Error:

Javascript je v tem brskalniku onemogočen. Ta stran zahteva Javascript. Spremenite nastavitve brskalnika, tako da bodo dovolile izvajanje Javascripta. Za podrobnejša navodila glejte dokumentacijo brskalnika.

Predlogi zakonov - konec postopka - Izbran dokument

459-V OBRAVNAVA POSTOPKA - NUJNI POSTOPEK

Evidenčni podatki

Naslov zadeve: Zakon o dopolnitvah zakona o družbah tveganega kapitala

EPA: 459 - V

Kratica: ZDTK-A

Predlagatelj: Vlada

MDT: Odbor za gospodarstvo

Ostali: Odbor za finance in monetarno politiko

Datum začetka obravnave: 19.06.2009

Vrsta postopka: nujni

Faza: obravnava postopka - nujni postopek

Objava v Poročevalcu: 84/2009 z dne 19.06.2009

Dokumenti

EPA459-V.pdf

Vsebina

EVA: 2009-2111-0208
Številka: 00713-24/2009/6
Ljubljana, 17.06.2009

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
L J U B L J A N A

Vlada Republike Slovenije je na 32. redni seji dne 17.06.2009 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O DRUŽBAH TVEGANEGA KAPITALA,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 143. člena poslovnika Državnega zbora po nujnem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o družbah tveganega kapitala obravnava po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Vlada predlaga dopolnitve zakona z namenom, da se na podlagi priporočil Akta o malih podjetjih za Evropo (Small Business Act for Europe) in 6. principa delovanja (izboljšanja dostopa do virov financiranja za MSP) spodbudi razvoj trga tveganega kapitala v Sloveniji. V času finančne in gospodarske krize je še posebej pomembno, da ustrezno usmerimo nacionalna in EU sredstva (ohranitev ali povečanje delovnih mest, povečanje dodane vrednosti na zaposlenega), kar izhaja tudi iz Ukrepov države za blažitev posledic finančne krize (4.2.1 Ukrepi za krepitev ključnih konkurenčnih sposobnosti) in je izrednega pomena za spodbujanje podjetništva v tem času.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo,
- mag. Darja Radić, državna sekretarka, Ministrstvo za gospodarstvo,
- mag. Miran Pleterski, generalni direktor Direktorata za
podjetništvo in konkurenčnost, Ministrstvo za gospodarstvo.

mag. Milan Martin CVIKL
GENERALNI SEKRETAR

PRILOGA: 1

NUJNI POSTOPEK
EVA: 2009-2111-0208

PREDLOG ZAKONA
O DOPOLNITVAH ZAKONA O DRUŽBAH TVEGANEGA KAPITALA

I UVOD

1 Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona

Državni zbor RS je na seji 27. 9. 2007 sprejel Zakon o družbah tveganega kapitala (Uradni list RS, št. 92/2007, v nadaljnjem besedilu: ZDTK). Trenutno je na podlagi 20. člena ZDTK ustanovljenih pet družb tveganega kapitala. Slovenski podjetniški sklad je 12. 12. 2008 ustanovil javno družbo tveganega kapitala (Prva, družba tveganega kapitala, d. o. o.), ki bo glede na tržno nepopolnost na trgu tveganega kapitala v RS pri razvoju trga opravljala spodbujevalno in razvojno vlogo glede razvoja trga tveganega kapitala v RS.

Vsa dejavnost družb tveganega kapitala je usmerjena v pridobivanje dobička. Taka usmeritev zagotavlja, da se tvegani kapital vlaga le v perspektivna podjetja oziroma le v zvezi s perspektivnimi projekti, ki imajo možnost za razvoj. K temu cilju težijo tudi davčne olajšave po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2, Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 56/08, 76/08, 92/08 in 5/09) in Zakonu o dohodnini (ZDoh-2, Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 10/08, 78/08, 92/08, 125/08 in 20/09). Gre za davčne olajšave v zvezi z naložbami pravnih oseb v družbe tveganega kapitala (šesti odstavek 25. člena ZDDPO-2), v zvezi z naložbami družbe tveganega kapitala v MSP (četrti odstavek 61. člena ZDDPO-2) in v zvezi z naložbami fizičnih oseb v družbo tveganega kapitala (drugi odstavek 96. člena ZDoh-2).

Na podlagi drugega odstavka 100. člena ZDDPO-2 in 4. točke 159. člena ZDoh-2 sta določbi šestega odstavka 25. člena ter četrtega odstavka 61. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in določba 5. točke drugega odstavka 96. člena Zakona o dohodnini začele veljati in se uporabljati 13. junija 2008, ker je ta dan Evropska komisija odobrila shemo državne pomoči, št. N 253/2007.

Da bi Evropska komisija potrdila shemo državnih pomoči, se je Ministrstvo za gospodarstvo pri usklajevanju z Evropsko komisijo zavezalo v določenih delih uskladiti pravne podlage s smernicami EU. Na podlagi zavez Evropski komisiji je Ministrstvo za gospodarstvo pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o družbah tveganega kapitala, v katerem se predlagajo uskladitve s smernicami EU.

2 Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

2.1 Cilji predloga zakona

Cilj predloga zakona je uskladiti notranjo zakonodajo s smernicami EU, kar je bilo med drugim tudi pogoj, da Evropska komisija potrdi shemo državnih pomoči. Zaradi tega se v predlog dopolnitev zakona vključujejo določbe, ki obravnavajo državne pomoči za spodbujanje naložb tveganega kapitala.

2.2 Načelo predloga zakona

Predlagatelj s predlogom Zakona o dopolnitvah Zakona o družbah tveganega kapitala upošteva načelo primarnosti prava Evropske unije, ki daje pravnim predpisom, sprejetim na ravni EU, večjo moč od notranjepravnih predpisov. Na podlagi načela primarnosti pravila, sprejeta na ravni EU, prevladajo nad pravili, vsebovanimi v pravnih redih držav članic. Države članice EU morajo zato vso svojo notranjo zakonodajo, ki ni usklajena s pravnim redom EU, ustrezno uskladiti. V danem primeru ne gre za prenos direktiv. Ministrstvo za gospodarstvo se je v postopku priglasitve sheme državnih pomoči zavezalo Komisiji ES s podpisanimi izjavami ministra za gospodarstvo, da bo to področje ustrezno urejeno v notranji zakonodaji.

2.3 Poglavitna rešitev predloga zakona

Poglavitna rešitev predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o družbah tveganega kapitala je uskladitev področja državnih pomoči za spodbujanje naložb tveganega kapitala s smernicami EU.

3 Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o družbah tveganega kapitala nima finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva. Zagotovljenost sredstev za izvajanje zakona ni potrebno.

4 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu EU

Dopolnitve predloga Zakona o družbah tveganega kapitala niso predmet usklajevanja z EU.

Pri dopolnitvah Zakona o družbah tveganega kapitala ne gre za prenos evropskih direktiv, ampak za uskladitev s Smernicami Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb tveganega kapitala v mala in srednje velika podjetja (2006/C 194/02).

Primerjalno-pravna ureditev področja tveganega kapitala v nekaterih državah članicah EU

4.1 Nizozemska

Družbe (skladi) tveganega in zasebnega lastniškega kapitala so na Nizozemskem najpogosteje ustanovljene v obliki besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid (BV), ki je primerljiva s slovensko d. o. o., saj so med drugim njene značilnosti:
· gre za družbo z omejeno odgovornostjo (limited liability partnership), kar pomeni, da družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo;
· najmanjši osnovni kapital znaša 18.000 EUR;
· deleži se glasijo na ime, pri čemer so imetniki deležev vpisani v sodnem registru;
· z deleži BV ni mogoče trgovati na borzi;
· deležev brez glasovalnih pravic ni.

Kot alternativna oblika za DTK se na Nizozemskem uporablja commanditaire vennootschap (CV), ki je primerljiva s slovensko komanditno družbo. Tudi CV mora imeti namreč družbenike, ki za obveznosti družbe odgovarjajo in jo tudi upravljajo, in družbenike, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo in je ne upravljajo. Bistvena razlika med BV in k. d. po slovenskem pravu je, da CV ni pravna oseba. Ta značilnost pa ima na Nizozemskem pomembno prednost, CV je namreč s tem davčno pregledna oblika, kar med drugim pomeni, da ni zavezanka za plačilo davka od dobička.

Za BV in CV ne veljajo pravila, ki bi določala njuno dejavnost in naložbeno politiko, kar je posledica tega, da nimata priznanih posebnih davčnih olajšav. Že splošne davčne olajšave, ki se nanašajo na naložbe gospodarskih družb v druge gospodarske družbe, so tako ugodne, da posebne davčne olajšave dejansko niso potrebne. V tem pogledu je Nizozemska med evropskimi državami nekaj posebnega.

Za BV in CV prav tako pod določenimi pogoji ne velja nadzor nad investicijskimi skladi. Ti pogoji so:
· deleži v BC in CV se ne ponujajo več kot 100 mogočim vlagateljem ali
· najmanjša udeležba vlagateljev pri BC in CV je 50.000 EUR ali
· BV in VC imajo naravo družbe tveganega kapitala, kar pomeni, da se dejavno vključujejo v upravljanje družb, v katere vlagajo.

4.2 Avstrija

V Avstriji je za družbe oz. sklade tveganega kapitala predvidena posebna oblika, in sicer Mittelstandsfinanzierung AG (MiFiG), katere značilnosti so:
· gre za delniško družbo;
· osnovni kapital znaša najmanj 7,3 milijona EUR;
· najmanj dve tretjini sredstev mora vložiti v domače družbe;
· 70 odstotkov sredstev mora vložiti v obrtno dejavnost (gewerbliche Betriebe);
· v posamezni družbi ima lahko največ 49-odstotni delež;
· v posamezno družbo lahko vloži največ 20 odstotkov sredstev.

V zvezi z Mittelstandsfinanzierung AG avstrijsko davčno pravo priznava občutne olajšave na ravni vlaganja MiFiG v MSP in ravni vlaganja vlagateljev v MiFiG.

Kot alternativna oblika za ustanavljanje družb (skladov) tveganega kapitala se v Avstriji uporablja Kommanditgesellschaft, ki je zelo podobna slovenski komanditni družbi. V zvezi z DTK, ustanovljen v tej obliki, avstrijsko pravo ne pozna pravnih pravil zunaj HGB, ki ureja osebne družbe. Prav tako DTK v obliki komanditne družbe niso priznane posebne davčne olajšave.

Nadzor nad MiFiG opravlja davčna uprava.

4.3 Luksemburg

V Luksemburgu je večina družb tveganega in zasebnega lastniškega kapitala ustanovljena v obliki limited partnership, ki je davčno pregledna oblika.

Posebna pravnoorganizacijska oblika, ki jo Luksemburg predvideva za družbe tveganega in zasebnega lastniškega kapitala, je Société d'investissement ŕ capital risque (SICAR).

Temeljne značilnosti SICAR so:
· gre za gospodarsko družbo, ki je lahko ustanovljena v obliki public limited company, private limited company, partnership limited by shares, co-operative society organized as a public limited company in v obliki limited partnership;
· najmanjši osnovni kapital znaša 1 milijon EUR in mora biti v tem znesku vplačan najpozneje v 12 mesecih;
· v družbo lahko vlagajo le profesionalni vlagatelji;
· deleži v drugih gospodarskih družbah morajo biti ovrednoteni v dobri veri ob upoštevanju predvidene vrednosti deležev ob prodaji;
· zagotovljena je zelo velika prožnost financiranja z lastniškim kapitalom:
o družbeniki morajo pred ustanovitvijo družbe vplačati le 5 odstotkov nominalnega zneska deleža;
o zagotovljeno je prožno izplačevanje kapitala družbenikom med poslovnim letom in po koncu poslovnega leta, tako je v razmerju z običajnimi gospodarskimi družbami olajšan nakup lastnih deležev, olajšano izplačilo dividend ipd.;
o družba ni dolžna oblikovati zakonskih rezerv.

Nadzor nad SICAR opravlja agencija z trg vrednostnih papirjev. Nadzor je manj obsežen kot nad klasičnimi investicijskimi skladi.

4.4 Združeno kraljestvo

Najpogosteje uporabljena pravnoorganizacijska oblika za družbe tveganega kapitala v Združenem kraljestvu je Limited Partnership, ki je primerljiva s slovensko komanditno družbo. Posebnost te oblike je, da je davčno pregledna, kar pomeni, da so dohodki obdavčeni le na ravni družbenikov, ne pa na ravni družbe.

Sicer pa Združeno kraljestvo za prave sklade tveganega kapitala pozna posebno obliko, v zvezi s katero so priznane obsežne davčne olajšave. Gre za Venture Capital Trust (VCT), katere glavne značilnosti so:
· večino prihodkov mora dosegati iz lastniških udeležb v drugih gospodarskih družbah;
· vsaj 70 odstotkov svojih sredstev mora imeti naloženih v obliki tveganega kapital in posojil v gospodarskih družbah, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu;
· vsaj 30 odstotkov teh sredstev mora biti v navadnih deležih;
· v posamezno družbo ne sme vložiti več kot 15 odstotkov svojih sredstev;
· v obračunskem obdobju v posamezno družbo ne sme biti vloženih več kot 1 milijon Ł;
· v posameznem obračunskem obdobju mora razdeliti vsaj 85 odstotkov prihodkov iz vlaganj.

Delni nadzor nad delovanjem VCT opravljajo upravni organi, pristojni za razvoj gospodarstva.

4.5 Španija

Španija za sklade tveganega kapitala predvideva dve obliki, v zvezi s katerima so priznane pomembne davčne olajšave. To sta Sociedades de Capital Riesgo (SCR) in Fondos de Capital Reisgo (FCR). SCR je javna družba z omejeno odgovornostjo (Public Limited Liability Company), FCR pa sklad brez pravne osebnosti, ki ga upravlja družba za upravljanje (Sociedades Gestoras de Entidades de Capital Reiesgo).

Za SCR in FCR veljajo predvsem ta pravila:
· SCR mora imeti minimalni kapital v višini 1.200.000 EUR, FCR pa minimalna sredstva v višini 1.552.784 EUR;
· po preteku treh let od ustanovitve morata 60 odstotkov svojih sredstev vložiti v družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu in ki niso finančne ali nepremičninske družbe, sredstva so lahko zagotovljena v obliki lastniškega ali dolžniškega kapitala;
· po preteku treh let od ustanovitve ne smeta vložiti več kot 25 odstotkov svojih sredstev v posamezno družbo ali 35 odstotkov v družbe, ki so med seboj v razmerju povezanih družb;
· za družbe, v katere vlagata, lahko opravljata storitve svetovanja.

Nadzor nad SCR in FCR opravlja španska agencija za trg vrednostnih papirjev.

4.6 Portugalska

Tudi Portugalska za sklade tveganega kapitala predvideva dve obliki, v zvezi s katerima so priznane pomembne davčne olajšave. Gre za Sociedades de Capital de Risco (SCR) in Fundos de Capital de Risco (FCR). SCR je gospodarska družba, FCR pa sklad brez pravne osebnosti, ki ga upravlja družba za upravljanje.

Temeljne značilnosti SCR so:
· gre za anonimno delniško družbo, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice z nominalnimi zneski;
· najmanjši osnovni kapital znaša 750.000 EUR;
· temeljna dejavnost SCR je pridobivanje deležev v družbah s povečanim potencialom rasti in valorizacije, preostala sredstva pa lahko vlaga v obliki finančnih instrumentov;
· dajanje posojil in jamstev družbam, v katere se vlaga kapital;
· SCR sme v posamezno družbo vložiti največ 25 odstotkov svojih sredstev ali v skupino družb 35 odstotkov svojih sredstev;
· v posamezni družbi sme imeti delež največ 10 let.

Temeljne značilnosti FCR so:
· gre za sklad, katerega najmanjši kapital znaša 1 milijon EUR;
· temeljna dejavnost FCR je pridobivanje deležev v družbah s povečanim potencialom rasti in valorizacije, preostala sredstva lahko vlaga v obliki finančnih instrumentov;
· dajanje posojil in jamstev družbam, v katere se vlaga kapital;
· 50 odstotkov svojih sredstev mora naložiti v deleže družb, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu;
· FCR sme v posamezno družbo vložiti največ 25 odstotkov svojih sredstev ali v skupino družb 35 odstotkov svojih sredstev;
· v posamezni družbi sme imeti delež največ 10 let.

Nadzor nad SCR in FCR opravlja portugalska agencija za trg vrednostnih papirjev.

4.7 Nemčija

V Nemčiji so družbe tveganega in zasebnega lastniškega kapitala najpogosteje ustanovljene v obliki komanditne družbe (Kommanditgesellschaft), v kateri je edini družbenik, ki odgovarja za obveznosti družbe (komplementar), družba z omejeno odgovornostjo, ki družbo tudi upravlja.

Ureditev komanditne družbe po nemškem pravu je zelo podobna ureditvi po slovenskem pravu. Temeljna razlika je, da po nemškem pravu komanditna družba ni pravna oseba, kar ima zelo pomembno posledico pri obdavčitvi. Komanditna družba je namreč zaradi tega pregledna davčna oblika, kar pomeni, da se prihodki (dobički) obdavčujejo samo na ravni družbenikov komanditne družbe. S tem pa je samodejno onemogočena dvojna obdavčitev (dohodek družbe se obdavči na ravni družbe in družbenikov).

Nemško pravo pozna tudi posebno vrsto družb, katerih temeljna dejavnost je nalaganje zasebnega lastniškega in tveganega kapitala. To je Unternehmensbeteiligungsgesellschaft, katere temeljne značilnosti so:

· družba je lahko ustanovljena v pravni obliki družbe z omejeno odgovornostjo, komanditne družbe, delniške ali komanditne delniške družbe;
· ustanovni kapital družbe mora znašati najmanj 1 milijon EUR;
· dejavnost družbe se mora nanašati predvsem na pridobivanje, imetništvo, upravljanje in odsvajanje zasebnega lastniškega kapitala, družba sme poleg tega tudi dajati posojila in jamstva, najemati posojila, izdajati obveznice in hibridne obligacije;
· družba sme v posamezno družbo ali koncernsko povezane družbe vložiti največ 30 odstotkov svojih sredstev;
· družba ne sme vlagati v družbe, katerih bilančna vsota presega 250 milijonov EUR;
· družba sme največ 30 odstotkov svojih sredstev vložiti v družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu;
· v posamezni družbi sme imeti delež največ 12 let;
· družba ne sme vlagati v družbo, ki je njena družba mati.
Nadzor nad družbami opravljajo pristojni organi deželne vlade.

5 Druge posledice zakona

Predlog zakona nima drugih posledic.

II. BESEDILO ČLENOV:

1. člen

V Zakonu o družbah tveganega kapitala (Uradni list RS, št. 92/07) se v 11. členu dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:

»(4) Družba tveganega kapitala svojih sredstev ne sme vlagati v gospodarske družbe, ki opravljajo naslednje dejavnosti:

- ladjedelništvo, kot ga določa Okvir za državno pomoč ladjedelništvu (UL C št. 317 z dne 30.12.2003, str. 11);
- premogovništvo, kot ga določa Uredba Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo (UL št. 205 z dne 2.8.2002, str. 1) in
- jeklarstvo, kot ga določa Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo 87. in 88. člena Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9.8.2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 800/2008/ES).

(5) Družba tveganega kapitala svojih sredstev ne sme vlagati v gospodarske družbe, ki opravljajo dejavnosti, povezane z izvozom, izvoženimi količinami, vzpostavitvijo distribucijske mreže ali za druge tekoče odhodke, povezane z dejavnostmi izvoza ali katerekoli dejavnosti, kjer ima uporaba domačega blaga prednost pred uporabo uvoženega blaga.

(6) Družba tveganega kapitala svojih sredstev ne sme vlagati v gospodarske družbe, ki se v skladu z Uredbo 800/2008/ES ne štejejo za mala in srednje velika podjetja.

(7) Družba tveganega kapitala svojih sredstev ne sme vlagati v gospodarske družbe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, opredeljene kot podjetja v težavah.«

2. člen

Za 12. členom se doda nova 12.a in 12.b člen, ki se glasita:

»12.a člen
(omejitev tranše in omejitve za financiranje stroškov)

(1) Najvišja tranša finančnih sredstev v ciljno MSP v vsakem dvanajstmesečnem obdobju ne sme presegati enega in pol milijona eurov.

(2) Kadar se vlaganja finančnih sredstev uporabljajo za financiranje stroškov za raziskovanje in razvoj ali drugih stroškov, ki predstavljajo upravičene stroške v skladu z uredbami o skupinskih izjemah, smernicami, okviri ali drugimi dokumenti o državnih pomočeh, se pragi pomoči ali najvišji upravičeni zneski zmanjšajo za 20 odstotkov za ciljna podjetja, ki prejemajo pomoč, v prvih treh letih prve naložbe tveganega kapitala in do celotnega prejetega zneska.

12.b člen
(delež zasebnih vlagateljev in neodvisni odbor)

(1) Družba tveganega kapitala mora pri naložbah tveganega kapitala v MSP zagotavljati vsaj 30 odstotkov sredstev zasebnih vlagateljev.

(2) Pri družbi tveganega kapitala se ustanovi neodvisni odbor ali svetovalni odbor za naložbe tveganega kapitala v MSP (v nadaljnjem besedilu: neodvisni odbor).

(3) Vlagatelji so v neodvisnem odboru zastopani v sorazmerju z vloženimi deleži.«

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

3. člen
(prehodna določba)

V obdobju do 31. decembra 2010 najvišja tranša iz prvega odstavka 12. a člena zakona ne sme presegati dva in pol milijona eurov.

4. člen
(uveljavitev)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV:

Minister za gospodarstvo se je v zvezi z izvajanjem ukrepa tveganega kapitala v postopku priglasitve sheme državnih pomoči pri Evropski komisiji zavezal, da bomo upoštevali Smernice Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb tveganega kapitala v mala in srednje velika podjetja (2006/C 194/02) z dne 18. 8. 2006. Izjave so se nanašale na višino tranš finančnih sredstev za ciljno MSP, izločene sektorje in dejavnosti, stroške, velikost podjetja in podjetja v težavah. Obvezali smo se tudi, da bomo upoštevali udeležbo zasebnih vlagateljev in zagotavljali poslovno upravljanje.

K 1. členu
V 11. členu se dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, v katerih je opredeljeno, da bodo iz vlaganj gospodarskih družb v DTK izločena posamezna področja dejavnosti podjetij, omejitve so glede velikosti podjetij in podjetij v težavah.

K 2. členu

12. a člen: predlagani člen določa omejitev glede višine vlaganja finančnih sredstev za ciljno MSP v določenem obdobju in omejitve glede financiranja stroškov.

12. b člen: predlagani člen določa, da bodo zasebni vlagatelji vključeni v postopek odločanja prek odbora neodvisnih vlagateljev ali svetovalnega odbora. Določeno je tudi, da morajo imeti zasebni vlagatelji v DTK minimalni delež, kar bo zagotavljalo usmerjenost odločitev o naložbah v dobičkonosnost.

K 3. členu

V prehodnih določbah je v skladu s Sporočilom Komisije – začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (2009/C 16/01) so najvišje tranše finančnih sredstev povečane za 1,5 mio EUR za ciljno MSP na 2,5 mio EUR v vsakem dvanajstmesečnem obdobju, omejitev je začasno prilagojena do 31.12.2010.

K 4. členu

Predlagani člen določa dan začetka veljavnosti zakona (vacatio legis). Določitev krajše vacatio legis od običajne je umestna, ker je izkazana nujnost takojšnje intervencije z izdajo, objavo in začetkom učinkovanja novega (dopolnjenega) predpisa. Ker predlagatelj predlaga obravnavo zakona v DZ po nujnem postopku zaradi izrednih okoliščin, ki terjajo nujne ukrepe, iz istih razlogov določa začetek veljavnosti predpisa naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Ukrep tveganega kapitala je namreč eden od ukrepov v okviru Ukrepov države za blažitev posledic finančne krize (4.2.1 Ukrepi za krepitev ključnih konkurenčnih sposobnost) in izrednega pomena za spodbujanje podjetništva med finančno in gospodarsko krizo.

Besedilo določb zakona, ki se dopolnjujejo:

11. člen

(obvezne naložbe)

(1) Družba tveganega kapitala mora najmanj 50 odstotkov svojih sredstev nameniti za naložbe tveganega kapitala v MSP. Nadaljnjih 30 odstotkov svojih sredstev mora nameniti za naložbe lastniškega kapitala ali mezzanin kapitala v družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje in se ni trgovalo na organiziranem trgu, ali za posojila družbam, v katerih je udeležena s tveganim kapitalom. Z ostalimi sredstvi lahko razpolaga v skladu z določbami 6. člena tega zakona.

(2) Pri izračunu strukture naložb v zvezi s prejšnjim odstavkom tega člena se ne upoštevajo denarna sredstva, ki jih ima družba tveganega kapitala naložena v:
– gotovini na blagajni oziroma na vpoglednem denarnem računu,
– depozitih pri bankah s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici EU oziroma državi članici OECD,
– vrednostnih papirjih, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, država članica EU oziroma država članica OECD.

(3) Družba tveganega kapitala je v prvem letu od ustanovitve prosta omejitev iz prvega odstavka tega člena. Če družba tveganega kapitala svojih sredstev v prvem letu ne vlaga v skladu s prvim odstavkom tega člena, jih ne sme vlagati v gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje ali se je trgovalo na organiziranem trgu.

se dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, v katerih je opredeljeno, da bodo iz vlaganj gospodarskih družb v DTK izločena posamezna področja dejavnosti podjetij, omejitve so glede velikosti podjetij in podjetij v težavah.