mora minister, pristojen za promet, podrobneje predpisati način namestitve, pritrditve in zavarovanja tovora na vozilu.

K 75. členu:
Ta člen določa, kako mora biti označen tovor na vozilu, ki presega vozilo po dolžini ali širini. Velikost table, s katero se označuje tak tovor je predpisana v najmanjših merah, lahko pa te predpisane mere tabla tudi presega.

K 76. členu:
Ta člen določa, kako mora biti označen tovor na vozilu, ki sega bočno preko vozila.

K 77. členu:
V tem členu so določeni pogoji za nalaganje oziroma razlaganje tovora in čas ustavitve vozila zaradi tega. Zaradi nalaganja ali razlaganja ne sme biti onemogočen promet drugih udeležencev cestnega prometa, na delih ceste zunaj vozišča pa mora imeti voznik v takem primeru dovoljenje pristojnega organa. Z nalaganjem ali razlaganjem tudi ni dovoljeno onesnaževati okolja.

K 78. členu:
Člen opredeljuje, da so gospodarske vožnje omejene na opravljanje kmetijske dejavnosti in na prevoz oseb v turistične namene s cestnim turističnim vlakom, kolesom-rikša, kočijo, ipd.. Opravljajo se lahko le na kratkih razdaljah na nekategoriziranih in občinskih cestah, na državnih cestah pa le s pisnim dovoljenjem upravljavca ceste. V določbah so natančno opredeljene izjeme glede upoštevanja največje dovoljene širine vozil, pri čemer lahko odstopa širina od predpisane za največ 20%, višina pa za največ 10%. S tem je Slovenija povzela ureditev držav EU, ki pri takšnih prevozih dopuščajo širino 3 metrov.

Predpisana je označitev vozil, s katerimi se opravljajo gospodarske vožnje, prav tako je predpisana tudi postavitev ustrezne prometne signalizacije na cestah, na katerih se zgoščeno opravljajo gospodarske vožnje. Novost predstavljajo pogoji za vožnjo cestnega turističnega vlaka. Voznik mora za vožnjo cestnega turističnega vlaka imeti vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila kategorije D1 in ne sme biti voznik začetnik. Do zdaj je cestni turistični vlak lahko vozil voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem kategorije F, čeprav je v priklopnih vozilih lahko sedelo več deset potnikov.

K 79. členu:
V tem členu je urejena vleka priklopnega vozila. Z motornim vozilom je dovoljeno vleči največ eno priklopno vozilo, s traktorjem in pri gospodarski vožnji največ dve priklopni vozili, pri gospodarski vožnji za prevoz oseb s cestnim turističnim vlakom pa največ tri priklopna vozila. Predpisani so tudi temeljni pogoji za vleko, ki se nanašajo na vlečno napravo in dodatna vzvratna ogledala na vlečnem vozilu. Proizvajalec vozila določi, kakšno priklopno vozilo (s kakšno maso) je sposobno vleči motorno vozilo določenega tipa oziroma njegova izvedenka. Proizvajalec mehanske naprave za spenjanje vozil pa določi, kakšne sile je sposobna prenesti ta naprava oziroma kakšna je največja dovoljena masa priklopnega vozila, ki ga je dovoljeno vleči z njo. Če ti dve masi nista enaki, potem je največja dovoljena masa priklopnega vozila za neko motorno vozilo določena s tisto od prej omenjenih mas, ki je manjša.

K 80. členu:
V tem členu so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati voznik vlečenega vozila.

K 81. členu:
V tem členu so določeni pogoji pod katerimi se lahko opravlja vleka pokvarjenega motornega vozila (z vrvjo ali drogom ali obešeno oziroma naslonjeno na vlečno vozilo) in načine za takšno vleko. Člen ureja tudi vleko pokvarjenega motornega vozila s priklopnim vozilom. Vleka pokvarjenega motornega vozila s pripetim priklopnim vozilom je dovoljena le do najbližjega primernega prostora zunaj vozišča, kjer se priklopno vozilo izloči iz prometa. Hkrati se določa tudi pogoje za vleko ponoči in ob zmanjšani vidljivosti in prepoveduje vleko, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov.

K 82. členu:
Člen določa dodatne pogoje za vleko pokvarjenega motornega vozila na avtocesti in hitri cesti. Tako je določeno, da dovoljena vleka po avtocesti in hitri cesti le, če je do okvare prišlo med vožnjo po tej cesti. Zakon dovoljuje vleko takega vozila le do najbližjega izvoza, glede vleke okvarjenega ali poškodovanju avtobusa ali tovornega vozila na avtocesti ali hitri cesti pa omogoča vleko takega vozila po avtocesti pod pogojem, da po cestah nižje kategorije, ki potekajo ob avtocestah, vleka ni mogoča.

K 83. členu:
Določbe o pešcih in njihovih obveznostih v cestnem prometu se glede na dosedanjo ureditev niso spremenile. Pešci morajo uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev, vozišče pa le tam, kjer ni peščevih površin. Po vozišču hodijo pešci praviloma ob levem robu, razen kadar vlečejo ali potiskajo voziček, kolo ali drugo enosledno vozilo.

K 84. členu:
Pešec, ki vleče ali potiska po vozišču ročni voziček ali se vozi po vozišču v invalidskem vozičku, mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na vozičku prižgano najmanj eno belo svetilko. Pešec, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču ali tik ob njem, mora nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, belo svetilko ali predpisan odsevnik. Organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču, mora uporabljati na začetku in na koncu skupine najmanj po eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo.

K 85. členu:
V tem členu zakon določa posebne pogoje za varno udeležbo oseb s posebnimi potrebami v cestnem prometu. Osebe s posebnimi potrebami so lahko udeležene v cestnem prometu le s spremljevalcem oziroma glede na svoje potrebe uporabljati prirejeno vozilo ali potrebne pripomočke, slepi pešci pa morajo uporabljati belo palico.

K 86. členu:
Ta člen taksativno našteva osebe, ki morajo biti predpisano označene z odsevnimi telovniki med hojo po avtocesti ali hitri cesti.

K 87. členu:
Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. Ta določba izhaja neposredno iz 56. člena Ustave Republike Slovenije in zagotavlja v povezavi z določbami tega in naslednjih členov tega zakona razmeroma visoko raven varstva otrok, ki omogoča, da so otroci na slovenskih cestah tudi v evropskem merilu zelo varni. Tako je posebej določeno, da morajo otroci ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na vidnem mestu nositi »kresničko«, ki sme biti katerekoli barve, razen rdeče. Rumene rutice so razpoznavni znak za učence prvega in drugega razreda. Posebej je urejena možnost varovanja otrok pri prehajanju vozišča ceste, predpisan je znak, s katerim tisti, ki varuje otroke, ustavlja promet vozil, in obveznost voznikov, da na ta znak ustavijo pred prehodom. Posebej je določeno, kdaj smejo otroci samostojno v cestni promet in kako morajo biti zaradi boljše prepoznavnosti označeni.

K 88. členu:
Ta člen predpisuje pogoje za prevoz oseb, tako potnikov v javnem prevozu, kot tudi vseh drugih potnikov, bodisi v osebnih avtomobilih, tovornih vozilih, traktorjih ali v priklopnih vozilih.

K 89. členu:
Vozila, v katerem se poleg voznika vozi več kot osem oseb, sme voziti oseba, katera izpolnjuje pogoje določene s tem členom. Prepoved vožnje vozniku takšnega vozila velja predvsem iz razlogov varnosti potnikov.

K 90. členu:
Določbe tega člena določneje opredeljujejo pojem otroka zaradi zagotavljanja učinkovitejšega varstva otrok pri organiziranih prevozih v cestnem prometu. Ta opredelitev pojma otroka velja samo za ta člen. Natančneje so določeni pogoji za prevoz skupin otrok, ki jih morajo izpolnjevati vozniki, ki vozijo takšna vozila. V tem členu je določen vsebinski okvir za prevoze skupin otrok. Prvi odstavek predpisuje obveznost pedagoškega spremljevalca pri organiziranih prevozih skupin otrok. Ta omejitev ne velja za prevoze skupine otrok od doma v šolo in iz šole domov v posebnih linijskih prevozih, torej pri običajnih šolskih prevozih otrok. Namen določbe je v tem, da se s spremljevalcem, starim vsaj 21 let, ki je lahko vzgojitelj, učitelj, trener, mentor idr. zagotavlja večja varnost otrok pri vstopanju in izstopanju in med prevozom. Na vozniške sposobnosti in zmožnosti vplivajo tudi dodatne dejavnosti, ki jih lahko voznik opravlja v času, ko ne vozi. Vodenje ogledov, treningov, vodenje skupine športnikov na tekmovanjih, ipd. zahteva poseben fizični in psihični napor ter koncentracijo, ki lahko negativno vpliva na varno vožnjo. Pri tem je zelo pomembno, da se takšna opravila oziroma dela izvajajo v mejah, ki še vedno zagotavljajo zmožnost varnega upravljanja motornega vozila. Z vidika varnosti je zelo pomembna tudi določba drugega odstavka, po kateri morajo otroci med vožnjo sedeti na sedežih, vgrajenih v vozilu, ker je na ta način neposredno zagotovljena njihova večja varnost, ob tem pa s hojo ali tekanjem po avtobusu ne motijo zbranosti voznika. Ta določba tudi preprečuje organiziran prevoz skupine otrok na stojiščih, kar je v želji za čim večjim zaslužkom želja in zahteva nekaterih avtobusnih prevoznikov. Med skupino otrok zakon ne šteje skupine, ki je sestavljena v družinskem krogu. S tem je iz sistema organiziranih prevozov skupin otrok izvzet prevoz več otrok v družinskih oziroma sorodstvenih okvirih.

K 91. členu:
Mimo avtobusa ali avtotaksi vozila, ustavljenega na postajališču, morajo vozniki voziti tako, da je zagotovljena varnost pešcev, še posebno previdni morajo biti, če je avtobus označen z znakom za prevoz otrok. Če je tako označen avtobus ustavljen na vozišču in ima vklopljene varnostne utripalke, morajo vozniki, ki vozijo po istem smernem vozišču, vozila ustaviti, vozniki vozil, ki vozijo mimo po smernem vozišču za vožnjo v nasprotni smeri, pa morajo voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno, po potrebi pa tudi ustaviti.

K 92. členu:
Za jahače, gonjače in vodiče živali, udeležene v cestnem prometu, se uporabljajo določbe tega zakona o pešcih, če ta zakon ne določa drugače. Domače živali morajo biti na cestah, namenjenih prometu motornih vozil, v spremstvu osebe, ki jih vodi. Druge živali morajo biti na cesti pod nadzorstvom gonjača. Novost predstavlja določba tretjega odstavka, v katerem je določeno, da morajo biti domače živali, ki se prevažajo v delu motornega vozila namenjenega za prevoz potnikov oziroma prtljage, ustrezno zavarovane (ali da so v kletkah in pripete z varnostnim pasom ali v prtljažniku, pripete s pasom, ipd.). Ravno tako je novost določba četrtega odstavka, po kateri je na posameznih občinskih cestah dovoljeno voditi živino na pašo s traktorjem, če tako določi občina v skladu z določbo tega zakona in na teh cestah opozori na to druge udeležence cestnega prometa s predpisano prometno signalizacijo. Jahač mora biti telesno sposoben za ježo in mora obvladati žival, na kateri jezdi. Jahač, mlajši od 14 let, sme jezditi le v spremstvu polnoletne osebe. Jezdenje je dovoljeno le na poteh za jahače, nekategoriziranih cestah in na občinskih cestah, na katerih prometna ureditev dovoljuje jahanje.


K 93. členu:
Člen določa pravila vožnje s kolesom in s kolesom s pomožnim motorjem ter pravila za prevoz otroka, mlajšega od osem let. Določa pogoje za vleko priklopnega vozila, uvaja tudi priklopno vozilo za prevoz otrok, konstruirano za prevoz enega ali dveh otrok, ki mora biti izvedeno tako, da omogoča varen prevoz otroka. Določa tudi pogoje za vožnjo na kolesu za dve ali več oseb, kot tudi pogoje za vožnjo kolesa ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti.

K 94. členu:
Vozniki koles, ki imajo licenco, lahko pri izvedbi treninga vozijo po dva vzporedno. Opredeljeni so pogoji, pod katerimi lahko vozilo vozi na tak način.

K 95. členu:
Pešec, ki vleče ali potiska po vozišču ročni voziček ali se vozi po vozišču v invalidskem vozičku, mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na vozičku prižgano najmanj eno belo svetilko. Pešec, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču ali tik ob njem, mora nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, belo svetilko ali predpisan odsevnik. Organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču, mora uporabljati na začetku in na koncu skupine najmanj po eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo.

K 96. členu:
Vožnja vprežnega vozila, spremljevalec in njegova vloga, prevoz tovora, gospodarska vožnja, stanje vprežne živali, priklopno vozilo ter oprema in osvetlitev vprežnega vozila ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je vsebina teh štirih členov. Voznik in spremljevalec ne smeta biti mlajša od 14 let in morata biti sposobna obvladati vprežne živali. Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez nadzorstva. Vožnja vprežnega vozila, spremljevalec in njegova vloga, prevoz tovora, gospodarska vožnja, stanje vprežne živali, priklopno vozilo ter oprema in osvetlitev vprežnega vozila ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je vsebina teh štirih členov. Voznik in spremljevalec ne smeta biti mlajša od 14 let in morata biti sposobna obvladati vprežne živali. Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez nadzora. Vožnja vprežnega vozila, spremljevalec in njegova vloga, prevoz tovora, gospodarska vožnja, stanje vprežne živali, priklopno vozilo ter oprema in osvetlitev vprežnega vozila ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je vsebina teh štirih členov. Voznik in spremljevalec ne smeta biti mlajša od 14 let in morata biti sposobna obvladati vprežne živali. Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez nadzorstva.

K 97. členu
Posebna prevozna sredstva so invalidski vozički, otroška prevozna sredstva ter športni pripomočki in naprave, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, kot so: skiro, kotalke, rolke, rolerji, smuči, sanke, otroško kolo, monokolo in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva, ki niso vozila po tem zakonu. Njihova uporaba, razen invalidskih vozičkov, je omejena na tiste dele cest, na katerih se ne opravlja promet motornih vozil. V cestnem prometu je, razen natančno določene izjeme, prepovedana uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja pešcev (motorne sani, miniaturna motorna vozila, gokart itd.).

K 98. členu:
Vozniki morajo ravnati v skladu z omejitvami, prepovedmi in obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo, kljub temu, da je v nasprotju s prometnimi pravili.

K 99. členu:
Člen natančno določa pomen luči na semaforju za udeležence v cestnem prometu. Posebej pomembne so oblike luči in kombinacije teh luči.

K 100. členu:
Ta člen določa obveznosti za voznika pri zeleni luči na semaforju, če je križišče zasedeno z vozili, ki vozijo v njegovi smeri, in za voznika, ki se mu je prižgala na semaforju zelena luč, pa so na križišču še vozila z bočnih strani, ki še niso zapustila križišča.

K 101. členu:
V členu so pojasnjeni posebni svetlobni znaki vozil s prednostjo in vozil za spremstvo, njihova uporaba in njihov pomen. Pooblastilo ministru, pristojnemu za promet, da v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, določi vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, na katerih je dovoljeno namestiti in uporabljati naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, vrste posebnih svetlobnih in zvočnih znakov ter pogoje in način njihove uporabe, pa je opredeljeno v 11. členu tega zakona.

K 102. členu:
Člen določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati voznik vozila s prednostjo in vozila za spremstvo ter obveznost organa ali organizacije, ki uporablja takšna vozila.

K 103. členu:
V členu je določen pomen in namen uporabe posebne opozorilne svetilke, ki oddaja svetlobo rumene barve, ki je svetlobni znak za opozarjanje udeležencev cestnega prometa na določeno nevarnost. Takšna nevarnost so tudi delovna vozila v cestnem prometu, vozila, ki se uporabljajo pri nadzoru in vzdrževanju cest nameščanju in vzdrževanju prometne signalizacije in opreme, električnih, telekomunikacijskih in drugih naprav in napeljav na cesti ali ob njej, vozila inšpektorjev, pristojnih za nadzor cest, vozila za pomoč in odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil, odvoz napačno parkiranih vozil, odvoz odpadkov in vozila občinskega redarstva, kadar se z njimi na cesti opravlja delo. Posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve se lahko uporablja tudi kot opozorilo na prometno nesrečo, prireditev na cesti ali drugo oviro na cesti ter za označitev vozil, ki prevažajo nevarno blago in za označitev kolone vozil, ki niso vozila v spremstvu in se v druge namene ne sme uporabljati. Voznik, ki sreča, dohiti ali pripelje do vozila s posebno opozorilno svetilko, ki oddaja svetlobo rumene barve, mora voziti posebno previdno in po potrebi ustaviti vozilo.

K 104. členu:
Ta člen določa, da je vožnja, usposabljanje kandidata za voznika in spremljanje voznika pod vplivom alkohola prepovedana. V petem odstavku je določeno, da se navedeno ugotavlja s sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom.

K 105. členu:
Prvi odstavek točno določa, kateri vozniki ne smejo imeti v cestnem prometu alkohola v organizmu. Alkohola v organizmu ne smejo imeti tudi učitelj vožnje med usposabljanjem in spremljevalec.

V drugem odstavku je določena stopnja alkohola v organizmu za ostale voznike, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu.

Alkohol pri voznikih v slovenskem prostoru je še vedno problem, še posebej pri mladih. Še vedno je bilo približno tretjino vseh povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Je sicer zaznati pozitiven premik (v letu po uveljavitvi zakona je bilo 48 prometnih nesreč s smrtnim izidom manj, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola), vendar ne moremo biti zadovoljni z ugotovitvami, da vozniki še vedno množično vozijo pod vplivom alkohola.

K 106. členu:
Ta člen se nanaša na prepoved vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ter njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo voznikovo sposobnost za vožnjo. Prepoved vožnje pod vplivom omenjenih snovi velja tudi za učitelja vožnje ter spremljevalca.

K 107. členu:
Ta člen določa postopek preverjanja psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa ter pogoje in ukrepe, če se ugotovi, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu alkohol ali več alkohola, kot ga za posamezno vrsto voznika dovoljuje ta zakon, kakor tudi postopek in ukrepe, če preizkušanec rezultatu oporeka. Določeno je, da sme policist odrediti preizkus alkoholiziranosti ali preizkus za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo ( v nadaljnjem besedilu prepovedanih snovi), ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, kar pomeni, da se policist odloči ali bo udeležencu cestnega prometa odredil preizkus, hkrati pa je v tem členu tudi določeno, da mora policist obvezno odrediti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola neposrednemu udeležencu prometne nesreče. Določeno je, v katerih primerih se odredi strokovni pregled po opravljenem preizkusu z indikatorjem za ugotavljanje alkohola ali po opravljenem preizkusu za ugotavljanje prepovedanih snovi in v katerih primerih se lahko odredi strokovni pregled, ne da bi pred tem bil opravljen predhodni preizkus z indikatorjem alkohola.

Tako je določeno, da se količina vsebnosti alkohola v organizmu lahko ugotovi s sredstvom (indikator) ter napravo (etilometer) za ugotavljanje alkohola, kot tudi s strokovnim pregledom z odvzemom telesnih tekočin, medtem ko je za ugotavljanje vpliva prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, predpisan poseben postopek. Tako je določeno, da se lahko izvede preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu ali pa poseben postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu, lahko pa se preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje izvede tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov.

V drugem odstavku se natančno določa, v katerih primerih se obvezno vodi zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti. Tako je določeno, da se obvezno vodi zapisnik v primerih, ko udeleženec odkloni preizkus alkoholiziranosti, kadar rezultat preizkusa z indikatorjem pokaže, da ima preizkušanec v organizmu alkohol ali več alkohola kot ga dovoljuje ta zakon. Zapisnik mora biti izpolnjen po določbah zakona, ki ureja upravno poslovanje in je kot tak pomemben dokaz v postopku o prekršku. Zato je tudi logično, da se zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti ne vodi izključno v primerih, ko se s preizkusom ugotovi, da preizkušanec v organizmu nima alkohola ali ga ima pod mejo, ki je določena v tem zakonu za posamezno vrsto voznika, saj v tem primeru tudi ni podan sum storitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola ali odklonitve preizkusa. Določba o obveznem vodenju zapisnika pa velja tudi za postopek ugotavljanja vpliva prepovedanih snovi.

Etilometer ni indikator alkohola, temveč je merilna naprava, katere rezultat je enakovreden analizi krvi, zato tretji odstavek določa obvezno odreditev preizkusa z etilometrom ali odreditev strokovnega pregleda vselej, kadar preizkušanec oporeka rezultatu, ki presega mejo določeno v tem zakonu, kot tudi kadar se sicer z rezultatom, ki presega mejo določeno v tem zakonu strinja, pa kljub temu zapisnika o preizkusu preizkušanec ne podpiše. Policist je torej dolžan odrediti nadaljnji preizkus z merilno napravo ali strokovni pregled, preizkušanec pa lahko od nadaljnjega preverjanja odstopi. Skladno z odločbo ustavnega sodišča četrti odstavek določa, da se v primeru, če udeleženec odkloni preizkus z etilometrom ali strokovni pregled šteje, da se je udeleženec naknadno, torej po tem, ko mu je bila dana možnost, da se rezultat ugotovljen z indikatorjem alkohola preveri z ustrezno merilno napravo ali strokovnim pregledom, ki obsega tudi analizo krvi in urina, strinjal z rezultatom preizkusa z indikatorjem.

Preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje se lahko izvede tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov. Izveden postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov je predpogoj za zakonito odreditev strokovnega pregleda, ki predstavlja poseg v človekovo telo, zato se mora v postopku prepoznave znakov v kar največji možni meri izključiti možnost, da bi se strokovni pregled z odvzemom telesnih tekočin odredil, brez da bi bili pri udeležencu cestnega prometa ugotovljeni znaki, ki kažejo na sum vpliva prepovedanih snovi v njegovem organizmu.

Ugotavljanje psihofizičnega stanja je ena izmed zelo pomembnih nalog policije v nadzoru cestnega prometa, zato ta člen še posebej določa, da je udeleženec cestnega prometa dolžan ravnati po tej policistovi odredbi in je za nespoštovanje te odredbe, ki je namenjena ugotavljanju psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa, predpisana sankcija v višini najvišjih sankcij za fizične osebe kot storilce prekrškov po tem zakonu.

V tem členu je določeno tudi, da je policist dolžan udeleženca cestnega prometa, s katerim je bil izveden postopek ugotavljanja psihofizičnega stanja in je bilo ugotovljeno, da lahko vozi vozilo, odpeljati nazaj k vozilu, razen, če obstaja nevarnost napada na policista (policist oceni njegovo ravnanje ali obnašanje) ali če je policist napoten na interventni dogodek.

K 108. členu:
V tem členu je dodana zgolj možnost, da se pri izvedbi strokovnega pregleda, obseg odvzema vzorcev določi glede na potrebe preiskave, s katerimi se ugotavlja prisotnost posameznih snovi v organizmu. Razumljivo je, da se obseg odvzema vzorcev lahko razlikuje in je odvisen od vrste različnih dejavnikov.

Ustanova oziroma laboratorij mora opraviti analizo odvzetih vzorcev v roku petnajst dni in o tem takoj obvestiti odredbodajalca.

K 109. členu:
Prvi odstavek tega člena natančno določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se določena nesreča opredeli kot prometna nesreča in s tem zavezuje k uporabi določil zakona o varnosti cestnega prometa v povezavi z obravnavanjem prometnih nesreč in dolžnostnih ravnanj po tem zakonu. Ti pogoji so, da:
1. se je nesreča zgodila na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet;
2. je bilo v nesreči udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo;
3. je v nesreči najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda.

Navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno, kar pomeni, da ob pomanjkanju vsaj enega izmed pogojev, nesreče ni mogoče obravnavati kot prometne nesreče. Nesreča, ki se pripeti na dvorišču stanovanjske hiše, tovarne, izven cestnih površin, ki niso dane v uporabo v javni cestni promet, ni mogoče opredeliti kot prometno nesrečo, četudi bi bilo v tej nesreči udeleženo premikajoče se vozilo in bi vsaj ena oseba umrla, ali utrpela telesno poškodbo ali materialno škodo. Pri opredelitvi prometne nesreče pa je prav tako pomembno, da mora škoda nastati pri drugi osebi (telesna poškodba, materialna škoda) in ne zgolj pri povzročitelju. Nesreča, v kateri se poškoduje voznik sam, ali v kateri nastane škoda izključno na voznikovem premoženju, ni prometna nesreča, saj gre za samopoškodbo oziroma za poškodovanje lastnega premoženja.

Drugi odstavek razvršča prometne nesreče na štiri kategorije, pri čemer je za opredelitev kategorije pomembno ali je v prometni nesreči nastala samo materialna škoda (prometna nesreča I. kategorije) ali pa je v prometni nesreči udeleženec utrpel telesno poškodbo.

Po kriteriju vrste telesne poškodbe, pa prometne nesreče zakon deli na prometne nesreče, pri kateri je najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana (prometna nesreča II. kategorije), na prometne nesreče, pri kateri je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana (prometna nesreča III. kategorije) in na prometne nesreče, pri kateri je kdo umrl ali je zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči (prometna nesreča IV. kategorije). Za opredelitev vrste telesne poškodbe (zlasti ali je neka poškodba že dosegla stopnjo lahke telesne poškodbe, oziroma jo je presegla in s tem postala huda telesna poškodba), pa so pomembni kriteriji določeni v kazenskem zakoniku.

Tretji odstavek opredeljuje pojem udeleženca prometne nesreče. Določa, da je udeleženec prometne nesreče vsak udeleženec cestnega prometa, ki :
1. je s svojim ravnanjem pripomogel k nastanku prometne nesreče in
2. tudi vsakdo, ki je v prometni nesreči utrpel materialno škodo ali je bil telesno poškodovan ali je zaradi posledic nesreče umrl.

Udeleženec v prometni nesreči je torej vsaka oseba, ki je aktivno prispevala k nastanku prometne nesreče, kakor tudi oseba, ki je bila s tem ravnanjem poškodovana ali je utrpela škodo na svojem premoženju.

Četrti odstavek posebej opredeljuje pojem neposrednega udeleženca prometne nesreče, tako, da določa, da je neposredni udeleženec prometne nesreče voznik v nesreči udeleženega vozila, kakor tudi učitelj vožnje, ki je v času nesreče usposabljal kandidata za voznika motornega vozila, ki je vozil v nesreči udeleženo vozilo, nadalje spremljevalec, v nesreči udeleženi pešec, kakor tudi vsak drug udeleženec prometne nesreče, ki je bil pred nesrečo samostojno udeležen v cestnem prometu. Neposredni udeleženec prometne nesreče torej ni kandidat za voznika motornega vozila, niti voznik začetnik, ki vozi vozilo po nadzorstvom spremljevalca.

K 110. členu:
Pravilna ravnanja udeležencev ob prometni nesreči so izjemnega pomena predvsem z vidika varovanja zdravja in življenja udeležencev v cestnem prometu, kakor tudi z vidika zavarovanja sledov prometne nesreče. Zakonodajalec je z opredelitvijo dolžnosti udeležencev v cestnem prometu ob prometni nesreči vrednostno opredelil svoj odnos do varovanja dobrin. Najbolj varovane dobrine so varovanje zdravja in življenja ljudi ter okolja, zato je v prvem členu opredeljena dolžnost vsakogar, da pomaga v prometni nesreči tako, da pomaga reševati človeška življenja, pomaga preprečevati ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa ter preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo. K dolžnostnemu ravnanju so torej zavezani vsi, ne le udeleženci v prometni nesreči.

Drugi odstavek pa posebej opredeljuje dolžnosti udeležencev v prometni nesreči, torej tistih oseb, ki so ali aktivno prispevale k nastanku prometne nesreče, kakor tudi tistih, ki so bile s tem ravnanjem poškodovane ali so utrpele škodo na svojem premoženju. Udeleženec prometne nesreče je dolžan ustaviti vozilo, ter zavarovati in označiti kraj prometne nesreče, kar je nujno potrebno, da se prepreči ogrožanje drugih udeležencev v cestnem prometu ter zavarovanje sledov prometne nesreče. Zavarovanje sledov pa ni potrebno, kadar v prometni nesreči drugi udeleženci niso utrpeli telesnih poškodb, ali je bil v prometni nesreči poškodovan le povzročitelj, na vozilih pa je nastala le materialna škoda ( prometna nesreča I. kategorije), zato morajo udeleženci prometne nesreče I. kategorije vozila čim prej odstraniti iz vozišča in s tem preprečiti ogrožanje drugih udeležencev v prometu ter za varno in tekoče odvijanje prometa.

Udeleženci v prometni nesreči so dolžni pomagati poškodovanim in o nesreči obvestiti policijo, center za obveščanje ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo. Udeleženci, ki so v prometni nesreči utrpeli materialno škodo ali pa je bil v prometni nesreči poškodovan le povzročitelj, niso dolžni o taki prometni nesreči obveščati policije. So pa dolžni v vsaki prometni nesreči soudeleženim ali oškodovanim v prometni nesreči posredovati svoje osebne podatke (ime in priimek ter naslov), ter druge podatke, ki so potrebni za uveljavljanje odškodninskega zahtevka (podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega dovoljenja ter o obveznem zavarovanju) ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči. Udeleženci so dolžni posredovati svoje osebne podatke osebi, ki ji je bila povzročena škoda, tudi, če ta oseba ni na kraju nesreče.

Sedma točka drugega odstavka nadalje določa, da smejo udeleženci prometne nesreče zapustiti kraj prometne nesreče šele, ko je ogled kraja prometne nesreče končan, razen, če oseba, ki vodi ogled, ne odloči drugače. Kraj prometne nesreče je brez dovoljenja tistega, ki opravlja ogled dovoljeno zapustiti le začasno in po pogojem, da je udeleženec kraj zapustil, ker je bilo treba rešiti človeško življenje. Zakon pa hkrati določa, da se mora tak udeleženec, ki je predčasno in brez posebnega dovoljenja osebe, ki vodi ogled zapustil kraj prometne nesreče, preden je bil ogled končan, vrniti se mora takoj, ko je to mogoče.

Tretji odstavek posebej opredeljuje dolžnosti neposrednega udeleženca v prometni nesreči, ki je mesto prometne nesreče zapustil, da je dolžan nemudoma obvestiti upravičenca do podatkov iz prejšnjega odstavka ali policijo, da je bil udeležen v prometni nesreči, posredovati podatke o kraju in ostalih okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko številko vozila in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev.

V četrtem odstavku tega člena je posebej opredeljena prepoved uživanja alkoholnih pijač, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost voznikov za varno udeležbo v prometu od trenutka nastanka prometne nesreče do zaključka ogleda kraja prometne nesreče. Slednje pomeni popolno prepoved uživanja alkoholnih pijač, prepovedanih drog ali psihoaktivnih zdravil, ne glede na vrsto prometne nesreče. Prepoved uživanja psihoaktivnih zdravil pa ne velja za postopke zdravljenja ob prometni nesreči, zato je potrebno pozorno beležiti potek zdravljenja poškodovanih neposrednih udeležencev v prometni nesreči, predvsem z vidika uporabe psihoaktivnih zdravil (protibolečinska terapija), in sicer zaradi morebitnega kasnejšega ugotavljanja ali je neposredni udeleženec v prometni nesreči vozil vozilo pod vplivom psihoaktivnih zdravil ali pa jih je morebiti prejel po prometni nesreči in pred odvzemom telesnih tekočin.

K 111. členu:
Prvi odstavek opredeljuje dolžnost policije, ki izvaja nadzor nad varnostjo v cestnem prometu in nad izvajanjem tega zakona, da mora obvezno:
1. priti na kraj prometne nesreče II., III. ali IV. kategorije,
2. opraviti vse potrebno za zavarovanje kraja prometne nesreče in
3. opraviti ogled.

Neposredni udeleženci prometne nesreče, v kateri je nastala le materialna škoda, niso dolžni obvestiti policije. Mora pa policist priti na kraj prometne nesreče I. kategorije ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku, če je bil o prometni nesreči obveščen s strani udeleženca (termin udeleženec zajema tudi neposrednega udeleženca) in če je bila to izrecna želja udeleženca prometne nesreče.

Za ugotovitev dejanskega stanja v prometni nesreči je zelo pomembno zbiranje dejstev in dokazov o prekršku (ogled kraja prometne nesreče, zbiranje obvestil). Na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja je mogoče o prekršku pravilno odločiti. Z obravnavanjem prometne nesreče I. kategorije, o kateri je policija obveščena po 24 urah, ni mogoče pravilno in popolnoma ugotoviti dejanskega stanja in s tem pravilno odločiti o prekršku. Zato bo policist, ki bo o prometni nesreči I. kategorije obveščen po 24 urah od njenega nastanka, tako prometno nesrečo samo evidentiral.

V tretjem odstavku je navedeno, da mora policist priti tudi na kraj prometne nesreče I. kategorije ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku, če je bil o prometni nesreči obveščen s strani osebe, ki ni udeležena v prometni nesreči. V tovrstnih prometnih nesrečah I. kategorije bo policist po prihodu na kraj v skladu z 1. odstavkom 107. člena tega zakona opravil preizkus alkoholiziranosti pri neposrednih udeležencih prometne nesreče. Prav tako bo policist v nadaljevanju preveril ali neposredni udeleženci in njihova vozila izpolnjujejo pogoje za udeležbo v cestnem prometu. Ta preizkus za udeležbo v cestnem prometu za voznika in vozilo poleg obligatornega preizkusa alkoholiziranosti obsega tudi: posedovanje veljavnega vozniškega dovoljenja, oziroma izpolnjevanje drugih pogojev za vožnjo vozila, registracija vozila, zavarovanje vozila, tehnična brezhibnost…. V primerih ko bo policist o taki prometni nesreči obveščen in ne bo ugotovljenih opisanih kršitev take prometne nesreče ne bo obravnaval, razen če v skladu z določili 2. odstavka tega člena ne bo izražena želja po obravnavi s strani neposrednega udeleženca. Z navedenim je udeležencem prometne nesreče omogočeno, da se o krivdi in odgovornosti dogovorijo sami, kar jim v določeni meri nalaga tudi zakon (izmenjava podatkov, izpolnitev evropskega poročila,…). Če policist v tovrstnih prometnih nesrečah v nadaljevanju ne bo zbiral dokazov, potrebnih za odločitev o prekršku, to ne pomeni, da je odstopil od obravnave, temveč je svoje aktivnosti evidentiral. Z zbiranjem preliminarnih dejstev v tovrstnih nesrečah se varuje pravice oškodovanca v prometnih nesrečah v primerih, ko neposredni udeleženec ne izpolnjuje pogoje za vožnjo vozila ali pa vozilo ne izpolnjuje pogojev za udeležbo v prometu.

V skladu z 4. odstavkom 111. člena bo policist v primerih, ko ne bodo izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 111. člena (voznik ali vozilo, ki udeležena v prometni nesreči ne izpolnjujeta pogojev za udeležbo v prometu) opravil ogled prometne nesreče v skladu z 2. odstavkom 111. člena. To pomeni, da bo policist moral zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku.

Policija je torej dolžna pri vseh prometnih nesrečah, ne samo, da policist pride na kraj prometne nesreče in ga zavaruje, temveč mora opraviti tudi ogled kraja prometne nesreče. Dolžnosti neposrednih udeležencev, opredeljene v 110. členu torej veljajo le za neposredne udeležence prometne nesreče II., III. ali IV. kategorije, ne pa tudi za udeležence prometne nesreče I. kategorije.

Peti odstavek zavezuje očividce, torej morebitne priče, da posredujejo policistu ali najbližji policijski postaji svoje osebne podatke. Pričanje je državljanska dolžnost, zato je tudi razumljivo, da so vsi, ki karkoli vedo o nesreči, dolžni pomagati tudi pri zbiranju dejstev in dokazov, v zvezi z obravnavano prometno nesrečo.

Sledi prometne nesreče so izjemno pomemben dokaz, za kasnejše ugotavljanje vzrokov prometne nesreče, kakor tudi povzročiteljev in njihove odgovornosti, zato je tudi zelo pomembno, da se sledi na kraju prometne nesreče tudi ustrezno zavarujejo ter se smejo odstraniti šele, ko tisti, ki ogled opravlja, dovoli. Slednje velja za vse prometne nesreče, razen za prometno nesrečo I. kategorije. Zakon nadalje tudi prepoveduje, da bi udeleženci ali kdorkoli drug spreminjal stanje na kraju prometne nesreče. Slednje je dovoljeno šele, ko je končana preiskava, izjemoma pa tudi preden je končana preiskava in sicer le, kadar je stanje na kraju prometne nesreče potrebno spremeniti zaradi reševanja udeležencev prometne nesreče.

Zaradi zavarovanja dejstev in dokazov pri ugotavljanju vzrokov prometnih nesreč, pa je potrebno tudi, da se opravi analiza telesnih tekočin oseb, ki so v prometni nesreči izgubile življenje. Ta člen zato v šestem odstavku posebej določa, da se sme tudi za umrle udeležence prometne nesreče odrediti odvzem telesnih tekočin za analizo. Odvzem telesnih tekočin odredi preiskovalni sodnik ali pa policist.

Osmi odstavek opredeljuje dolžnosti policista, ki niso v neposredni zvezi z zavarovanjem sledov prometne nesreče niti z zbiranjem dejstev in dokazov. Policist mora, razen pri prometni nesreči I. kategorije, poskrbeti, da ustrezne službe ali osebe prevzamejo premoženje, ki je ostalo na kraju prometne nesreče v hrambo ter izvajalca rednega vzdrževanja ceste, da izvede odvoz in hrambo vozil na stroške lastnika. Prav tako pa mora poskrbeti, da se najbližje sorodnike umrlega ali poškodovanega v čim krajšem času obvesti o nesreči.

Odvzem telesnih tekočin za analizo sme odvzeti izključno zdravnik, in sicer le na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika ali policista. Zdravnik je dolžan ravnati po odredbi in odvzeti kri, urin, drugo telesno tekočino oziroma tkivo za analizo telesne tekočine. Zakon tudi določa, da je zdravnik dolžan brezplačno v roku 3 dni od sprejema poškodovanega udeleženca prometne nesreče sporočiti najbližji policijski postaji podatke o vrsti telesne poškodbe. Zdravnik bi torej moral na podlagi te zakonske določbe sporočiti le vrsto telesne poškodbe (sled poškodbe, lahka telesna poškodba, huda telesna poškodba), ne pa tudi kaj vse je imel udeleženec poškodovano in kakšne so bile poškodbe.


Deseti odstavek zavezuje vsakokratnega izvajalca rednega vzdrževanja ceste, da mora na izrecno zahtevo policista obvezno zagotoviti odstranitev in hrambo vozil, če tega ne morejo udeleženci sami ter odstraniti vse ovire na cesti, ki so nastale zaradi nesreče. Kolikor pa ovir ni mogoče odstraniti, so izvajalci rednega vzdrževanja ceste dolžni ovire zavarovati. Dolžnost izvajalcev rednega vzdrževanja cest je izjemnega pomena za čimprejšnjo vzpostavitev nemotenega prometa in predvsem za vzpostavitev varnega odvijanja prometa tudi v primerih, ko ovir ni bilo mogoče takoj in popolnoma odstraniti (oljni madeži, poškodovano cestišče).

Enajsti odstavek opredeljuje dolžnostna ravnanja vseh zdravstvenih ustanov, kot tudi zasebnih zdravnikov, da o sprejemu poškodovanca na zdravljenje, za katerega obstaja sum, da je bil poškodovan v prometni nesreči in o smrti poškodovanega v prometni nesreči, o teh primerih vedno obvestijo najbližjo policijsko postajo. O smrti poškodovanega v prometni nesreči se obvešča policijska postaja le, kadar je smrt nastopila v 30 dneh po prometni nesreči.

K 112. členu:
Ta člen določa, da ministrstvo, pristojno za promet, prevzame vodenje in upravljanje evidence o izdanih parkirnih kartah 1. januarja 2012, do takrat pa to evidenco vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

K 113. členu:
Ta člen določa rok v katerem morajo biti izdani vsi podzakonski predpisi, vezani na ta zakon.

K 114. členu:
Ta člen določa, da z dnem uveljavitve preneha veljati Odredba o prepovedi promet (Uradni list RS, št. 56/08), izdana s strani ministra za notranje zadeve, ki se je uporabljala le za čas 9. junij 2008 od 18.00 do 22.00 ure in 10. junija 2008 od 13.00 do 17.00 ure, zato jo je potrebno razveljaviti.

K 115. členu:
Ta člen določa, da z dnem uveljavitve preneha veljati Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami), razen določb 215., 216., 217., 218., 219., 220., in 221. člena, ki se nanašajo na javne prireditve na cesti. Poglavje o javnih prireditvah na cesti bo preneseno v sistemski zakon, t.j. Zakon o javnih zbiranjih. Do ureditve te materije v Zakonu o javnih zbiranjih se navedeni členi uporabljajo še naprej.

K 116. členu:
Ta člen določa vacatio legis za začetek veljavnosti zakona in začetek njegove uporabe, pri čemer je začetek veljavnosti določen 1. april 2011, začetek uporabe pa 1. julij 2011.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
/
V. PREDLOG, DA SE PREDLOG ZAKONA OBRAVNAVA PO NUJNEM OZIROMA SKRAJŠANEM POSTOPKU
/
VI. PRILOGE
Osnutki podzakonskih predpisov, katerih izdajo določa predlog zakona:

- Odredba o prepovedi prometa vozil;
- Pravilnik o izvzemu od uporabe varnostnega pasu zaradi zdravstvenih razlogov;
- Odredba o prepovedi prometa na cestah v Republiki Sloveniji;
- Pravilnik o načinu in postopku opravljanja pregledov in analiz krvi, urina, drugih telesnih tekočin in tkiva na prisotnost alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi;
- Pravilnik o znakih, ki jih dajejo policisti udeležencem cestnega prometa;
- Pravilnik o vozilih s prednostjo in vozilih za spremstvo;
- Pravilnik o parkirni karti;
- Pravilnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu;
- Odredba o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji;
- Pravilnik o pedagoških spremljevalcih pri prevozu skupin otrok;
- Pravilnik o udeležbi vojaških vozil v javnem cestnem prometu in
- Pravilnik o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu.

Predlog pravilnika o določitvi prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snoveh, katerega priprava, je po določbah zakona v pristojnosti Ministrstva za zdravje, je še v pripravi.


Na podlagi tretje alineje tretjega odstavka 11. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. XX) izdaja minister za zdravje v soglasju z ministrom za promet
Ta pravilnik določa pogoje glede opreme in kadrov, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščeni laboratoriji, ter način in postopek opravljanja pregledov in analiz krvi, urina, drugih telesnih tekočin in tkiva na prisotnost alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost udeležbe v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: laboratorijske analize).


Pooblaščeni laboratorij, ki opravlja laboratorijske analize, mora imeti ustrezno opremo za ugotavljanje prisotnosti alkohola plinski kromatograt z vzorčevalnikom parne faze (head-space), za ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, plinski kromatograf z masnim spektrometrom, ki jo mora vzdrževati, umerjati, zagotavljati njeno potrebno zmogljivost po načelih dobre laboratorijske prakse in o tem voditi popolno dokumentacijo.

Zaposleni, ki opravljajo laboratorijske analize, morajo glede izobrazbe izpolnjevati naslednje pogoje:
- vsaj dva zaposlena v laboratoriju morata imeti univerzitetno izobrazbo kemijske ali farmacevtske smeri,
- vodja laboratorija mora imeti univerzitetno izobrazbo kemijske ali farmacevtske smeri in najmanj 2 leti analitskih izkušenj v forenzičnem toksikološkem laboratoriju.

Zaposleni iz prejšnjega odstavka morajo izpopolnjevati svoje znanje v skladu s sodobno sodnomedicinsko stroko.


Pooblaščeni laboratorij mora zagotoviti omejen in nadzorovan dostop do operativnih delov laboratorijev in do prostorov za shranjevanje vzorcev.

V celotnem postopku sprejema, ravnanja z vzorci in shranjevanja vzorcev je potrebno zagotoviti njihovo identiteto (dodeliti evidenčne laboratorijske številke, sledljivost in prepoznavnost), integriteto in v največji meri preprečiti njihovo razgradnjo.



Strokovne preglede in odvzem biološkega materiala za laboratorijske analize opravljajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).


Laboratorijske analize krvi ali krvi in urina pri udeležencih cestnega prometa, s katerimi se ugotavlja prisotnost alkohola in meri njegova koncentracija, morajo biti opravljene po dveh neodvisnih analitskih postopkih.


Za laboratorijske analize v skladu s tem pravilnikom se praviloma uporabljajo standardne, mednarodno uveljavljene analitske metode.

Vse metode za določitev snovi po tem pravilniku se morajo uporabljati v skladu s splošnimi, mednarodno veljavnimi merili zagotavljanja kakovosti meritev in nadzora kakovosti in v skladu z zahtevami sodnomedicinske znanosti.


Ostanki analiziranih vzorcev se hranijo dve leti v zaprtem zaklenjenem primernem prostoru, do katerega imajo dostop le pooblaščene osebe.

Pooblaščene osebe iz prejšnjega odstavka so vsi zaposleni v pooblaščenem laboratoriju, ki opravljajo laboratoriijske analize.

Izvajalci morajo izpolniti zapisnik o strokovnem pregledu in voditi lastno knjigo strokovnih pregledov in odvzemov.

Pooblaščeni laboratorij, ki izvaja laboratorijske analize po tem pravilniku, mora voditi popolno dokumentacijo o sprejemu in analizah vzorcev, ki obsega podatke o vseh fazah obdelave vzorca in analize, rezultatih analize ter o administrativnih opravilih v zvezi s tem.

Pooblaščeni laboratorij mora zagotoviti varno in zaupno shranjevanje dokumentacije, do katere lahko dostopajo le pooblaščene osebe.


Za strokovnost dela, identiteto in integriteto vzorcev za laboratorijske analize po tem pravilniku odgovarjajo:

- zdravnik in policist za odvzem in odpremo vzorcev,
- pooblaščeni laboratorij po sprejemu vzorcev.


Pooblaščene laboratorije iz tega pravilnika imenuje minister, pristojen za zdravje v tridesetih dneh od uveljavitve tega pravilnika.


Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Št.:
Ljubljana, dne
EVA


Minister za zdravje



Na podlagi petega odstavka 11. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. XX) izdaja minister za šolstvo in šport v soglasju z ministrom za prometTa pravilnik določa za varnost pomembne okoliščine pri prevozu skupin otrok, število pedagoških spremljevalcev (v nadaljnjem besedilu: spremljevalec) glede na število otrok v avtobusu, njihove naloge pri spremljanju skupine otrok in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, ter obrazec potrdila o poklicnih vozniških izkušnjah za voznika vozila, s katerim se prevaža skupina otrok.
Spremljevalca, ki spremlja skupino otrok med prevozom, mora zagotoviti organizator prevoza. Spremljevalec je lahko le oseba, ki je dopolnila 21 let starosti.
Pri prevozu skupine otrok mora biti v avtobusu ves čas najmanj en spremljevalec na 15 otrok.
Spremljevalec skrbi za varnost otrok pri vstopanju v avtobus in izstopanju iz njega. Spremljevalec skupaj z voznikom določi mesto vstopanja in izstopanja, ki je glede na prometno infrastrukturo primerno in varno. Če je avtobus, v katerega vstopajo ali iz njega izstopajo otroci, ustavljeno na vozišču, mora spremljevalec zagotoviti, da otroci nekontrolirano ne hodijo po vozišču.
Spremljevalec skrbi za red v avtobusu med prevozom. Spremljevalec mora pred začetkom vožnje zagotoviti, da vsi otroci sedijo na sedežih in so ves čas vožnje ustrezno pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi.
Če je v avtobusu več spremljevalcev, morajo biti razporejeni med otroki (spredaj, na sredini in zadaj).
Obrazec potrdila o poklicnih vozniških izkušnjah iz petega odstavka 92. člena Zakona o varnosti cestnega prometa je Priloga 1 tega pravilnika.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št.:
Ljubljana, dne
EVA


Minister za šolstvo in šport

Minister za promet
Soglašam!

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 11. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. XX) izdaja minister za promet
Ta pravilnik natančneje določa obliko in vsebino parkirne karte, postopek za njeno izdajo, veljavnost parkirne karte, način označevanja vozila in evidenco izdanih parkirnih kart.
(1) Parkirna karta za motorna vozila, s katerimi se vozijo zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci invalidskih organizacij je pravokotne oblike, velikosti 106 x 148 mm. Osnovna barva parkirne karte je svetlo modra, z izjemo belega simbola "kača ovita okoli palice", ki je vrisan v kvadratu temno modre barve. Parkirna karta se izda na obrazcu, ki je kot priloga št. 1 sestavni del tega pravilnika.
(2) Parkirna karta za upravičence iz četrtega odstavka 53. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 25/06 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: zakon) je pravokotne oblike, velikosti 106 x 148 mm. Osnovna barva parkirne karte je svetlo modra, z izjemo belega simbola "uporabnika invalidskega vozička", ki je vrisan v kvadratu temno modre barve. Parkirna karta se izda na obrazcu, ki je kot priloga št. 2 sestavni del tega pravilnika.
(3) Vsi podatki se v parkirno karto vpišejo mehanografsko, to je s tiskalnikom računalnika.
Parkirno karto izda na zahtevo upravičencev iz prejšnjega člena upravna enota, kjer ima upravičenec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. (1) Zahteva za izdajo parkirne karte za označevanje vozil zdravstvenih delavcev, delavcev socialnih služb in delavcev invalidskih organizacij, zahteva za izdajo parkirne karte namesto pogrešane, izgubljene, ukradene ter obrabljene ali uničene parkirne karte in zahteva za vpis sprememb se vloži na obrazcu, ki je kot priloga št. 3 sestavni del tega pravilnika.
(2) Zahteva za izdajo parkirne karte za vozila v katerih se vozijo invalidne osebe, zahteva za izdajo parkirne karte namesto pogrešane, izgubljene, ukradene ter obrabljene ali uničene parkirne karte in zahteva za vpis sprememb se vloži na obrazcu, ki je kot priloga št. 4 sestavni del tega pravilnika.
(1) Zahtevo za izdajo parkirne karte smejo za upravičence iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika vložiti zdravstvene organizacije, socialno varstveni zavodi ter invalidske organizacije v katerih so ti zaposleni.
(2) Zahtevi za izdajo parkirne karte je potrebno priložiti:
- dokazila o statusu organizacije oziroma zavoda (npr. statut, odločba), razen če o tem obstoji uradna evidenca,
- dokazilo o plačilu obrazca parkirne karte.

(3) V primeru, da upravičenci ob obiskih oskrbovancev na domu uporabljajo svoja vozila, morajo poleg ostalih dokumentov zahtevi za izdajo parkirne karte priložiti tudi pogodbo o uporabi vozila v službene namene.
(1) Zahtevi za izdajo parkirne karte za upravičence iz drugega odstavka 2. člena tega pravilnika je potrebno priložiti:
- odločbo o invalidnosti, iz katere je nedvoumno razvidna upravičenost oziroma potrdilo izbranega osebnega zdravnika o izpolnjevanju pogojev iz 53. člena zakona,
- dve fotografiji,
- dokazilo o plačilu obrazca parkirne karte.

(2) Izbrani osebni zdravnik izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev iz 53. člena zakona na obrazcu, ki je kot priloga št. 5 sestavni del tega pravilnika.

(3) Invalidne osebe morajo zahtevi za izdajo parkirne karte priložiti fotografiji, ki kažeta pravo podobo osebe in nista retuširani. Fotografiji morata biti izdelani na belem, tankem, sijajnem fotografskem papirju, velikosti 35 x 45 mm, v črno-beli ali barvni tehniki. Fotografiji ne smeta biti izdelani z napravo za samopostrežno fotografiranje.

(4) Oseba mora biti fotografirana od spredaj, z odkritim čelom in obrazom, brez klobuka, čepice, rute ali drugih pokrival.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka smejo pripadnice oziroma pripadniki verskih skupnosti ter druge osebe, ki po svoji ljudski navadi kot sestavni del svojega oblačila oziroma kot sestavni del oblačila verske skupnosti nosijo čepico, ruto ali drugo pokrivalo priložiti fotografiji, na katerih so fotografirani s čepico, ruto ali drugim pokrivalom, če imajo odkrito čelo in obraz.

(6) Pred izdajo parkirne karte, upravna enota preveri podatke v zahtevi ter ugotovi istovetnost osebe.
(1) Namesto pogrešane, izgubljene, ukradene, obrabljene ali poškodovane parkirne karte, izda pristojna upravna enota, na zahtevo upravičenca, novo parkirno karto.
(2) Obrabljeno ali poškodovano parkirno karto se ob nadomestitvi za novo odvzame in vloži v zadevo imetnika parkirne karte, v evidenco imetnikov parkirnih kart se vpiše, da je imetniku izdana nova parkirna karta.

(3) Nova parkirna karta, izdana pri isti upravni enoti, ima isto številko vpisa v evidenco imetnikov parkirnih kart, kot prejšnja parkirna karta.
(4) Imetnik nove parkirne karte mora najdeno pogrešano, izgubljeno ali ukradeno parkirno karto vrniti pristojni upravni enoti, ki jo vloži v zadevo imetnika.
(1) Imetnik parkirne karte mora pristojni upravni enoti v 15 dneh prijaviti vsako spremembo, ki vpliva na spremembo podatkov vpisanih na parkirni karti.
(2) Na zahtevo imetnika parkirne karte, vpiše pristojna upravna enota spremembo iz prejšnjega odstavka tako, da izda novo parkirno karto.
(3) Zahtevi iz prejšnjega odstavka je potrebno priložiti dosedanjo parkirno karto, ki jo upravna enota uniči.
Osebam iz prvega in četrtega odstavka 53. člena zakona se izda parkirna karta z neomejeno veljavnostjo.
Parkirna karta se namesti na vidno mesto, na levi notranji strani vetrobranskega stekla za čas parkiranja vozila.
(1) Evidenca izdanih parkirnih kart se vodi računalniško in v obliki kartoteke zadev imetnikov parkirnih kart.
(2) Evidenca izdanih parkirnih kart vsebuje naslednje podatke:
- zaporedno številko vpisa,
- ime, priimek, EMŠO upravičenca oziroma naziv upravičenca,
- kraj stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža upravičenca,
- registrska označba vozila upravičenca iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika,
- serijska številka parkirne karte,
- datum izdaje,
- številka odločbe oziroma številka potrdila izbranega osebnega zdravnika.

(3) Zadeva imetnika parkirne karte je sestavljena iz zahteve, na podlagi katere je bila izdana parkirna karta in dokazil, priloženih v postopku za izdajo ali nadomestitev parkirne karte.

(4) Zadevo imetnika parkirne karte hrani upravna enota 10 let od izdaje parkirne karte.


(1) Določba 2. člena tega pravilnika se začne uporabljati najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega pravilnika. Do takrat se upravičencem iz 53. člena zakona izda poseben znak za ustavljanje in parkiranje motornih vozil kot je to določeno v Pravilniku o posebnem znaku za označevanje vozila, ki ga vozi oseba, katere okončine, bistvene za vožnjo vozila, so poškodovane (Uradni list SFRJ, št. 2/83) in Odredbi o posebnih znakih za ustavljanje in parkiranje motornih vozil (Uradni list SRS, št. 30/76).
(2) Določba tretjega odstavka prejšnjega člena se začne uporabljati najkasneje v 5 letih od uveljavitve pravilnika, do takrat se evidenca vodi v fizični obliki.

Z dnem začetka veljavnosti tega pravilnika, preneha veljati Odredba o posebnih znakih za ustavljanje in parkiranje motornih vozil (Uradni list SRS, št. 30/76), Pravilnik o posebnem znaku za označevanje vozila, ki ga vozi oseba, katere okončine, bistvene za vožnjo vozila, so poškodovane (Uradni list SFRJ, št. 2/83) pa se preneha uporabljati.(1) Znaki za parkiranje motornih vozil, ki so bili izdani upravičencem po predpisih iz prejšnjega člena, ostanejo v veljavi tri leta po uveljavitvi tega pravilnika.
(2) Upravna enota zamenja posebni znak za ustavljanje in parkiranje motornih vozil za parkirno karto določeno s tem pravilnikom na zahtevo upravičenca.
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št.:
Ljubljana, dne
EVA

Minister za promet

Na podlagi četrte alineje tretjega odstavka 11. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. XX) izdaja minister za zdravje v soglasju z ministrom za prometTa pravilnik opredeljuje postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih snovi v organizmu (v nadaljnjem besedilu: postopek), ki zmanjšujejo sposobnost udeleženca cestnega prometa za vožnjo.
Policist sme izvesti postopek, če pri načinu vožnje, izgledu, razpoloženju, obnašanju, načinu govora in drugih vidnih znakih udeleženca cestnega prometa prepozna znake, ki bi lahko bili posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu. V primeru, da udeleženec cestnega prometa odkloni sodelovanje v postopku ali postopka ni mogoče opraviti, mu policist odredi strokovni pregled.
Policist sme udeležencu cestnega prometa pred postopkom odrediti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Preizkus in postopek ugotavljanja alkohola v organizmu policist izvede v skladu z določbami Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 25/06 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: zakon).
Ne glede na rezultat opravljenega preizkusa iz prejšnjega odstavka, policist ob razlogih za sum, da je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, odredi udeležencu cestnega prometa postopek iz tega pravilnika.

Policist vpiše rezultat postopka v zapisnik o postopku (v nadaljnjem besedilu: zapisnik), ki je v Prilogi tega pravilnika in njegov sestavni del.
Postopek zajema naslednje faze:
1. preizkus oči,
2. oceno velikosti zenic,
3. odreditev strokovnega pregleda.

Policist izpelje postopek z udeležencem cestnega prometa tako, da zaporedoma izvede vse faze, navedene v prejšnjem odstavku.

Policist izvede postopek tako, da udeleženec cestnega prometa med postopkom stoji ali sedi.

Policist v okviru postopka lahko izvede tudi preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu v skladu z navodili proizvajalca in predpisi, ki urejajo to področje.
Preizkus oči obsega preizkus horizontalnega in vertikalnega drgeta oči ter preizkus usmerjenosti oči k izbranim točkam.

Pred in med preizkusom oči in preizkusom velikosti zenic naj policist:
1. udeležencu cestnega prometa pojasni potek preizkusa;
2. poskrbi, da so oči udeleženca cestnega prometa dobro vidne, kar pomeni, da preizkus opravi na osvetljenem kraju ali pa osvetli obraz udeleženca cestnega prometa, pri tem pa udeleženec cestnega prometa ne sme biti obrnjen proti prihajajočim vozilom, prižganim utripajočim lučem, ipd.;
3. udeležencu cestnega prometa, ki nosi očala, predlaga, da jih zaradi lažje izvedbe postopka lahko odstrani;
4. udeleženca cestnega prometa vpraša ali nosi kontaktne leče. Policist lahko opusti preizkus horizontalnega in vertikalnega drgeta oči pri udeležencu cestnega prometa, ki uporablja trde kontaktne leče;
5. udeleženca cestnega prometa vpraša ali je zaužil oziroma uporabil zdravilo, ki bi lahko imelo vpliv na rezultat preizkusa. Če udeleženec cestnega prometa odgovori, da ga je zaužil oziroma uporabil, ga policist vpraša kdaj ga je in to zabeleži v zapisnik ter nadaljuje s postopkom. Če se udeleženec cestnega prometa izgovarja na katerokoli zdravstveno stanje, ki lahko vpliva na rezultat preizkusa, policist pripombo udeleženca cestnega prometa zabeleži v zapisnik, vendar s postopkom kljub temu nadaljuje.

Policist preizkus horizontalnega drgeta oči opravi tako, da udeleženca cestnega prometa pouči, da spremlja pripomoček (npr. svinčnik, manjša ročna svetilka, prst na roki, ipd.), s katerim bo preizkus opravljal le z očmi in da pri tem ne sme premikati glave. Policist nato udeleženca cestnega prometa postavi pripomoček, na katerega bo udeleženec cestnega prometa usmeril pogled približno 25-30 cm pred oči, v višini nosu. Preizkus prične izvajati tako, da s pripomočkom kroži pred očmi udeleženca cestnega prometa in spremlja sposobnost sledenja pripomočku. Preizkus nadaljuje tako, da predmet počasi, toda mirno in enakomerno iz centra (nosu) obraza udeleženca cestnega prometa premika vodoravno v višini oči udeleženca cestnega prometa levo in desno do točke, do katere je udeleženec cestnega prometa zmožen slediti brez obračanja glave. Preizkus praviloma ponovi dvakrat.

Preizkus nadaljuje tako, da pripomoček v končnem položaju (na točki, do katere udeleženec cestnega prometa predmetu lahko sledi brez obračanja glave) na levi in desni strani obraza udeleženca cestnega prometa zadrži približno 4 sekunde. Preizkus praviloma ponovi dvakrat.

Preizkus vertikalnega drgeta oči je po vsebini enak preizkusu horizontalnega drgeta oči, pri tem pa policist pripomoček premika vertikalno glede na položaj glave udeleženca cestnega prometa.

Preizkus usmerjenosti oči k izbranim točkam sledi preizkusu horizontalnega in vertikalnega drgeta oči in poteka tako, da policist konici nosu udeleženca cestnega prometa počasi in umirjeno približuje in oddaljuje pripomoček, s katerim opravlja preizkus. Preizkus praviloma ponovi dvakrat.
Policist pri preizkusih iz tega člena spremlja reakcijo oči udeleženca cestnega prometa. Ugotovitve zabeleži v zapisnik in ravna v skladu s 132. členim zakona.
Policist najprej opravi oceno velikosti zenic udeleženca cestnega prometa tako, da ob obraz udeleženca cestnega prometa, v višini oči nastavi pripomoček za oceno velikosti zenic ter primerja velikost zenic z vzorčno velikostjo zenice na pripomočku za oceno velikosti zenic. Oceno opravi izmenično ob levem in desnem očesu.
Postopek nadaljuje s preizkusom reakcije očesnih zenic. Preizkus opravi tako, da udeležencu cestnega prometa s svetilko posveti v predel oči in pri tem opazuje reakcijo zenic na svetlobo. Reakcijo oziroma spremembe policist opazuje in pri tem uporablja pripomoček za oceno velikosti zenic, na način iz prejšnjega odstavka.

Policist ugotovitve zabeleži v zapisnik in ravna v skladu s 132. členim zakona.
Policist udeležencu cestnega prometa odredi strokovni pregled, če vsaj z eno od predhodnih faz potrdi razlog za sum, da je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Razlogi za sum obstajajo, če udeležencu cestnega prometa oči drgetajo, če so pordele, vodene, motne ali kako drugače odstopajo od normalnega izgleda ali če pogled ni usmerjen k izbrani točki ali če velikost zenic odstopa od normalne ali reakcija zenic na svetlobo ni takojšnja.
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št.:
Ljubljana, dne
EVA


Minister za zdravje

Minister za promet
Soglašam!

Na podlagi prve alineje prvega odstavka 11. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. XX) izdaja minister za promet
Ta pravilnik ureja način namestitve, pritrditve in zavarovanja tovora na vozilih med prevozom v cestnem prometu.
Med prevozom v cestnem prometu mora biti tovor na vozilu naložen, pritrjen in zavarovan tako, da:
- ne predstavlja nevarnosti ali ovire za druge udeležence cestnega prometa;
- ne povzroča škode na cesti in objektih;
- ne onesnažuje okolja;
- ne zmanjšuje stabilnosti vozila;
- ne povzroča več hrupa, kot je dovoljeno;
- ne zmanjšuje preglednosti vozniku;
- ne zakriva naprav vozila, registrskih tablic in drugih predpisanih označb;
- se ne razsipa ali pada z vozila.
Med prevozom v cestnem prometu mora biti tovor na vozilu naložen, pritrjen in zavarovan v skladu z navodili za varno nalaganje in pritrjevanje tovora v cestnem prometu, ki so kot priloga sestavni del tega pravilnika.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št.:
Ljubljana, dne
EVA

Minister za promet

Na podlagi prve alineje tretjega odstavka 11. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. XX) izdaja minister za zdravje
Ta pravilnik določa krog oseb, ki jim zaradi zdravstvenih razlogov ni treba uporabljati varnostnega pasu, ter obliko in vsebino zdravniškega potrdila, ki se izda tem osebam.
Osebe, pri katerih obstajajo zdravstveni razlogi, ki jim onemogočajo, otežujejo ali kako drugače ovirajo uporabo varnostnega pasu, so izvzete od uporabe varnostnega pasu.
Upravičenost do izvzema od uporabe varnostnega pasu se dokazuje z zdravniškim potrdilom, ki ga izda posebna tričlanska zdravstvena komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo pri javnem zdravstvenem zavodu imenuje minister, pristojen za zdravje.
Zdravniško potrdilo se izda na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika.

Oseba, ki želi biti iz zdravstvenih razlogov upravičena do izvzema od uporabe varnostnega pasu, vloži pisno predlog na komisijo. Predlogu priloži ustrezno medicinsko dokumentacijo na podlagi katere zahteva izvzem od uporabe varnostnega pasu.Komisija najpozneje v 30 dneh od prejema predloga iz prejšnjega člena odloči o upravičenosti do izvzema od uporabe varnostnega pasu in določi rok veljavnost zdravniškega potrdila.
Odločitev komisije je dokončna.

Stroške za izdajo zdravniškega potrdila nosi oseba, ki predlaga izvzem od uporabe varnostnega pasu iz zdravstvenih razlogov.
Komisijo iz 3. člena tega pravilnika imenuje minister, pristojen za zdravje v 30 dneh od uveljavitve tega pravilnika.
Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št.:
Ljubljana, dne
EVA


Minister za zdravje








Na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. XX) izdaja minister za obrambo v soglasju z ministrom za promet
(1) S tem pravilnikom se v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo in 58/09) ureja hitrost in označevanje vojaških vozil, način in pogoje za prevoz oseb in tovora z vojaškimi vozili, kategorijo vozniškega dovoljenja in vojaško usposobljenost voznikov, izredne prevoze ter način izvajanja prometa vojaških vozil v javnem cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: promet).
(2) Določbe tega pravilnika veljajo za udeležbo vojaških vozil v prometu na javnih in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni cestni promet.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– organizirana kolona vojaških vozil je posebej označena skupina desetih ali več vozil, ki vozijo po istem prometnem pasu z določeno hitrostjo na predpisani razdalji in katere premik odredi pristojno poveljstvo;
– skupina vojaških vozil je skupina treh do devetih vojaških vozil, ki vozijo po istem prometnem pasu z določeno hitrostjo in na predpisani razdalji;
– vojaška spremljevalna vozila so vozila z rumeno utripajočo lučjo, ki se uporabljajo za spremstvo organiziranih kolon ali skupin vojaških vozil;
– prevoz oseb v prometu je prevoz pripadnikov Slovenske vojske in drugih oseb z vojaškim vozilom;
– vojaška vozila so motorna vozila Slovenske vojske v predpisani barvi in z oznakami Slovenske vojske oziroma civilna vozila, označena z oznakami pripadnosti Slovenski vojski;
– bojna vojaška vozila so oklepna vozila na gosenicah ali kolesih, nosilci raket, pontonskih mostov, samovozna artilerijska in druga transportna sredstva, namenjena za bojno delovanje, ki se ne uporabljajo za civilne namene;
– nebojna vojaška vozila za posebne namene so taktična vozila Slovenske vojske, ki so namensko izdelana za potrebe vojske ter po konstrukciji in namenu lahko prevažajo tovor, osebe ali oborožitev, s posebno osvetlitvijo v skladu z vojaškimi standardi in opremo za samoizvleko;
– nebojna vojaška vozila za splošne namene so motorna in priklopna vozila Slovenske vojske, ki ne spadajo v kategorijo bojnih vojaških vozil in ne v kategorijo nebojnih vojaških vozil za posebne namene;
– poveljnik kolone je vojaška oseba, ki organizira kolono vojaških vozil, ji poveljuje in je odgovorna za varno vožnjo vojaške kolone;
– vodja vojaškega vozila je oseba, ki jo določi nadrejeni in ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila najmanj B kategorije.

Tahograf v vojaškem vozilu se uporablja v skladu s splošnimi prometnimi predpisi, razen pri opravljanju vojaških in drugih nalog izven države v mednarodnih operacijah in misijah, pri izvajanju vojaške obrambe oziroma pri usposabljanju za te naloge ter v izrednem in vojnem stanju.

(1) Organizirano kolono in skupino vojaških vozil spremlja vojaška policija, če je to potrebno zaradi prometnih, varnostnih ali drugih razmer. Organizirano kolono in skupino vojaških vozil lahko namesto vojaške policije spremljajo druga spremljevalna vozila.
(2) Vsi udeleženci v vojaški organizirani koloni in skupini vojaških vozil morajo, če jih spremlja vojaška policija, med premikom upoštevati navodila vojaških policistov. Pri zagotavljanju varnosti prometa vojaški policisti sodelujejo s policisti.
(3) Kadar kolone ali skupine vojaških vozil ne spremlja vojaška policija, so vozniki v koloni ali skupini dolžni upoštevati navodila poveljnika kolone ali skupine vojaških vozil.

(1) Organizirana kolona in skupina vojaških vozil, ki je udeležena v prometu, mora biti osvetljena in označena z rumeno utripajočo lučjo.
(2) Prvo in zadnje vozilo v organizirani koloni in skupini vojaških vozil se označita z najmanj eno rumeno utripajočo lučjo, tako da je luč vidna vsem udeležencem v prometu.
(3) Vojaška spremljevalna vozila, ki spremljajo organizirano kolono ali skupino vojaških vozil, morajo biti označena z dvema rumenima utripajočima lučema, tako da sta vidni vsem udeležencem v prometu.
(1) Organizirana kolona in skupina vojaških vozil mora biti označena z zastavicami, in sicer:
– prvo vozilo v organizirani koloni in skupini vojaških vozil se označi z modro zastavico;
– vozilo poveljnika organizirane kolone in skupine vojaških vozil se označi z belo-črno zastavico;
– vozilo, ki predstavlja nevarnost, se označi z rdečo zastavico;
– zadnje vozilo v organizirani koloni ali skupini vojaških vozil se označi z zeleno zastavico.
(2) Vozila iz prejšnjega odstavka se označijo z zastavicami na prednji levi strani vozila, razen vozila iz četrte alineje prejšnjega odstavka, ki se z zastavico označi na zadnjem levem delu vozila.
(3) Velikost in oblika zastavic iz tega člena sta določeni v prilogi št. 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Prvo in zadnje vozilo v koloni iz prvega odstavka tega člena morata biti označeni na prednjem vetrobranskem steklu tudi s številko kolone, ki jo določi pristojno poveljstvo.
(1) Hitrost vožnje posameznega vojaškega motornega vozila mora biti v skladu s splošnimi prometnimi predpisi oziroma hitrostmi, določenimi s prometno signalizacijo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je omejena:
– hitrost vožnje posameznega osebnega terenskega vojaškega vozila in tovornega terenskega vojaškega vozila do skupne mase 3500 kg na 110 km/h;
– hitrost vožnje posameznega bojnega vojaškega vozila na 80 km/h.
(3) Hitrost vožnje posameznega nebojnega vojaškega vozila za posebne namene pri prevozu skupine oseb je omejena na največ 60 km/h.
(1) Hitrost vožnje organizirane kolone in skupine vojaških vozil je omejena na največ 80 odstotkov hitrosti, dovoljene s splošnimi prometnimi predpisi, oziroma hitrosti, določene s prometno signalizacijo.
(2) Največja dovoljena hitrost organizirane kolone in skupine vojaških vozil pri prevozu oseb glede na kategorijo ceste se dodatno omeji na:
1. za avtoceste in hitre ceste:
– 80 km/h za osebna terenska vojaška vozila,
– 70 km/h za bojna vojaška kolesna vozila,
– 60 km/h za tovorna vojaška vozila;
2. za druge ceste, rezervirane za motorna vozila:
– 70 km/h za vojaške avtobuse, v katerih vse osebe sedijo na sedežih;
– 70 km/h za osebna terenska vojaška vozila;
– 60 km/h za bojna vojaška kolesna vozila;
– 50 km/h za vojaške avtobuse, v katerih se vozi več oseb, kot je sedežev, in za tovorna vojaška vozila;
3. za ceste z voziščem iz drobljenca ali gramoza:
– 50 km/h za vojaške avtobuse, v katerih vse osebe sedijo na sedežih, in osebna terenska vojaška vozila ne glede na nosilnost,
– 40 km/h za vojaške avtobuse, v katerih se vozi več oseb, kot je sedežev, tovorna vojaška vozila in bojna vojaška vozila;
4. za nekategorizirane ceste s slabim voziščem:
– 40 km/h za vojaške avtobuse, v katerih vse osebe sedijo na sedežih, ter terenska vojaška vozila ne glede na nosilnost;
5. za ceste v naselju:
– 40 km/h za tovorna vojaška in bojna vojaška kolesna vozila.
(1) Kadar se z vojaškim vozilom prevaža osebe ali nevarne snovi, se poleg voznika določi tudi vodjo vozila.
(2) Vodja vozila iz prejšnjega odstavka spremlja delo in postopke voznika ter ga opozarja na možne nevarnosti. Skrbi za postanke, počitke in zamenjavo voznika. Nadzoruje izvajanje predpisanih nalog voznika ter določa potrebne ukrepe za varnost vozila, tovora in oseb, še zlasti med njihovim izstopanjem ali vstopanjem.
(3) Vodja vozila je lahko tudi voznik, če izpolnjuje predpisane pogoje.
(1) V prometu se z vojaškimi vozili lahko prevažajo osebe v skladu s splošnimi prometnimi predpisi, če s tem pravilnikom ni drugače določeno.
(2) Z nebojnim vojaškim vozilom za posebne namene se lahko prevaža osebe ne glede na omejitve, določene s splošnimi prometnimi predpisi, če so izpolnjeni dodatni pogoji glede vojaškega vozila, določeni s tem pravilnikom.
(3) V organizirani koloni in skupini vojaških vozil, ki jo spremlja vojaška policija, se lahko prevaža več oseb, kot je to predpisano s splošnimi prometnimi predpisi.
(4) Z bojnim vojaškim vozilom se lahko prevaža toliko oseb, kot je predpisano v prometnem dovoljenju oziroma tehnični knjižici bojnega vojaškega vozila.
(5) Z vojaškim vozilom se lahko hkrati prevaža osebe in tovor.
(6) Če se na vojaškem vozilu hkrati prevažajo osebe in tovor, osebe med prevažanjem ne smejo stati v tovornem zaboju niti sedeti na njegovih stranicah, na nestabilnem tovoru ali na tovoru, ki je višji od stranic tovornega zaboja.
(7) Z vojaškimi vozili se smejo prevažati tudi civilne osebe, ki niso zaposlene v Slovenski vojski ali Ministrstvu za obrambo, če to pisno odobri poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote oziroma pri izvrševanju mednarodnih obveznosti države poveljujoči enote ali druge sestave, ki je bila napotena izven države.
(8) Med usposabljanjem pripadnikov Slovenske vojske za vožnjo vojaških vozil v vozilu ni dovoljeno voziti drugih oseb.




(1) Z vojaškim vozilom se lahko prevaža osebe v tovornem zaboju, če ima tako vozilo:
– sedeže oziroma klopi, pritrjene v tovornem zaboju (kesonu) v skladu s proizvajalčevo konstrukcijsko rešitvijo;
– najmanj 60 cm visoke stranice tovornega zaboja, kjer sedijo osebe;
– ponjavo, postavljeno na tovornem zaboju, ki je lahko na zadnji strani tovornega zaboja tudi odprta;
– stopnice za vstop oziroma izstop iz tovornega zaboja.
(2) Število oseb, ki se lahko prevaža na način in pod pogoji iz prejšnjega odstavka, se določi tako, da se nosilnost vojaškega vozila v tonah pomnoži s 5, vendar je ne glede na dobljeni izračun na tak način dovoljeno prevažati največ 25 oseb v posameznem vojaškem vozilu.
(1) Pristojni poveljnik iz sedmega odstavka 10. člena tega pravilnika lahko izjemoma odobri prevoz oseb v tovornem zaboju vojaškega vozila brez vgrajenih sedežev ali klopi, vendar morajo vse osebe sedeti na podu tovornega zaboja vojaškega vozila.
(2) Število oseb, ki se lahko prevaža na način in pod pogoji iz prejšnjega odstavka, se določi tako, da se nosilnost vojaškega vozila v tonah pomnoži s 5, vendar je ne glede na dobljeni izračun na tak način dovoljeno prevažati največ 25 oseb v posameznem vojaškem vozilu.
(3) Kadar se v skladu s tem členom vozi v tovornem zaboju več kot pet oseb, se ne sme istočasno prevažati tudi tovor, razen osebnega orožja in osebne opreme oseb, ki se vozijo.
Prepovedan je prevoz oseb v prostoru za tovor na priklopnih vojaških vozilih in vojaških vozilih z vgrajeno napravo za samorazkladanje.
(1) Vojaška vozila se lahko pri prevažanju tovora obremeni do predpisane nosilnosti, ki je vpisana v prometnem dovoljenju oziroma tehnični knjižici vozila.
(2) Nevarno blago se prevaža le v posebej urejenih, namensko opremljenih vojaških vozilih.
(3) Vojaška vozila, s katerimi se prevaža nevarno blago, morajo biti označena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga, oziroma v skladu z vojaškimi standardi, ki se nanašajo na prevoz nevarnega blaga.
(4) Za prevoz nevarnega blaga, za katerega Slovenska vojska nima ustreznih vojaških vozil, se lahko najamejo namenska civilna vozila.

Med usposabljanjem pripadnikov Slovenske vojske za vožnjo vojaških vozil je dovoljeno prevažati tovor, razen nevarnega blaga in tovora, ki presega dovoljene dimenzije, če ima kandidat za voznika opravljenih najmanj deset učnih ur vožnje z vojaškim vozilom.
(1) Izredni prevoz po javni cesti je prevoz z vojaškim vozilom, ki samo ali skupaj s tovorom presega predpisano dovoljeno skupno maso, dimenzije (širina, dolžina ali višina vozila) ali osne obremenitve.
(2) Izredni prevoz je tudi vsak prevoz orožja, inženirskih strojev in drugih vojaških sredstev, ki imajo vgrajeno ali montažno podvozje in se lahko uporabljajo kot priklopna vozila ter presegajo največje dovoljene predpisane dimenzije, skupno maso ali osno obremenitev.
(3) Vojaški izredni prevozi se lahko izvajajo samo v skladu s splošnimi predpisi o varnosti cestnega prometa, o javnih cestah in o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji.
(4) Če je pri izrednem vojaškem prevozu potrebno sodelovanje policije, izredni prevoz spremlja vojaška policija v sodelovanju s policijo.
(5) Najmanj deset dni pred izrednim vojaškim prevozom mora pristojno poveljstvo o izvedbi izrednega prevoza obvestiti upravljavca ceste in policijo ter uskladiti pogoje za izvedbo prevoza.


(1) Vozniki vojaških vozil morajo imeti veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije, pridobljeno v skladu s splošnimi prometnimi predpisi, opravljeno specialistično usposabljanje za pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti voznika in opravljeno dopolnilno vojaško strokovno usposabljanje za določen tip vojaškega vozila. Za posamezno formacijsko dolžnost se kategorija vozniškega dovoljenja in drugi pogoji določijo v skladu s tem pravilnikom s formacijami poveljstev, enot in zavodov Slovenske vojske.
(2) Za vožnjo bojnega vojaškega vozila, v katerem se vozi poleg voznika več kot osem oseb, mora imeti voznik vozniško dovoljenje C kategorije, vojaško evidenčno dolžnost voznika in opravljeno dopolnilno vojaško strokovno usposabljanje za tip vozila, ki ga upravlja.
(3) Prevoz oseb z nebojnim vojaškim vozilom za posebne namene lahko opravlja voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje najmanj C kategorije, opravljen specialistični tečaj za pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti voznika in opravljeno dopolnilno vojaško strokovno usposabljanje za tip vozila, ki ga upravlja.
(4) Prevoz oseb z nebojnim vojaškim vozilom za splošne namene lahko opravlja voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje najmanj C kategorije in opravljen specialistični tečaj za pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti voznika.
(5) Vojaško evidenčno usposobljenost za vojaškega voznika oziroma dopolnilno vojaško strokovno usposobljenost za določen tip vozila v skladu s tem pravilnikom izkazujejo vojaški vozniki s potrdilom o usposobljenosti za vožnjo vojaških vozil, ki ga izda pristojno poveljstvo Slovenske vojske na obrazcu PTRA 01-2. Oblika, barva, velikost in vsebina obrazca PTRA 01-2 je določena v prilogi št. 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(1) Voznik vojaškega vozila mora imeti kategorijo vozniškega dovoljenja in vojaško strokovno usposobljenost za vožnjo glede na vrsto vojaškega vozila, določeno v naslednji tabeli:
+---------------------------------+----------+-----------+--------------+--------------+
| Vozilo |Kategorija|Zahteva po |Specialistični| Dopolnilno |
| oziroma |vozniškega| vozniškem | tečaj za |usposabljanje |
| kompozicija |dovoljenja|dovoljenju |pridobitev | za določen |
| | | | vojaške | tip vozila |
| | | |evidenčne | (DVSU) |
| | | |dolžnosti | |
| | | | voznika | |
+----------------+----------------+----------+-----------+--------------+--------------+
|Dvokolesna |L3e, L6e | A |V skladu s | | DA** |
|vozila | | |splošnimi | | |
|Lahka | | |prometnimi | | |
|štirikolesa | | |predpisi | | |
+----------------+----------------+----------+-----------+--------------+--------------+
|Štirikolo |L7e, M1 | B |V skladu s | DA*** | DA** |
|Osebna vozila |M1+O1, (M1+O2) | |splošnimi | | |
| | | |prometnimi | | |
| | | |predpisi | | |
+----------------+----------------+----------+-----------+--------------+--------------+
|Osebna vozila |L7, M1 | B,E |V skladu s | DA*** | DA** |
|z prikolicami |M1+O1, M1+O2 | |splošnimi | | |
| | | |prometnimi | | |
| | | |predpisi | | |
+----------------+----------------+----------+-----------+--------------+--------------+
|Tovorna vozila |N1, N2, N3 | C | | DA | DA** |
|Bojna vozila |N1+O1, N2+O1, | |V skladu s | | |
| |N3+O1 | |splošnimi | | |
| |B1k, B2k, B3k | |prometnimi | | |
| |B1k+O1, B2k+O1, | |predpisi | | |
| |B3k+O1 | |In 17. | | |
| |B1k, B2k, B3k | |členom | | |
| | | |tega | | |
+----------------+----------------+----------+-----------+--------------+--------------+
|Tovorna vozila |M1+O3, M1+O4 | C,E |V skladu s | DA | DA** |
|z prikolicami |N1+O2, N1+O3, | |splošnimi | | |
| |N1+O4 | |prometnimi | | |
|Bojna vozila z |N2+O2, N2+O3, | |predpisi | | |
|prikolicami |N2+O4 | |In 17. | | |
| |N3+O2, N3+O3, | |členom | | |
| |N3+O4 | |tega | | |
| |B1k+O2, B1k+O3, | |pravilnika | | |
| |B1k+O4 | | | | |
| |B2k+O2, B2k+O3, | | | | |
| |B2k+O4 | | | | |
| |B3k+O2, B3k+O3, | | | | |
| |B3k+O4 | | | | |
+----------------+----------------+----------+-----------+--------------+--------------+
|Avtobusi |M2, M3 | D |V skladu s | DA | DA** |
| |M2+O1, M3+O1 | |splošnimi | | |
| | | |prometnimi | | |
| | | |predpisi | | |
+----------------+----------------+----------+-----------+--------------+--------------+
|Avtobusi z |M2+O2, M2+O3, | D,E |V skladu s | DA | DA** |
|prikolicami |M2+O4 | |splošnimi | | |
| |M3+O2, M3+O3, | |prometnimi | | |
| |M3+O4 | |predpisi | | |
+----------------+----------------+----------+-----------+--------------+--------------+
|Traktorji |T1, T2, T3, T4, | F |V skladu s | | |
| |T5 | |splošnimi | | |
| |Vse kombinacije:| |prometnimi | | |
| |T – R, T - S | |predpisi | | |
+----------------+----------------+----------+-----------+--------------+--------------+
|Motokultivatorji|Motokultivatorji| G |V skladu s | | |
|delavni stroji |in delavni | |splošnimi | | |
| |stroji | |prometnimi | | |
| | | |predpisi | | |
+----------------+----------------+----------+-----------+--------------+--------------+

Pojasnilo:

(–) Potrebno upoštevati omejitve iz splošnih predpisov

DA** – Velja za vojaško vozilo za posebne namene in bojna vozila

DA*** – Velja za voznike, ki so na formacijski dolžnosti voznika vojaškega
vozila za posebne namene
(2) Določeno vojaško vozilo lahko vozi tudi pripadnik Slovenske vojske, ki nima opravljenega specialističnega tečaja za pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti voznika, ima pa ustrezno kategorijo vozniškega dovoljenja in dopolnilno vojaško strokovno usposabljanje za določen tip vozila, predpisano s tem pravilnikom, in če ga za vožnjo vojaškega vozila s pisnim aktom poveljevanja določi poveljnik čete, njej enake ali večje enote.
(3) Pripadnik Slovenske vojske, ki ni na formacijski dolžnosti voznika, lahko vozi med opravljanjem vojaške službe osebno ali drugo vojaško vozilo, za katero ima ustrezno vozniško dovoljenje v skladu s splošnimi prometnimi predpisi, za vožnjo takega vozila pa ni predpisano dopolnilno vojaško strokovno usposabljanje s tem pravilnikom.
(1) Nadzor varnosti vojaškega prometa obsega nadzor vojaških vozil in voznikov vojaških vozil v javnem cestnem prometu in na drugih površinah, ki so namenjene prometu vozil.
(2) V javnem cestnem prometu izvajata nadzor vojaškega prometa vojaška policija in policija.
(3) Na drugih površinah, ki so namenjene prometu vozil, opravlja nadzor nad varnostjo vojaškega prometa vojaška policija.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o udeležbi vojaških vozil v javnem cestnem prometu (Uradni list RS, št. 49/06).Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št.:
Ljubljana, dne
EVA


Minister za obrambo

Minister za promet
Soglašam!



Na podlagi četrte alineje prvega odstavka 11. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. XX) izdaja minister za promet v soglasju z ministrom za notranje zadeve
Ta pravilnik določa vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, na katerih je dovoljeno namestiti in uporabljati naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, vrste teh znakov ter pogoje in način njihove uporabe.
(1) Pomen posameznih izrazov, uporabljenih v tem pravilniku, je:
1. naprava za dajanje posebnih zvočnih znakov je naprava, ki daje zvok spreminjajoče se frekvence (sirena) in ima možnost dajanja najmanj dveh različnih zvočnih znakov takšne jakosti glasnosti, ki zagotavlja dobro slišnost na ustrezni razdalji pred vozilom, ki jih daje, ne glede na vrsto, gostoto in druge razmere v cestnem prometu;
2. naprave za dajanje posebnih svetlobnih znakov so utripajoče modre, rdeče in modre ter zelene in modre luči (v nadaljnjem besedilu: modra, rdeča in modra ter zelena in modra luč), katerih svetilnost zagotavlja, da jih lahko drugi udeleženci cestnega prometa pravočasno in zlahka opazijo, ne glede na vremenske in druge razmere v cestnem prometu;
3. kratek zvočni znak je znak s sireno iz prve točke tega odstavka, ki traja najmanj dva in največ tri intervale.

(2) Drugi izrazi imajo enak pomen, kot jih določa zakon o varnosti cestnega prometa.
(1) Naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, ki označujejo vozila s prednostjo, je dovoljeno namestiti in uporabljati samo na vozilih policije in vojaške policije, na vozilih nujne medicinske pomoči in drugih reševalnih vozilih, ki se uporabljajo v mreži javne zdravstvene službe in so predpisano opremljena za opravljanje nujne medicinske pomoči, na gasilskih vozilih, vozilih carinske službe, posebej označenih službenih vozilih Prometnega inšpektorata Republike Slovenije, s katerimi se opravlja nadzor prevozov v cestnem prometu, posebej označenih specialnih vozilih za prevoz zaprtih oseb Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, državnega tožilstva in preiskovalne službe sodišča ter na intervencijskih vozilih civilne zaščite, gorske reševalne službe in mobilne enote ekološkega laboratorija, ki se uporabljajo za opravljanje nalog iz tega člena.

(2) Posebne svetlobne in zvočne znake na vozilih s prednostjo je dovoljeno uporabljati samo za izvedbo nujnih nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja oziroma za preprečitev nastanka velike materialne škode, za preprečitev ali odpravo onesnaženja okolja, za zavarovanje in ogled kraja prometne ali druge nesreče, kaznivega dejanja ali prekrška, kot tudi za odkritje oziroma prijetje storilca kaznivega dejanja ali prekrška.

(3) Na vozilih s prednostjo je dovoljeno uporabljati posebne svetlobne znake tudi za opozarjanje na nesrečo, zgostitev prometa oziroma zastoj ali druge okoliščine, ki pomenijo nevarnost za udeležence cestnega prometa.

(4) Na označenih policijskih vozilih je dovoljeno uporabiti posebne svetlobne in zvočne znake tudi za ustavitev vozila, ki vozi pred njim.
(1) Naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, ki označujejo vozila za spremstvo, je dovoljeno namestiti in uporabljati samo na vozilih, s katerimi policija ali vojaška policija opravlja spremstvo iz drugega odstavka tega člena. Pod pogojem iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika je dovoljeno namestiti in uporabljati naprave za dajanje posebnih svetlobnih znakov, ki označujejo vozila za spremstvo, tudi na vozila v spremstvu.

(2) Posebne svetlobne in zvočne znake na vozilih za spremstvo je dovoljeno uporabljati samo za izvedbo nujnih nalog pri spremljanju in zavarovanju določenih oseb ali posebno pomembnih tovorov ter pri spremljanju in zavarovanju prireditev na cesti, ki jih drugače ne bi bilo mogoče zavarovati ali bi bilo drugačno zavarovanje nesorazmerno zahtevno in drago.

IV. VRSTE SVETLOBNIH ZNAKOV, KI JIH DAJEJO VOZILA S PREDNOSTJO IN VOZILA ZA SPREMSTVO

(1) Na dvoslednih vozilih s prednostjo se uporabljata najmanj dve modri luči, ki sta nameščeni na najvišji točki vozila simetrično glede na njegovo vzdolžno os, tako da sta dobro vidni z vseh strani. Če zaradi velikosti ali oblike vozila s prednostjo ti modri luči ne bi bili dobro vidni z vseh strani, morata biti nameščeni tako, da sta dobro vidni s sprednje strani vozila, na zadnjem delu vozila pa mora biti nameščena še najmanj ena modra luč, ki je dobro vidna z zadnje strani vozila. Dodatno sta lahko na sprednji strani vozila s prednostjo nameščeni tudi dve naprej usmerjeni modri luči.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko na policijskih vozilih brez policijskih oznak uporablja samo ena modra luč. V takem primeru mora biti modra luč nameščena na levi strani sprednjega dela strehe in mora biti dobro vidna z vseh strani.

(3) Modra luč na strehi policijskega vozila brez policijskih oznak se lahko nadomesti z dvema modrima lučema v notranjosti vozila, od katerih je ena nameščena neposredno za vetrobranskim steklom in je usmerjena naprej in vstran, druga pa je nameščena neposredno ob zadnjem steklu in je usmerjena nazaj. Kadar se s tako označenim policijskim vozilom v skladu z določbami zakona o varnosti cestnega prometa s posebno napravo ugotavlja hitrost pred njim vozečega vozila, se sme uporabljati samo nazaj usmerjena modra luč.
(4) Na vozilu s prednostjo lahko podnevi enakomerno utripata tudi bela žarometa na sprednji strani vozila.
(1) Na dvoslednih vozilih za spremstvo se uporabljajo naslednji posebni svetlobni znaki:

na vozilu za spremstvo, ki vozi na čelu kolone vozil, se uporabljata rdeča in modra luč, ki sta nameščeni na najvišji točki vozila, simetrično glede na njegovo vzdolžno os, tako da sta dobro vidni z vseh strani. Rdeča luč je na levi, modra pa na desni strani vozila. Na enak način se lahko uporabljata rdeča in modra luč tudi na vozilih za spremstvo, ki vozijo v koloni vozil. Če je potrebno za zagotavljanje varnosti, se lahko na enak način uporabljata rdeča in modra luč tudi na vozilih v spremstvu. Na vozilu, ki vozi na čelu kolone, sta rdeča in modra luč lahko zatemnjeni na delu, usmerjenem proti zadnjem delu vozila. Na sprednji strani vozila za spremstvo sta lahko dodatno nameščeni tudi rdeča in modra luč, usmerjeni naprej;

na vozilu, ki vozi na začelju kolone vozil v spremstvu (zaključno vozilo), se uporabljata zelena in modra luč, ki sta nameščeni na najvišji točki vozila, simetrično glede na njegovo vzdolžno os, tako da sta dobro vidni z vseh strani. Zelena luč je na levi, modra pa na desni strani vozila.

(2) Na vozilu za spremstvo lahko podnevi enakomerno izmenično utripata tudi bela žarometa na sprednji strani vozila.
(1) Motorno kolo, ki se uporablja kot vozilo s prednostjo ali vozilo za spremstvo, mora imeti dve utripajoči luči na sprednji strani, nameščeni simetrično glede na vzdolžno os vozila, ki sta usmerjeni naprej, in eno utripajočo luč na zadnjem delu vozila, ki je vidna z vseh strani.

(2) Na motornem kolesu iz prejšnjega odstavka, ki se uporablja kot vozilo s prednostjo, so vse tri luči modre.

(3) Na motornem kolesu iz prvega odstavka tega člena, ki se uporablja kot vozilo za spremstvo in vozi na čelu kolone ali v koloni vozil, sta na sprednji strani na levi rdeča in na desni modra luč, luč na zadnjem delu vozila pa je rdeča. Na motornem kolesu, ki vozi na začelju kolone (zaključno vozilo), pa sta luči na sprednji strani modri, luč na zadnjem delu vozila pa je zelena.
(1) Vozila s prednostjo morajo biti predpisano označena oziroma morajo imeti na bočnih straneh oznako z imenom oziroma nazivom lastnika oziroma uporabnika.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so lahko policijska vozila s prednostjo tudi brez teh oznak.
Ne glede na določbo prvega odstavka 7. člena tega pravilnika ima lahko motorno kolo policije, ki se uporablja kot vozilo s prednostjo in je bilo registrirano pred 1. 1. 1994, na zadnjem delu namesto utripajoče luči, ki je vidna z vseh strani, dve modri utripajoči luči, nameščeni simetrično glede na vzdolžno os vozila, ki sta usmerjeni nazaj.
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnika, preneha veljati Pravilnik o vozilih s prednostjo in vozilih za spremstvo (Uradni list RS, št. 78/99 in 41/02).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št.:
Ljubljana, dne
EVA

Minister za promet

Minister za notranje zadeve
Soglašam!

Na podlagi prve alineje drugega odstavka 11. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. XX) izdaja minister za notranje zadeve (1) Ta pravilnik predpisuje znake, ki jih dajejo policisti udeležencem cestnega prometa s položajem telesa in z rokami, ter svetlobne in zvočne znake.

(2) Udeleženci cestnega prometa morajo ravnati v skladu z znaki policistov tudi v primerih, ko s tem odstopajo od prometnih pravil in pomena prometne signalizacije.
(1) Znaki, ki jih dajejo policisti, so:
- znaki, ki jih dajejo s položajem telesa in z rokami;
- svetlobni in zvočni znaki, ki jih dajejo policisti z napravami, ki so vgrajene v oziroma na policijskih vozilih;
- drugi svetlobni in zvočni znaki.

(2) Grafične podobe znakov, ki jih dajejo policisti udeležencem cestnega prometa, so določene v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.

Znaki, ki jih dajejo policisti s položajem telesa
(1) Znaki, ki jih dajejo policisti udeležencem cestnega prometa s položajem telesa, pomenijo:
- telo v pokončni stoji z vodoravno odročenima rokama ali z rokama, spuščenima ob telesu, pomeni, da imajo vozila, ki prihajajo iz smeri, proti kateri je policist obrnjen s hrbtom oziroma s prsmi, zaprto smer in morajo ustaviti, vozila, ki prihajajo z njegovih bočnih strani, pa imajo prost prehod (slike 1, 2 in 3).

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka smejo pešci prečkati le tisto vozišče, na katerem je promet vozil ustavljen.

Znaki, ki jih dajejo policisti z rokami
(1) Znaki, ki jih dajejo policisti udeležencem cestnega prometa z rokami, pomenijo:

- pokončno dvignjena roka z odprto dlanjo pomeni, da morajo vsa vozila ustaviti. Če je ta znak dan na križišču, pomeni prepoved vožnje za vsa vozila, razen za tista, ki so v trenutku, ko policist dvigne roko, tako blizu križišča, da ne morejo varno ustaviti. Za pešce in druge udeležence cestnega prometa, ki se ne vozijo z vozili, pomeni ta znak prepoved prehoda preko vozišča, razen če so tedaj, ko policist dvigne roko, že na njem (sliki 4 in 5);
- vodoravno predročena desna roka z odprto dlanjo pomeni, da se morajo udeleženci cestnega prometa, ki s svojim gibanjem sekajo smer, v katero je roka iztegnjena (vozniki, ki vozijo naravnost, vozniki, ki zavijajo desno, ter pešci in drugi udeleženci cestnega prometa, ki prečkajo vozišče), ustaviti in počakati (slika 6);

- počasno mahanje z vodoravno odročeno roko gor in dol z navzdol obrnjeno odprto dlanjo pomeni, da mora voznik, proti kateremu daje policist ta znak, zmanjšati hitrost vožnje (slika 7);

- kroženje z roko v podlakti z odprto dlanjo v smeri proti glavi pomeni, da mora voznik ali drug udeleženec cestnega prometa, ki mu daje policist ta znak, pospešiti vožnjo oziroma hitrost gibanja (slika 8);

- odročena roka z odprto dlanjo, usmerjeno proti določenemu vozilu oziroma udeležencu cestnega prometa, pomeni, da se mora ustaviti (slika 9).

(2) Znake iz prejšnjega odstavka daje policist na vozišču ali neposredno ob njem oziroma na drugi površini, na kateri se opravlja cestni promet.

(1) Kadar policist ustavlja vozila z znakom za ustavitev vozila iz pete alinee prvega odstavka prejšnjega člena, lahko da posameznim udeležencem cestnega prometa znak, naj nadaljujejo ali pospešijo vožnjo.
(2) Pri dajanju znakov iz 3. in 4. člena tega pravilnika mora biti policist uniformiran in glede na okoliščine ustrezno opremljen (beli narokavniki, bela prevleka za kapo, rumen brezrokavnik z odsevnimi trakovi idr.).

(3) Znake za zmanjšanje hitrosti, pospešitev vožnje ali ustavitev lahko daje policist tudi z oziroma iz označenega policijskega vozila.

Urejanje prometa na križišču

(1) Kadar policist ureja promet na križišču, sme dajati znake iz 3. in 4. člena tega pravilnika le na sredini križišča, da ga lahko udeleženci cestnega prometa, ki so jim znaki namenjeni, zlahka opazijo.

(2) Kadar urejajo promet na križišču dva ali več policistov, morajo biti njihovi znaki usklajeni. V takem primeru lahko daje znake iz prejšnjega odstavka tudi policist, ki ni na sredini križišča, če ga lahko vsi udeleženci cestnega prometa, ki so jim znaki namenjeni, zlahka opazijo.

(1) Pri urejanju in nadzoru cestnega prometa dajejo policisti tudi posebne svetlobne in zvočne znake iz drugega odstavka 126. člena Zakona o varnosti cestnega prometa.
(2) Posebne svetlobne znake iz prejšnjega odstavka dajejo policisti z napravami za dajanje svetlobnih znakov na vozilih. Naprave za dajanje posebnih svetlobnih znakov morajo biti nameščene na vozilih na predpisan način in imeti takšno svetilnost, da jih lahko udeleženci cestnega prometa v vseh vremenskih in prometnih razmerah pravočasno in zlahka opazijo.
(3) Posebne zvočne znake dajejo policisti z napravo na vozilu, ki oddaja zvoke spreminjajoče se frekvence (sirena). Jakost glasnosti posebnega zvočnega znaka mora v vseh prometnih razmerah v naselju in zunaj njega omogočati dobro slišnost tega znaka na ustrezni razdalji pred vozilom, ki takšen znak daje.
Sirena se sme uporabiti le skupaj s posebnimi svetlobnimi znaki iz drugega odstavka 126. člena Zakona o varnosti cestnega prometa.

Svetlobna tabla

(1) Svetlobna tabla v policijskem vozilu je elektronski zaslon, na katerem lahko policist izpiše statično ali tekoče oziroma premikajoče se sporočilo (opozorilo ali odredbo) drugim udeležencem cestnega prometa. Sporočilo je sestavljeno iz črk ali črk in drugih simbolov in se daje iz vozečega ali iz ustavljenega policijskega vozila.
(2) Svetlobna tabla je lahko nameščena znotraj ali zunaj vozila. V notranjosti vozila mora biti vgrajena tako, da takrat, kadar ni v uporabi, vozniku ne zmanjšuje preglednosti iz vozila.
(3) Udeleženec cestnega prometa mora ravnati v skladu s policistovo odredbo, izpisano na svetlobni tabli.

Zvočni znaki s piščalko

(1) Zvočni znaki, ki jih dajejo policisti s piščalko udeležencem cestnega prometa pri urejanju prometa, pomenijo:
- en žvižg pomeni za udeležence cestnega prometa obveznost, naj bodo pozorni na policista, ki daje ta znak, ker bo z ustreznim znakom izrazil določeno zahtevo;
- več zaporednih žvižgov pomeni, da je nekdo od udeležencev cestnega prometa ravnal v nasprotju s prometnim pravilom, prometno signalizacijo ali pomenom policistovega znaka. Policist, ki daje ta znak, mora pri tem pokazati, na katerega udeleženca cestnega prometa se ta znak nanaša in kaj mora storiti.

(2) Zvočni znaki s piščalko se uporabljajo le skupaj z znaki, ki jih dajejo policisti z rokami in položajem telesa.

Znaki, ki jih dajejo policisti z loparjem za urejanje prometa in svetilko

Za dajanje znakov iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika lahko policist uporablja lopar za urejanje prometa ali ročno svetilko. Lopar za urejanje prometa ima lahko lasten vir svetlobe.

(1) Lopar za urejanje prometa brez lastnega vira svetlobe mora biti po obliki, barvi in razmerjih enak prometnemu znaku II-3 (krog z belo osnovo in rdečim robom), premera najmanj 12 cm, in mora biti prevlečen z odsevno snovjo.

(2) Lopar z lastnim virom svetlobe mora imeti na sredini kroga svetilko s svetlobnim filtrom rdeče barve. Prav tako mora imeti svetlobni filter rdeče barve ročna svetilka, ki se uporablja za dajanje svetlobnih znakov ponoči.

(3) Svetilka iz prejšnjega odstavka mora biti ustrezne velikosti (premer svetilnega dela mora biti najmanj 10 cm, če je v obliki kroga) in imeti ustrezno svetilnost, ki zagotavlja, da jo lahko udeleženci cestnega prometa ponoči, ne glede na prometne razmere, zlahka in pravočasno opazijo.

(1) Podnevi ustavlja policist vozila z loparjem za urejanje prometa tako, da ga dvigne in usmeri proti vozilu, ki ga ustavlja, ponoči pa jih ustavlja z ročno svetilko ali z loparjem z lastnim virom svetlobe tako, da maha s svetilko ali loparjem levo in desno, pravokotno na vzdolžno os ceste.

(2) Voznik, proti kateremu daje policist znak iz prejšnjega odstavka, mora zmanjšati hitrost in vozilo ustaviti ob robu ali zunaj vozišča.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o znakih, ki jih dajejo policisti udeležencem v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 57/99).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št.:
Ljubljana, dne
EVA


Minister za notranje zadeve


Na podlagi druge alineje drugega odstavka 11. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. XX) izdaja minister za notranje zadeve
S to odredbo se na cestah v Republiki Sloveniji v določenem časovnem obdobju oziroma vremenskih razmerah omeji promet naslednjih vozil:
1. tovornih vozil in skupin vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7.500 kg;
2. traktorjev, motokultivatorjev, delovnih strojev in vprežnih vozil.

(1)Za vozila iz prejšnjega člena je na cestah iz prvega odstavka 4. člena te odredbe prepovedan promet:
- v petek pred Veliko nočjo od 14.00 do 21.00 ure,
- ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih od 8.00 do 21.00 ure.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je za vozila iz prejšnjega člena prepovedan promet ob sobotah od 8.00 do 13.00 ure od vključno zadnjega konca tedna (sobota in nedelja) v juniju do vključno prvega konca tedna (sobota in nedelja) v septembru (turistična sezona).

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na cestah iz prvega odstavka 4. člena te odredbe z zaporedno številko 14., 15., 16., 17. in 25. v obdobju iz prejšnjega odstavka prepovedan promet za vozila iz prejšnjega člena te odredbe:

- ob sobotah od 6.00 do 16.00 ure,

- ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih od 8.00 do 22.00 ure.

Za vozila iz 2. točke 1. člena te odredbe je vse leto na vseh cestah prepovedan promet ponoči. Ta prepoved ne velja za traktorje, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. in 4. točke prvega odstavka 33. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 25/06 - uradno prečiščeno besedilo).

(1) Prepoved prometa iz 2. člena te odredbe velja na naslednjih cestah:

+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |ŠT. CESTE |POTEK | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|1. |PREDOR KARAVANKE-LJUBLJANA: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |A2 |PREDOR KARAVANKE-KRANJ-LJUBLJANA | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|2. |(črtano) | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
|3. |KRANJSKA GORA-NOVA GORICA: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R1-206 |KRANJSKA GORA-VRŠIČ-TRENTA-BOVEC | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R1-203 |PREDEL-BOVEC-KOBARID | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G2-102 |MP ROBIČ-KOBARID-PERŠETI | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|4. |KORENSKO SEDLO-PODKOREN-LESCE-PODTABOR: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R1-201 |MP KORENSKO SEDLO-PODKOREN-MOJSTRANA- | | |
| | |HRUŠICA | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R3-637 |HRUŠICA-JAVORNIK-ŽIROVNICA-VRBA | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G1-8 |VRBA-LESCE-ČRNIVEC | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |H1 |ČRNIVEC-LEŠNICA | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|5. |(črtano) | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
|6. |PODTABOR-LJUBLJANA: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R2-411 |PODTABOR-NAKLO | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R2-412 |NAKLO (KRANJ Z.)-KRANJ-KRANJ (LABORE) | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R1-211 |KRANJ (LABORE)-JEPRCA-LJUBLJANA | | |
| | |(ŠENTVID) | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G1-8 |LJUBLJANA (ŠENTVID)-LJUBLJANA | | |
| | |(OBVOZNICA) | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|7. |(črtano) |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|8. |LJUBLJANA-VIŠNJA GORA-BIČ-PLUSKA: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |A2 |LJUBLJANA (MALENCE)-VIŠNJA GORA-BIČ- | | |
| | |PLUSKA | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|9. |LJUBLJANA-OBREŽJE: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G2-106 |LJUBLJANA (RUDNIK)-ŠKOFLJICA-ŠMARJE SAP | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |H1 |PLUSKA-TREBNJE-KARTELJEVO | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |A2 |NOVO MESTO (HRASTJE)-SMEDNIK-KRŠKA VAS- | | |
| | |OBREŽJE (MEJA S HRVAŠKO) | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|10. |ŠENTILJ-TROJANE-LJUBLJANA/(AC in CRMV): | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |A1 |MP ŠENTILJ-PESNICA | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |H2 |PESNICA-MARIBOR (TEZNO) | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |A1 |MARIBOR (PTUJSKA CESTA)-SLIVNICA-CELJE- | | |
| | |ARJA VAS-VRANSKO-TROJANE-BLAGOVICA- | | |
| | |LJUBLJANA (ZADOBROVA) | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|11. |ŠENTILJ-PESNICA: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R2-437 |MP ŠENTILJ-PESNICA | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|12. |MARIBOR-LJUBLJANA: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R2-430 |MARIBOR-SLIVNICA-SL. BISTRICA-SL. | | |
| | |KONJICE-CELJE | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R2-447 |MEDLOG-ŽALEC-ŠEMPETER-LOČICA-TROJANE- | | |
| | |BLAGOVICA-TRZIN | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G2-104 |TRZIN-LJUBLJANA (ČRNUČE)-LJUBLJANA | | |
| | |(TOMAČEVO) | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|13. |LJUBLJANSKA OBVOZNICA/(CRMV in AC): | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |H3 |LJUBLJANA (ZADOBROVA)-LJUBLJANA | | |
| | |(TOMAČEVO)-LJUBLJANA (KOSEZE) | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |A1 |LJUBLJANA (ZADOBROVA)-LJUBLJANA | | |
| | |(MALENCE)-LJUBLJANA (KOZARJE) | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |A2 |LJUBLJANA (KOSEZE)-LJUBLJANA (KOZARJE) | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|14. |LJUBLJANA-KLANEC/(AC): | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |A1 |LJUBLJANA (KOZARJE)-RAZDRTO-DIVAČA- | | |
| | |KOZINA-KLANEC-SRMIN | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|15. |LJUBLJANA-KOZINA-KLANEC-SRMIN: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R2-409 |LJUBLJANA (VIČ)-VRHNIKA-LOGATEC | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G2-102 |LOGATEC-KALCE | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R2-409 |KALCE-POSTOJNA-RAZDRTO-KOZINA-KLANEC | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R1-208 |ČRNI KAL-AVER | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R2-409 |AVER-RIŽANA-SRMIN | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|16. |ŠKOFIJE-SEČOVLJE: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |H5 |ŠKOFIJE-KOPER | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R2-406 |ŠKOFIJE-DEKANI | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R3-741 |DEKANI-PRIKLJUČEK LUKA KOPER | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G2-111 |KOPER-MP SEČOVLJE | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|17. |KOPER-DRAGONJA: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G1-11 |KOPER-ŠMARJE-MP DRAGONJA | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|18. |DIVAČA (GABRK)-FERNETIČI/(AC): | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |A3 |DIVAČA (GABRK)-SEŽANA-MP FERNETIČI | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|19. |SENOŽEČE-FERNETIČI: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R2-445 | SEŽANA-MP FERNETIČI | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|20. |SEŽANA-ŠTANJEL: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R1-204 |SEŽANA-DUTOVLJE-ŠTANJEL | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|21. |ŠTANJEL-ŠEMPETER: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R3-614 |ŠTANJEL-KOMEN-KOSTANJEVICA NA KRASU- | | |
| | |OPATJE SELO-MIREN-ŠEMPETER | | |
| | | | | |
+------------------------------------------------------------+-+
|22. SEŽANA-DIVAČA: | |
| | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R2-446 |SEŽANA-DIVAČA | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|23. |VIPAVA-VRTOJBA/(CRMV): | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |H4 |PODNANOS-VIPAVA-AJDOVŠČINA-SELO-NOVA | | |
| | |GORICA-MP VRTOJBA | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|24. |RAZDRTO-ROŽNA DOLINA: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G1-12 |RAZDRTO-PODNANOS | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R2-444 |PODNANOS-VIPAVA-AJDOVŠČINA (OBVOZNICA)- | | |
| | |SELO-NOVA GORICA-ROŽNA DOLINA | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|25. |POSTOJNA-JELŠANE: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G1-6 |POSTOJNA-ILIRSKA BISTRICA-MP JELŠANE | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|26. |STAROD-KRVAVI POTOK: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G1-7 |MP STAROD-KOZINA-MP KRVAVI POTOK | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|27. |ŠKOFLJICA-PETRINA (BROD NA KOLPI): | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G2-106 |ŠKOFLJICA-RIBNICA-KOČEVJE-MP PETRINA | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|28. |KARTELJEVO/MAČKOVEC-NOVO MESTO-METLIKA: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G2-105 |KARTELJEVO-NOVO MESTO-MP METLIKA | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G2-105 |MAČKOVEC-NOVO MESTO | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|29. |CELJE-DOBOVEC: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G2-107 |CELJE (VZHOD)-ŠENTJUR PRI CELJU-ŠMARJE | | |
| | |PRI JELŠAH-MP DOBOVEC | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
| 30.|SLOVENSKA BISTRICA-ORMOŽ-SREDIŠČE OB DRAVI: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G1-2 |SL. BISTRICA-HAJDINA-PTUJ-ORMOŽ | | |
| | |(OBVOZNICA)- | | |
| | |MP SREDIŠČE OB DRAVI | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|31. |SPUHLJA-ZAVRČ: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |R1-228 |SPUHLJA-MP ZAVRČ | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|32. |HAJDINA (PTUJ)-GRUŠKOVJE: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G1-9 |HAJDINA-MP GRUŠKOVJE | | |
| | | | | |
+----+----------------------+-----------------------------+--+-+
|33. |PESNICA - LENDAVA - PINCE Z ODCEPOM V DOLGO VAS | | |
| |(/ (AC in CRMV): | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |A1 |PESNICA - DRAGUČOVA | | |
| |A5 |DRAGUČOVA - LENART - MURSKA SOBOTA - | | |
| | |LENDAVA - PINCE | | |
| |H7 |LENDAVA - DOLGA VAS (MEJA Z R MADŽARSKO) | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|33a |(črtano) |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|34. |PESNICA-DOLGA VAS: | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G1-3 |PESNICA - LENART - RADENCI - VUČJA VAS | | |
| | |in LIPOVCI - LENDAVA - | | |
| |R1-235 |RADENCI - PRIKLJUČEK MURSKA SOBOTA | | |
+----+-------------------------------------------------------+-+
|35. |PETIŠOVCI-DOLNJI LAKOŠ: | |
| | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G2-109 |PETIŠOVCI-DOLNJI LAKOŠ | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|36. |G. RADGONA-MOST ČEZ MURO | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G2-110 |G. RADGONA-MOST ČEZ MURO | | |
| | | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|37. |VIČ-MARIBOR-HAJDINA (PTUJ) | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+----+
| |G1-1 |MP VIČ-DRAVOGRAD-MARIBOR (KOROŠKI MOST)- | |
| | |TEZNO-HAJDINA | |
| | | | |
+----+----------------------------------------------------+--+-+
|38. |DRAVOGRAD-CELJE-KRŠKO | | |
| | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G1-4 |DRAVOGRAD-SLOVENJ GRADEC-VELENJE-ARJA | | |
| | |VAS | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+
| |G1-5 |CELJE ZAHOD-CELJE-ZIDANI MOST-DRNOVO | | |
| | | | | |
+----+----------+-----------------------------------------+--+-+

(2) Ne glede na prepoved iz 2. člena te odredbe je dovoljeno ceste iz prejšnjega odstavka prečkati z vozili iz 1. točke 1. člena te odredbe. Na cestah oziroma delih cest iz prvega odstavka tega člena, kjer je ob vozišču posebna prometna površina, ki jo uporabljajo za vožnjo počasna vozila, pa je podnevi v času prepovedi iz 2. člena te odredbe po tej površini dovoljena vožnja traktorjev.

(1) Na vseh cestah v Republiki Sloveniji, razen na avtocestah in hitrih cestah, je v zimskih razmerah prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarno blago, in za vozila za izredne prevoze.
(2) Upravljavec avtocest in hitrih cest lahko na teh cestah iz razlogov zimskih razmer časovno in prostorsko omeji promet vozil iz prejšnjega odstavka. O uvedbi ukrepa omejitve prometa mora upravljavec cest obvestiti javnost in postaviti prometno signalizacijo za izločanje, kjer je to mogoče.

(3) Vozila, ki izvajajo izredni prevoz in zaradi ukrepov upravljavca iz prejšnjega odstavka v zimskih razmerah ne morejo nadaljevati vožnje, le-to nadaljujejo takoj, ko upravljavec prekliče omejitev iz prejšnjega odstavka. V teh primerih se vožnja vozila, ki izvaja izredni prevoz, nadaljuje do namembnega kraja ne glede na veljavnost dovoljenja za izredni prevoz.

(4) Upravljavec avtocest in hitrih cest ter Policija uskladita ukrepe in aktivnosti za učinkovito, racionalno in varno omejitev prometa iz tega člena.

(1) Omejitve prometa iz 2. člena te odredbe ne veljajo za vozila iz 1. točke 1. člena te odredbe, kadar je vožnja potrebna zaradi:
1. reševanja človeških življenj;
2. preprečitve ali odprave neposredne nevarnosti za ljudi ali premoženje;
3. preprečitve ali odprave posledic onesnaženja okolja;
4. odprave posledic naravnih nesreč;
5. nujnih vzdrževalnih del pri rednem vzdrževanju cest ter pluženju in posipanju pri zimskem vzdrževanju cest;

6. vleke ali odvoza vozila, ki zaradi okvare ne more nadaljevati vožnje in je ustavljeno na vozišču ali je ustavljeno na delu ceste izven vozišča in s tem ovira ali ogroža promet. Vleko ali odvoz lahko v tem primeru opravi le za to dejavnost registrirana fizična ali pravna oseba, vendar le do najbližjega mesta, primernega za izločitev vozila;
7. prevoza reportažnih vozil radijskih in televizijskih medijev, če je to v interesu obveščanja javnosti;
8. dostave naftnih derivatov na bencinske servise;
9. prevoza humanitarne pomoči;
10. prevoza mednarodnih mirovnih sil;
11. prevoza poštnih pošiljk;
12. opravljanja cestnega prevoza, kombiniranega z železniškim ali ladijskim:
- do železniškega oziroma trajektnega terminala, če nadaljujejo vožnjo z oprtnim vlakom ali trajektom, in bi sicer ne prispela pravočasno, kar dokaže voznik z ustrezno dokumentacijo;
- od trajektnega ali železniškega terminala do najbližjega mejnega prehoda, če so prispela s trajektom ali oprtnim vlakom in če bodo v tujini lahko nadaljevala vožnjo do cilja, kar dokaže voznik z ustrezno dokumentacijo;
13. prevoza ob spravilu hitro pokvarljivih kmetijskih ali gozdnih sadežev oziroma pridelkov;
14. prevoza žita in hmelja v skladišča ali sušilnice v času žetve oziroma spravila;
15. prevoza surovin ali blaga, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu med več proizvodnimi enotami istega podjetja in te med seboj niso oddaljene več kot 5 km;
16. prevoza enodnevnih piščancev ali čebel;
17. prevoza mleka na zbirna mesta in z zbirnih mest v mlekarno;
18. prevoza hitro pokvarljivega blaga s tovornimi vozili - hladilniki;
19. prevoza svežega rezanega cvetja;
20. zbiranja in odvoza gospodinjskih odpadkov;
21. odvoza trupel živali v okviru izvajanja javne službe veterinarsko higienske službe ali živalskih stranskih proizvodov, v okviru izvajanja gospodarske javne službe;
22. prevoza mobilne dezinfekcijske naprave za potrebe bolnišnic;
23. prevoza gradbene mehanizacije ali materiala za potrebe gradnje ali obnove avtocest v Republiki Sloveniji, ki ga je zaradi nujnosti treba opraviti v času prepovedi prometa, kar dokaže voznik s pisnim potrdilom Družbe za avtoceste Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DARS);
24. prevoza opreme za izvedbo gledališke predstave ali glasbenega koncerta, ki ga je zaradi programov prireditev treba opraviti v času prepovedi prometa.

(2) Omejitve prometa iz 2. člena te odredbe v primerih 4., 13., 14. in 17. točke prejšnjega odstavka ne veljajo za prevoz s traktorji.

(3) V zvezi s prevozi iz prvega odstavka tega člena so v času prepovedi prometa dovoljene tudi vožnje praznih vozil, ki gredo na nakladanje ali se vračajo z razkladanja, kar dokaže voznik z ustrezno dokumentacijo. V zvezi s prevozi iz 5. točke prvega odstavka tega člena je v času prepovedi prometa dovoljen tudi prevoz mehanizacije, potrebne za izvajanje nujnih vzdrževalnih del, kar dokaže voznik z ustrezno dokumentacijo.

Omejitve prometa iz te odredbe ne veljajo za vojaška in policijska vozila.

Vozniki morajo vozila, za katera velja omejitev prometa iz te odredbe, pred začetkom prepovedi prometa parkirati na za to določenih ali drugih primernih parkiriščih oziroma parkirnih površinah. Z vožnjo smejo nadaljevati šele po preteku prepovedi.

(1) Vozilom iz 1. točke 1. člena te odredbe, ki niso registrirana v Republiki Sloveniji, se na mejnih prehodih, do katerih vodijo ceste iz 4. člena te odredbe, v času prepovedi iz 2. člena te odredbe lahko dovoli vstop v Republiko Slovenijo, če je na območju mejnega prehoda urejeno parkirišče, na katero se v času omejitve izločijo iz prometa.

(2) Vozilom iz 1. točke 1. člena te odredbe, ki so registrirana v Republiki Sloveniji, se na mejnih prehodih, do katerih vodijo ceste iz 4. člena te odredbe, v času prepovedi iz 2. člena te odredbe dovoli vstop v Republiko Slovenijo in prevoz do kraja v Republiki Sloveniji, v katerem prebiva voznik, oziroma do namembnega kraja, če je ta bližji. Vožnja od mejnega prehoda do prebivališča voznika oziroma do namembnega kraja mora potekati po najkrajši relaciji in v neprekinjenem časovnem obdobju.

(1) V času prepovedi prometa sme biti vozilo iz 1. člena te odredbe v cestnem prometu na cesti oziroma delu ceste, navedenem v 4. členu te odredbe, le, če ima prevoznik pisno dovoljenje Direkcije Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: direkcija).
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na podlagi pisne vloge prevoznika, če prevoza ni mogoče opraviti drugače kot v času prepovedi in obstaja možnost nastanka materialne škode, ki je prevoznik ni mogel predvideti.

(3) Vloga mora vsebovati ime oziroma naziv prevoznika, vrsto in registrsko oznako vozila oziroma skupine vozil, relacijo, datum in čas prevoza, vrsto in količino tovora, dokazilo, da prevoza ni mogoče opraviti drugače kot v času prepovedi in obstaja možnost nastanka nepredvidene materialne škode. Vloga mora prispeti na direkcijo najkasneje tri delovne dni pred začetkom prevoza. O vlogi mora biti odločeno najkasneje en dan pred začetkom prevoza.

(4) Voznik mora imeti dovoljenje iz prvega odstavka tega člena pri sebi in ga na zahtevo policista tudi pokazati.

(5) Za prevoze iz 6. člena te odredbe dovoljenje iz tega člena ni potrebno.

(6) Evidenco izdanih dovoljenj iz prvega odstavka tega člena vodi direkcija in jo posreduje tudi DARS.

(7) DARS o vsakem izdanem pisnem potrdilu iz 23. točke prvega odstavka 6. člena te odredbe obvesti direkcijo.

Z dnem uveljavitve te odredbe se preneha uporabljati Odredba o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 29/04).

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št.:
Ljubljana, dne
EVA


Minister za notranje zadeve


Na podlagi druge alineje drugega odstavka 11. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. XX) izdaja minister za notranje zadeve S to odredbo se na cestah v Republiki Sloveniji prepove promet:
1. tovornih vozil in skupin vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7.500 kg;
2. vozil in skupin vozil, ki so daljša od 14 metrov, traktorjev, motokultivatorjev, delovnih strojev, vprežnih vozil in vozil, s katerimi se kandidati za voznike učijo vožnje;
3. vseh vozil, ki prevažajo nevarno blago.

Promet je za vozila iz prejšnjega člena prepovedan od petka, 31. maja 2002, od 00.00 ure do sobote, 1. junija 2002, do 22.00 ure.
Spremembe:
Prepoved prometa iz prejšnjega člena velja na naslednjih javnih cestah:

-----------------------------------------------------------------
Št. ceste Potek
-----------------------------------------------------------------
A2 PREDOR KARAVANKE-VRBA

G1-8 VRBA-LESCE-ČRNIVEC

H1 ČRNIVEC-PODTABOR-KRANJ (ZAHOD)

A2 KRANJ (ZAHOD)-LJUBLJANA (ŠENTVID-KOSEZE)

G2-101 LJUBELJ-BISTRICA PRI TRŽIČU-PODTABOR

G2-104 KRANJ (VZHOD)-BRNIK-MENGEŠ-TRZIN

R1-209 LESCE-BLED-BOHINJSKA BISTRICA

R1-210 ZG. JEZERSKO-PREDDVOR-KRANJ-ŠKOFJA LOKA

R1-211 KRANJ-JEPRCA

R2-403 PETROVO BRDO-PODROŠT-ČEŠNJICA-ŠKOFJA LOKA

R2-410 BISTRICA PRI TRŽIČU-KOKRICA-KRANJ

R2-411 NAKLO-PODTABOR-GOBOVCE-ČRNIVEC

R2-412 NAKLO (KRANJ ZAHOD)-KRANJ-KRANJ (LABORE)

R3-634 JAVORNIK-GORJE-BLED

R3-637 JAVORNIK-ŽIROVNICA-VRBA

R3-638 BEGUNJE-BISTRICA PRI TRŽIČU

R3-639 LJUBLJANA (ŠENTVID)-VODICE-BRNIK-CERKLJE

R3-635 LESCE-KAMNA GORICA-LIPNICA

R3-636 LIPNICA-PODNART-GOBOVCE-PODTABOR

R3-922 CERKLJE-ŽIČNICA KRVAVEC

LC-93812 POLICA-MLAKA-KOKRICA-BRITOF-ŠENČUR

LC-93409 LESCE-HRAŠE-RODINE

LC-93829 VISOKO-LUŽE-VELESOVO-ČEŠNJEVEK

LC-93835 ZGORNJI BRNIK-LETALIŠČE BRNIK

LC-93831 LUŽE-ŠENČUR-VOKLO

LC-93832 KRANJ (VZHOD)-ŠENČUR

LC-93821 KOKRICA-SPODNJA BELA-PREDDVOR

LC-93840 PŠENIČNA POLICA-POŽENK-ZALOG

LC-96408 PODVIN-ZAPUŽE

LC-96409 LESCE-ZAPUŽE

LC-96410 RADOVLJICA-BEGUNJE
-----------------------------------------------------------------
Prepoved prometa iz 2. člena te odredbe ne velja za vozila, če je vožnja potrebna:
1. zaradi reševanja človeških življenj;
2. zaradi preprečitve ali odprave neposredne nevarnosti za ljudi;
3. zaradi preprečitve ali odprave velike materialne škode ali onesnaženja okolja.

Prepoved prometa iz 2. člena te odredbe ne velja za tovorna vozila med 00.00 in 5.00 uro, če je vožnja potrebna:

1. zaradi vleke ali odvoza vozila, ki zaradi okvare ne more nadaljevati vožnje in je ustavljeno na vozišču, ali je ustavljeno na delu ceste zunaj vozišča in s tem ovira ali ogroža promet. Vleko ali odvoz lahko v tem primeru opravi le za to dejavnost registrirana fizična ali pravna oseba, vendar le do najbližjega kraja, primernega za izločitev vozila;
2. za reportažna vozila radijskih in televizijskih medijev, če je to v interesu obveščanja javnosti;
3. za dostavo naftnih derivatov na bencinske servise;
4. za prevoz poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu;
5. za vozila, s katerimi se ob spravilu prevažajo hitro pokvarljivi kmetijski in gozdni sadeži oziroma pridelki;
6. za prevoz enodnevnih piščancev;
7. za prevoz mleka z zbirnih mest v mlekarno;
8. za nujni odvoz živalskih trupel ali odpadkov živalskega izvora, ki ga s pisno odredbo odredi zdravstveni inšpektor.

Od četrtka, 30. maja 2002, od 9.00 do sobote, 1. junija 2002, do 12.00 je prepovedana ustavitev in parkiranje vseh vozil v naselju Bled na cesti R1-209 (cesta Bled-Bohinjska Bistrica), od poslovne stavbe podjetja LIP BLED do Hotela Vila Bled in na vseh cestah, ki vodijo na cesto R1-209 v dolžini 30 m od križišča posamezne ceste s cesto R1-209.
Od petka, 31. maja 2002, od 7.00 do sobote, 1. junija 2002, do 12.00 je prepovedana ustavitev in parkiranje vseh vozil na Cesti svobode od Grand hotela Toplice mimo Hotela Park do križišča s Prešernovo cesto, ter na delu Kidričeve ceste od kampa Zaka in naprej po Kolodvorski cesti do železniške postaje.
Prepoved iz prejšnjega člena ne velja za vozila iz prvega odstavka 4. člena te odredbe in za vozila z dovolilnicami oziroma akreditacijami, ki jih izda policija.
V pasu 30 metrov od ceste, po kateri bodo peljala vozila s spremstvom, je prepovedana ustavitev in parkiranje vseh vozil.
Ceste in čas prepovedi iz prejšnjega odstavka bodo objavljeni v javnih občilih in na spletni strani policije (http://www.policija.si/).

Prepoved prometa po tej odredbi ne velja za vozila s prednostjo.
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št.:
Ljubljana, dne
EVA


Minister za notranje zadeve


Na podlagi druge alineje drugega odstavka 11. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. XX) izdaja minister za notranje zadeve
S to odredbo se prepove promet vseh vozil na Tomšičevi ulici v Ljubljani, na delu med Tivolsko in Prešernovo cesto. Prepoved prometa velja ves dan vse dni v letu.
Prepoved prometa iz prejšnjega člena ne velja, če je vožnja potrebna:
- zaradi reševanja človeških življenj,
- zaradi preprečitve ali odprave neposredne nevarnosti za ljudi,
- zaradi preprečitve ali odprave velike materialne škode ali onesnaženja okolja,
- zaradi odvoza odpadkov.

Prepoved prometa iz prejšnjega člena ne velja za vozila:

- uslužbencev in obiskovalcev DKP Združenih držav Amerike, DKP Rusije in Moderne galerije,
- pogodbenikov obeh DKP in Moderne galerije,
- z dovolilnicami, ki jih izda Ministrstvo za notranje zadeve.
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št.:
Ljubljana, dne
EVA


Minister za notranje zadeve