Error:

Javascript je onemogočen v tem brskalniku. Ta stran zahteva Javascript. Spremenite nastavitve brskalnika, tako da bodo dovolile izvajanje Javascripta. Dodatna navodila boste našli v dokumentaciji brskalnika.

Predlogi zakonov - konec postopka - Izbran dokument

1013-IV Poročilo 10.11.2006 [10 - Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj]

Evidenčni podatki

Naslov: Poročilo

Naslov zadeve: Zakon o občinskem redarstvu

Datum vložitve: 10.11.2006

EPA: 1013 - IV

Kratica: ZORed

Faza: druga obravnava - MDT

Vrsta postopka: redni

Avtor: Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj

Dokumenti

PDF 10.11.2006.PDF I

Vsebina

Številka: 212-03/04-5/2 EPA 1013-IV
Ljubljana, 10.11.2006

Na podlagi 42., 131. in 133. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije daje Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj kot matično delovno telo naslednje

P o r o č i l o

k predlogu zakona o občinskem redarstvu (ZORed)
- druga obravnava-

Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (v nadaljevanju: odbor) je na 10. redni seji, dne 8.11.2006, kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o občinskem redarstvu (ZORed)(v nadaljevanju: predlog zakona), ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem predložila Vlada Republike Slovenije.

Seji odbora so prisostvovali predstavniki vlade kot predlagateljice zakona, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta Republike Slovenije.

Odbor je bil seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, mnenjem Državnega sveta Republike Slovenije in Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za politični sistem, mnenjem Skupnosti občin Slovenije ter mnenji Inšpektorata Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Mestne občine Velenje in občine Piran.

* * *

Zakonodajno-pravna služba je navedeni predlog zakona preučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika. V mnenju je med drugim posebej opozorila, da je treba policijo kot nosilca nalog in pooblastil občinskega redarstva do sprejema programa varnosti določiti v prehodnih določbah. V okviru prehodne ureditve pa je treba upoštevati, da občinska redarstva v nekaterih občinah že delujejo, zato je treba urediti način njihovega delovanja v prehodnem obdobju. Predlog zakona bi bilo treba v zvezi s pooblastili, ki jih določa zakon in imajo naravo prisilnih ukrepov, dopolniti z določbo, v okviru katere bi bilo poudarjeno načelo sorazmernosti pri uporabi teh ukrepov in pooblastil. Prav tako naj bi jasneje uredili najdaljši dopustni čas trajanja zadržanja osebe do prihoda policistov, ki naj bi trajal najdlje eno uro. Opozorila je tudi na potrebo po jasnejši opredelitvi vsebine in obsega osebnih podatkov, do katerih naj bi bil omogočen dostop. Predlagane rešitve v zvezi z dostopanjem do teh podatkov bi bilo treba jasneje oblikovati, upoštevaje zlasti določbe Zakona o prekrških, ki se nanašajo na podatke iz evidenc prekrškovnih organov. Določbe, povezane z nadzorom pa bi kazalo z vidika različnih vrst nadzora (strokovni, inšpekcijski, upravni) in njihovih nosilcev, jasneje opredeliti. Posebej pa je opozorila na določbo, ki določa organ, pristojen za nadzor, saj drugi zakoni s področja varnosti cestnega prometa ter varstva javnega reda in miru, ki urejajo pooblastila občinskega redarstva, organa, pristojnega za nadzor, ne določajo. V prehodni določbi pa bi bilo treba preveriti tudi rok, predviden za opravljanje preizkusov znanja po tem zakonu ter v okviru tega roka zagotoviti tudi čas za potrebno strokovno usposabljanje.

Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je v svojem mnenju posebej opozorila na pripombo državnega sveta, ki jo je ta podal v okviru splošne razprave, da je treba zaradi učinkovitosti izvajanja zakona jasneje razmejiti pristojnosti in naloge med občinskimi redarji in policijo. Komisija meni, da naj bi bila osnovna funkcija občinskih redarjev preventivna in ne represivna. Slednja po njenem mnenju ni produktivna in učinkovita. Dodajanje moči občinskim redarjem v smeri represije ne bo zagotovilo ljudem večje varnosti. Komisija je tudi opozorila, da bodo predlagane rešitve povzročile občinam dodatne stroške zaradi zagotovitve posebnega prostora za pridržanje oseb in njihovega prevoza. Komisija je menila, da je predlagana ena ura za zadržanje zadosten čas za odziv policije, ki se mora na vsak poziv nemudoma odzvati.

* * *

V skladu s 129. členom Poslovnika državnega zbora so k predlogu zakona vložili amandmaje naslednji kvalificirani predlagatelji:

- SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije, SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije k 9., 20. in 33. členu;
- poslanec Bojan Kontič k 2., 3., 6., 7., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 16., 17., 19., 21., 24., 26., 27., 28., 34. in 35. členu.

Odbor je bil seznanjen tudi s predlogom amandmajev poslanca Milana Petka k 10.,12., 13., 14., 16., 17. in 36. členu s predlogom, da jih odbor obravnava in sprejme kot svoje ter s predlogom amandmajev odbora k 7., 10., 12., 13., 15., 16., 17., 20., 26., 28., 29., 32., 33. in 35. členu, pripravljenih na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe k predlogu zakona.

* * *

V dodatni uvodni obrazložitvi členov v okviru druge obravnave predloga zakona je predstavnik predlagatelja, minister brez listnice, zadolžen za področje lokalne samouprave in regionalne politike, dr. Ivan Žagar opozoril na poudarke iz splošne razprave o predlogu zakona na seji državnega zbora in razprave na seji državnega sveta ter na odzive javnosti. Poudaril je, da je predlog zakona povezan z že sprejetimi zakoni. S tem zakonom želi vlada uvesti predvsem več reda na lokalnem nivoju, vendar občinam ne nalaga novih nalog, saj so bile te že določene s sprejetjem Zakona o varstvu javnega reda in miru in Zakona o varnosti cestnega prometa. Predlagani zakon tako ureja razmere za izvajanje že sprejetih zakonov s ciljem, da bi zagotovil enoten način urejanja te problematike tudi v podzakonskih aktih oziroma aktih, ki jih v okviru svojih pristojnosti sprejemajo občine.

Pri tem je posebej opozoril na program varnosti, ki je akt, ki bo po sprejetju razmejil pristojnosti in naloge med občinskim redarstvom in policijo. To pa nikakor ne pomeni umika policije iz lokalnih skupnosti.

V nadaljevanju je minister opozoril tudi na vprašanja in dileme, povezane z dodatnimi finančnimi obremenitvami iz naslova tega zakona. Poudaril je, da ne gre za nikakršen klasičen prenos nalog na občine, saj imajo že po veljavni zakonodaji in podzakonskih aktih posamezne občine organizirana redarstva. Z dvigovanjem sredstev primerne porabe je vlada že doslej zagotavljala dodatna sredstva za urejanje tega področja. Predlagani novi zakon o financiranju občin pa naj bi omogočil tudi tistim manjšim občinam, kjer bi lahko izvajanje nalog na tem področju povzročilo izjemno obremenitev njihovih proračunov, organiziranje skupnih občinskih uprav. Tem občinam je iz tega naslova avtomatično zagotovljeno 50% sofinanciranje nalog občinskega redarstva. Hkrati naj bi zakon prispeval k večjemu redu, to pa pomeni, tudi k zmanjšanju škode kot posledice vandalizma (v Ljubljani na primer znašajo ti stroški od pol do milijardo tolarjev). Hkrati je v občinah, kjer je razvit turizem, redarstvo nujno potrebno. In ne nazadnje, iz opravljanja nalog redarstva prihajajo tudi določeni dohodki, tako da je predvidenih dovolj možnosti oziroma virov, da zakon ne bo pomenil dodatnih finančnih obremenitev za občine.

Glede vprašanja pooblastil, ki jih predlog zakona daje redarjem v zvezi z uporabo prisilnih sredstev pa je poudaril, da je njihova uporaba namenjena predvsem zagotovitvi njihove lastne varnosti. Posebej je pojasnil tudi, da bo stroške izobraževanja redarjev prevzelo Ministrstvo za notranje zadeve.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je menila, da bi odbor s sprejetjem svojih amandmajev, ki so pripravljeni na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe in predlagani v obravnavo na seji, ustrezno upošteval v mnenju podane pripombe. Poudarila je, da je Zakonodajno-pravna služba oblikovala pripombe v želji, da bi bile rešitve v predlogu zakona bolj jasne, tudi v razmerju do določb drugih zakonov.

Predstavnik Državnega sveta Republike Slovenije Marjan Maučec pa je uvodoma poudaril, da je minister v dodatni obrazložitvi odgovoril na dileme, ki jih je izpostavil državni svet in kasneje tudi njegova Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Dileme, ki se nanašajo na razmejitev pristojnosti med policijo in občino ter na finančni vidik oziroma dodatno finančno obremenitev občin so bile po njegovem mnenju ustrezno pojasnjene, zato na podlagi dodatnih obrazložitev predlagatelja predlog zakona podpira.

* * *

Odbor je v skladu s 126. in 131. členom poslovnika državnega zbora v nadaljevanju prešel na razpravo o členih predloga zakona h katerim so bili vloženi amandmaji.

V razpravi sta bili ponovno v ospredju osrednji vprašanji iz splošne razprave, to je vprašanje razmejitve pristojnosti med občinskim redarstvom in policijo ter vprašanje finančne sposobnosti občin za izvajanje nalog občinskega redarstva. Tako je bilo izpostavljeno vprašanje, ali bodo občine finančno sposobne varovati ceste in okolje zunaj naselij. Predvideno povečanje sredstev občinam na podlagi predlaganega zakona o financiranju občin po mnenju nekaterih ni namenjeno za nove naloge, ki naj bi jih prevzele občine, pač pa za obstoječe in investiranje v razvoj. Izraženo je bilo mnenje, da naj bi se izvajanje občinskega programa varnosti financiralo iz republiškega in ne iz občinskega proračuna. Ob tem je bilo posebej opozorjeno na vedno manjšo prisotnost policije na lokalni ravni, kar še dodatno odpira navedene dileme glede ustreznosti razmejitve pristojnosti in financiranja nalog. Hkrati se odpira tudi vprašanje usposobljenosti občinskih redarjev ob prevzemanju nalog, ki so bile doslej v pristojnosti policije. Po mnenju nekaterih se tako odgovornost za zagotavljanje reda in miru prenaša z države na občine. Predlagano je bilo, da bi bilo glede na zahtevnost nalog, povezanih z vzpostavitvijo in delovanjem občinskih redarstev, potrebno podaljšati predlagane roke, v katerih morajo biti izdani predpisi po sprejetju zakona, pridobljena ustrezna strokovna usposobljenost in znanje za opravljanje nalog občinskih redarjev ter sprejeti občinski programi varnosti. S predlogom se je večina članov odbora strinjala.

V razpravi je bilo izraženo tudi mnenje, da se s pooblastili občinskim redarjem, ki jih določa tako ta predlog zakona kot tudi Zakon o varstvu javnega reda in miru, ustvarja tim. Lokalna policija in novi represivni organi, ki bi lahko posegali v temeljne človekove pravice. Prav tako je bilo izraženo mnenje, da občine ne bodo mogle zagotavljati enake stopnje varnosti zaradi pomanjkanja sredstev, s tem pa ne bo zagotovljena ustavna pravica enake varnosti za vse državljane. Na podlagi navedenega je bil podan predlog, da bi v predlogu zakona takšno ureditev črtali in občinskim redarstvom odvzeli pristojnosti, ki so sicer dodeljene državnim repesivnim organom. Navedeni predlog v razpravi in pri odločanju o predlagani rešitvi ni dobil ustrezne podpore.

Predstavnika predlagatelja sta v zvezi z navedenimi vprašanji dodatno pojasnila, da nekatere v zakonu navedene obveznosti občin izhajajo iz že sprejetih zakonov. Celovitost zagotavljanja reda in miru ter razmejitev pristojnosti in nalog bo urejal občinski program varnosti. Pojasnila sta, da je do umika policije prišlo na podlagi že sprejetih zakonov, predlagani zakon pa vrača policiji velik del pristojnosti v lokalnih skupnostih, ki bo usklajen med občinskim redarstvom in policijo v okviru navedenega občinskega programa varnosti.

V nadaljevanju je odbor sprejel:
- amandmaje SDS - Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, NSi - Poslanske skupine Nove Slovenije, SLS - Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, DeSUS - Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije k 9., 20. in 33. členu;
- amandmaje poslanca Bojana Kontiča k 2., 17., 24., 26. in 34. členu.

Odbor ni sprejel:
- amandmajev poslanca Bojana Kontiča k 3., 6., 7., 8., 9., 10., 19., 21., 27. in 28. členu. Z nesprejetjem amandmaja navedenega predlagatelja k 10. členu, so postali njegovi amandmaji k 12., 13., 14. in 16. členu brezpredmetni.

Predlagatelj Bojan Kontič je umaknil svoj amandma k 35. členu.

Odbor je v skladu s 131. členom poslovnika državnega zbora obravnaval predlog amandmaja poslanca LDS Milana Petka k 10. členu s predlogom, da bi ga odbor sprejel kot svoj amandma, v naslednjem besedilu:

K 10. členu

V prvem odstavku se črtajo četrta, peta in šesta alinea.
V sedmi alinei prvega odstavka se črtajo besede "sredstev za vklepanje in vezanje".

V drugem odstavku se črtajo besede "varnostnega pregleda, zasega predmetov" ter beseda "smiselno".

Obrazložitev: Amandma je redakcijske narave in je predlagan v skladu z amandmajem k 36. členu.

Z nesprejetjem navedenega amandmaja so postali amandmaji v predlogu amandmajev poslanca LDS Milana Petka, s predlogom, da jih odbor sprejme kot svoje, k 12., 13., 14., 16., 17. in 36. členu predloga zakona, brezpredmetni.

Odbor je sprejel naslednje svoje

a m a n d m a j e :

K 7. členu

Tretji odstavek 7. člena se črta.

Obrazložitev:
Na predlog Zakonodajno-pravne službe se tretji odstavek 7. člena, ki je po svoji naravi prehodne narave, črta, besedilo s podobno vsebino pa se z amandmajem prenese v drugi odstavek 35. člena.

K 10. členu

V drugem odstavku 10. člena se črta beseda »smiselno«.

Obrazložitev:
Zakonodajno-pravna služba predlaga črtanje besedice »smiselno«, ker besedilo člena določneje ureja pogoje, pod katerimi je dopustna uporaba posameznih pooblastil.

K 12. členu

V tretjem odstavku 12. člena se besedilo »ob pomoči oseb, ki jih pozna« črta in nadomesti z besedilom »ob pomoči drugih, ki osebo poznajo«.

Obrazložitev:
Besedilo, ki določa ugotavljanje istovetnosti s pomočjo drugih oseb, ki obravnavano osebo poznajo, s tem postane jasnejše.

K 13. členu

Drugi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zadržanje iz petega odstavka prejšnjega člena in prejšnjega odstavka tega člena sme trajati do prihoda policistov, vendar najdlje eno uro.«

Obrazložitev:
Amandma sledi predlogu zakonodajno-pravne službe, ki predlaga jasnejšo opredelitev najdaljšega dopustnega časa trajanja zadržanja.

K 15. členu

Drugi odstavek 15. člena se črta. V prvem odstavku pa se besedilo »je dolžan o tem takoj obvestiti policijo« nadomesti z besedilom »je dolžan v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek, obvestiti policijo.«.

Obrazložitev:
Amandma deloma sledi predlogu Zakonodajno-pravne službe.

K 16. členu

Prvi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se za besedilom »vodji občinskega redarstva« doda besedilo »oziroma svojemu nadrejenemu«.

Obrazložitev:
Amandma deloma sledi predlogu Zakonodajno-pravne službe in opredeljuje dolžnost poročanja občinskega redarja v primeru, ko občina nima organiziranega samostojnega občinskega redarstva.

K 16. členu

V tretjem odstavku 16. člena se črta besedilo »s pobudo za ustanovitev neodvisne komisije za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskega redarja.«

Obrazložitev:
Amandma deloma sledi oceni zakonodajno-pravne službe, da črtano besedilo po nepotrebnem bremeni besedilo člena, saj je obveznost ustanovitve posebne neodvisne komisije določena v 17. členu.

K 17. členu

V prvem odstavku 17. člena se črta besedilo »pregledati in«.

Obrazložitev:
Amandma deloma sledi oceni Zakonodajno-pravne službe, da črtano besedilo po nepotrebnem bremeni besedilo člena.

K 20. členu

V prvem odstavku 20. člena se črta besedilo »in posebne«.

Obrazložitev:
Zakon o javnih uslužbencih določa splošne, Zakon o občinskem redarstvu pa posebne pogoje za opravljanje nalog.

K 26. členu

Amandma na amandma poslanca Bojana Kontiča

V tretjem odstavku 26. člena se črta besedilo »po njeni volji ali na podlagi zakona«. Za besedilom »preneha delovno razmerje v občinskem redarstvu« se doda pika, preostalo besedilo stavka pa se črta.

Obrazložitev:
Na predlog Zakonodajno-pravne službe se črtajo posamezni primeri prenehanja delovnega razmerja in druge okoliščine, ki so povezane s prenehanjem opravljanja nalog občinskega redarja, saj je ključno dejstvo za vrnitev službene izkaznice prenehanje delovnega razmerja, ne pa razlogi zanj.

K 28. členu

Drugi odstavek 28. člena se črta.

Obrazložitev:
Način vodenja evidenc prekrškovnega organa v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, predpiše minister, pristojen za pravosodje.

K 29. členu

V 29. členu se besedilo »v skladu z zakonom zahtevanih podatkov iz zbirk osebnih podatkov po tem zakonu« črta in nadomesti z besedilom »evidenc iz prejšnjega člena«.

Obrazložitev:
Amandma sledi predlogu Zakonodajno-pravne službe.

K 32. členu

V drugem odstavku 32. člena se za besedilo »Odgovorno osebo pravne osebe« doda vejica in besedilo »odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost«.

Obrazložitev:
Amandma pomeni nomotehnično uskladitev s prvim odstavkom istega člena v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe.

K 35. členu

V prvem odstavku 35. člena se besedilo »šestih mesecih« nadomesti z besedilom »enem letu«.

V drugem odstavku 35. člena se besedilo »v enem letu« nadomesti z besedilom »v dveh letih«.

Obrazložitev:
Podzakonski akti, ki jih morajo ministri izdati v enem letu po uveljavitvi tega zakona, bodo vplivali na občinske odloke. Prav tako je potrebno upoštevati, da morajo odloke o medobčinskih redarstvih po dvofaznih postopkih sprejeti vsi občinski sveti občin ustanoviteljic. Za izvedbo dvofaznih postopkov je zato potrebno zagotoviti čas, daljši od šestih mesecev.

K 35. členu

V drugem odstavku 35. člena se doda stavek: »Do sprejema programa varnosti iz 6. člena tega zakona opravlja vse z zakonom določene naloge in pooblastila občinskega redarja policija.«.

Obrazložitev:
35. člen določa rok, v katerem mora občinski svet sprejeti občinski program varnosti. Amandma sledi predlogu Zakonodajno-pravne službe. Vsebina tretjega odstavka 7. člena sodi v prehodne določbe. Sprejem občinskega programa varnosti bo možen takrat, ko ga bosta občina in policija medsebojno uskladili.

O členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji, na seji odbora ni bilo razprave.

* * *

Odbor je v skladu s 128. členom poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.

Z vključitvijo sprejetih amandmajev v zakonski predlog je odbor določil besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki je sestavni del poročila.

Poročilo bo na seji državnega zbora predstavil predsednik odbora Franc Jazbec.

Branka Preželj l.r. P r e d s e d n i k
Sekretarka DZ Franc Jazbec

DOPOLNJEN PREDLOG ZAKONA O OBČINSKEM REDARSTVU (ZORed)

1. člen
(vsebina zakona)

(1) Ta zakon ureja uresničevanje pristojnosti občine za ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog občinskega redarstva.
(2) Zakon določa pogoje za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva, pooblastila, uniformo, označbe in opremo občinskih redarjev ter vsebino in način vodenja evidenc.

I. OBČINSKO REDARSTVO

2. člen
(ustanovitev)

(1) Mestna občina ustanovi mestno redarstvo, občina pa lahko ustanovi občinsko redarstvo (v nadaljevanju: občinsko redarstvo) z odlokom, ki ga na predlog županje ali župana (v nadaljnjem besedilu: župan) sprejme občinski svet.
(2) Dve ali več občin lahko z odlokom, ki ga na predlog župana v enakem besedilu sprejmejo njihovi občinski sveti, ustanovi medobčinsko redarstvo kot organ skupne občinske uprave.
(3) Če občina ne ustanovi občinskega redarstva ali medobčinskega redarstva, določi z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, da naloge občinskega redarstva opravlja občinski redar ali občinska redarka (v nadaljnjem besedilu: občinski redar).

3. člen
(delovno področje in naloge občinskega redarstva)

(1) Delovno področje in naloge občinskega redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis.
(2) V okviru in v skladu s predpisi iz prejšnjega odstavka in z občinskim programom varnosti iz 6. člena tega zakona skrbi občinsko redarstvo za javno varnost in javni red na območju občine in je pristojno:

- nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,

- varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij,

- skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,

- varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščine,

- vzdrževati javni red in mir.

4. člen
(prekrškovni organ)

(1) Občinsko redarstvo je občinski prekrškovni organ.
(2) Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ občin ustanoviteljic.
(3) Občina, ki ne ustanovi občinskega redarstva v skladu s prvim ali drugim odstavkom 2. člena tega zakona, določi z odlokom občinski prekrškovni organ, pooblaščen za odločanje o prekrških z delovnega področja občinskega redarstva.

5. člen
(opravljanje nalog občinskega redarstva)

(1) Naloge občinskega redarstva kot pooblaščene uradne osebe opravljajo vodja občinskega redarstva ali vodja medobčinskega redarstva ter občinski redarji.
(2) Vodjo občinskega redarstva imenuje in razrešuje župan, vodjo medobčinskega redarstva pa imenujejo in razrešujejo župani občin ustanoviteljic soglasno.
(3) Vodja občinskega redarstva odloča o zadevah iz pristojnosti občinskega redarstva, organizira in koordinira delo pooblaščenih uradnih oseb ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost dela občinskega redarstva.

II. PROGRAM VARNOSTI

6. člen
(občinski program varnosti)

(1) Občinski svet na predlog župana sprejme občinski program varnosti, s katerim na podlagi ocene varnostnih razmer v občini podrobneje določi vrsto in obseg nalog občinskega redarstva.
(2) Dve ali več občin lahko sprejme skupen občinski program varnosti.
(3) Občinski organi najmanj enkrat letno ocenijo izvajanje občinskega programa varnosti.
(4) Sredstva za izvajanje občinskega programa varnosti se zagotovijo v proračunu občine.

7. člen
(usklajevanje programov)

(1) Občinski program varnosti se pred sprejemom uskladi s predpisi, programskimi dokumenti ministrstva za notranje zadeve in policije na področju javne varnosti ter s potrebami varnosti v občini.
(2) Za uskladitev programov iz prejšnjega odstavka ter za zagotovitev rednega medsebojnega sodelovanja občinskega redarstva in policije skrbijo župan in vodja organizacijske enote policije, pristojne za območje občine.

8. člen
(zagotavljanje strokovne pomoči)

Strokovno pomoč pri pripravi in izvajanju občinskega programa varnosti daje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

9. člen
(sodelovanje redarjev in policistov)

(1) Pri opravljanju nalog in pooblastil občinski redarji sodelujejo s policisti.
(2) Če občinski redarji opravljajo naloge, ki jih določa zakon, skupaj s policisti, so dolžni ravnati po navodilu policista oziroma vodje policijske enote.

III. POOBLASTILA OBČINSKEGA REDARJA

10. člen
(vrste pooblastil)

(1) Občinski redar ima pri opravljanju nalog naslednja pooblastila:

- opozorilo;

- ustna odredba;

- ugotavljanje istovetnosti;

- varnostni pregled osebe;

- zaseg predmetov;

- zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja;

- uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje in plinskega razpršilca (v nadaljnjem besedilu: prisilna sredstva).

(2) Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za izvajanje pooblastil opozorila, varnostnega pregleda, zasega predmetov in uporabo prisilnih sredstev uporabljajo določbe zakona o policiji in podzakonskih predpisov, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov.

11. člen
(ustna odredba)

Z ustno odredbo občinski redar daje obvezna navodila in prepovedi, odreja ukrepe in dejavnosti, od katerih je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog iz pristojnosti občinskega redarstva in ki jih mora kdo storiti ali opustiti zaradi zagotovitve le teh.

12. člen
(ugotavljanje istovetnosti)

(1) Občinski redar ugotavlja istovetnost osebe, ki s svojim obnašanjem in ravnanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo ogrozila varnost ljudi ali premoženje, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
(2) istovetnost ugotavlja občinski redar tako, da od osebe zahteva na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno listino, opremljeno s fotografijo, ki jo je izdal državni organ ali tujo potno listino ali drugo javno listino, opremljeno s fotografijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti istovetnost.
(3) Istovetnost lahko občinski redar ugotovi tudi na podlagi drugih dokumentov, ki vsebujejo podatke o osebi ali ob pomoči drugih, ki osebo poznajo.
(4) Osebo, katere istovetnost ugotavlja, je občinski redar dolžan seznaniti z razlogi za ugotavljanje istovetnosti.
(5) Če občinski redar ne more ugotoviti istovetnosti osebe, jo zadrži in obvesti policijo, ki mora prevzeti nadaljevanje identifikacijskega postopka.

13. člen
(zadržanje storilca na kraju kaznivega dejanja ali prekrška)

(1) Občinski redar sme na kraju dogodka zadržati storilca prekrška in osebo, zaloteno pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog.
(2) Zadržanje iz petega odstavka prejšnjega člena in prejšnjega odstavka tega člena sme trajati do prihoda policistov, vendar najdlje eno uro.

14. člen
(uporaba prisilnih sredstev)

(1) Občinski redar sme uporabiti fizično silo in plinski razpršilec samo v primeru, če drugače ne more od sebe ali koga drugega odvrniti istočasnega protipravnega napada.
(2) Sredstva za vklepanje in vezanje sme občinski redar uporabiti zoper osebo, ki jo sme v skladu s tem zakonom zadržati, če se upira zadržanju ali želi pobegniti.

15. člen
(obveščanje o kaznivem dejanju)

Če občinski redar ugotovi, da se pripravlja, izvršuje ali je izvršeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti ali na predlog, je dolžan v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek, obvestiti policijo.

16. člen
(obveščanje o zadržanju in uporabi prisilnih sredstev)

(1) O zadržanju osebe in uporabi prisilnih sredstev, je občinski redar dolžan napisati poročilo in ga predložiti v pregled vodji občinskega redarstva oziroma svojemu nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti.
(2) Če je oseba pri zadržanju in uporabi prisilnih sredstev telesno poškodovana, je občinski redar dolžan zagotoviti, da v najkrajšem možnem času dobi ustrezno medicinsko pomoč.
(3) V primeru, da je osebi med postopkom povzročena telesna poškodba ali smrt, je dolžan vodja občinskega redarstva takoj, najkasneje v 24 urah, pisno obvestiti župana.
(4) V obvestilu iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni podatki o osebi, razlogu, času in kraju zadržanja, uporabi prisilnega sredstva, vrsti uporabljenega prisilnega sredstva ter drugih okoliščinah in dejstvih, pomembnih za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskega redarja.

17. člen
(ocena uporabe prisilnih sredstev)

(1) Župan oziroma župani občin ustanoviteljic imenujejo neodvisno največ pet člansko komisijo za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskega redarstva (v nadaljevanju: komisija). V komisiji mora biti direktor občinske uprave, v primeru medobčinskega redarstva pa direktor občinske uprave s sedežem medobčinskega redarstva, predstavnik policije in predstavniki nevladnih organizacij, zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih pravic in svoboščin.
(2) Vodja občinskega redarstva mora poročilo iz prvega odstavka prejšnjega člena oceniti, ali je bilo ravnanje občinskega redarja zakonito in strokovno. Ob ugotovljenih kršitvah je dolžan sprožiti postopek za ugotavljanje odgovornosti.
(3) V primeru, da je bila osebi pri uporabi prisilnih sredstev povzročena telesna poškodba ali smrt, ali ko je bilo prisilno sredstvo uporabljeno proti več kot trem osebam, oceno ravnanja občinskega redarja opravi komisija. Sejo komisije skliče župan.
(4) Komisija obravnava pritožbe zoper delo občinskega redarstva in lahko obravnava tudi druge primere uporabe prisilnih sredstev v postopkih občinskega redarstva, kadar oceni, da je to potrebno. K sodelovanju lahko povabi tudi druge strokovnjake, če meni, da je njihovo sodelovanje pomembno za odločitev v konkretnem primeru. Komisija svoje poslovanje natančneje uredi s poslovnikom.
(5) V primeru medobčinskega redarstva je za imenovanje komisije pristojen župan občine, v kateri je sedež medobčinskega redarstva.

18. člen
(postopek komisije za oceno uporabe prisilnih sredstev)

(1) Komisija iz prejšnjega člena zbere potrebna obvestila in dokaze o okoliščinah, dejstvih in razlogih uporabe prisilnih sredstev. V zvezi s tem lahko od občinske uprave in policije zahteva potrebno pomoč in sodelovanje. Pri svojem delu smiselno uporablja določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
(2) O zbranih obvestilih, dokazih in ugotovitvah komisija najkasneje v 30 dneh od dneva imenovanja sestavi zapisnik, v katerem poda tudi mnenje, ali je bilo ravnanje občinskega redarja v skladu s predpisi, strokovno in sorazmerno.
(3) Če komisija ugotovi znake kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog, zlorabe človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugih kršitev, za katere so z zakonom določene sankcije, obvesti o tem pristojni organ.

19. člen
(odločanje o pritožbah)

(1) Posameznik, ki meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja občinskega redarja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh pritoži županu.
(2) Župan mora pritožbo iz prejšnjega odstavka proučiti in o svojih ugotovitvah in ukrepih v 30 dneh pisno obvestiti pritožnika.
(3) O disciplinskih kršitvah občinskega redarja se odloča v disciplinskem postopku v skladu z zakonom o javnih uslužbencih.

IV. POGOJI ZA OPRAVLJANJE NALOG POOBLAŠČENIH URADNIH OSEB OBČINSKEGA REDARSTVA

20. člen
(pogoji za opravljanje nalog)

(1) Pooblaščene uradne osebe občinskega redarstva morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, opraviti predpisan preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku ter preizkus znanja za opravljanje nalog občinskega redarstva in za uporabo pooblastil občinskega redarja.
(2) Za vodjo občinskega redarstva mora kandidat imeti najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali njej enakovredno raven izobrazbe, za občinskega redarja pa najmanj srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo.
(3) Za vodenje postopka in izdajo plačilnega naloga iz pristojnosti občinskega redarstva je pooblaščen občinski redar, za vodenje postopka in izdajo odločbe o prekrških pa je lahko pooblaščena uradna oseba, ki ima najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali njej enakovredno raven izobrazbe.

21. člen
(strokovno usposabljanje in preizkus znanja)

(1) Usposobljenost pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva za opravljanje nalog občinskega redarstva, uporabo pooblastil, določenih z zakonom ter za ravnanje z napravami in tehničnimi sredstvi se zagotavlja s strokovnim usposabljanjem in obdobnim izpopolnjevanjem ter preizkusom znanja.
(2) Program in čas strokovnega usposabljanja ter način opravljanja preizkusa znanja za opravljanje nalog občinskega redarstva, program in način obdobnega izpopolnjevanja ter vsebino in način vodenja evidence usposabljanja in izpopolnjevanja, opravljenih preizkusov, in izdanih potrdil o usposobljenosti, predpiše minister, pristojen za notranje zadeve. Minister, pristojen za notranje zadeve imenuje komisijo za opravljanje preizkusov znanja.
(3) Strokovno usposabljanje občinskih redarjev in preizkusi znanja iz prejšnjega odstavka so strošek občine. Sredstva za izvedbo strokovnega usposabljanja občinskih redarjev za uporabo pooblastil iz 10. člena tega zakona pa zagotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

22. člen
(občinski redar – pripravnik)

(1) Dokler občinski redar ne opravi strokovnega usposabljanja in preizkusa znanja je občinski redar – pripravnik in ne sme samostojno opravljati nalog občinskega redarja.
(2) Občinski redar - pripravnik mora opraviti preizkus znanja najkasneje eno leto po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi v občini.

23. člen
(plača občinskega redarja)

Pooblastila občinskega redarja iz 10. člena tega zakona se upoštevajo pri določitvi plače občinskega redarja v skladu s predpisi, ki urejajo plače javnih uslužbencev.

V. UNIFORMA, OZNAČBE IN OPREMA

24. člen
(enotna uniforma in označbe)

(1) Občinski redar ima med opravljanjem nalog pravico in dolžnost nositi službeno uniformo občinskih redarjev. Uniforma občinskih redarjev je v vseh občinah enotna.
(2) Označba občinskega redarstva je simbol na enotni uniformi in vozilih, ki ga sestavlja ime občinskega redarstva z imenom občine, lahko pa tudi grb občine ali ime medobčinskega redarstva, ter označbe nazivov in položajne označbe pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva na enotni uniformi.
(3) Enotno uniformo občinskega redarja, obliko in vsebino označb, ki jih uporablja občinsko redarstvo ali medobčinsko redarstvo ter način njihove uporabe predpiše minister, pristojen za lokalno samoupravo.

25. člen
(zaščita uniforme in označb)

Državni organi, gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, društva ter druge pravne in fizične osebe ne smejo reproducirati ali uporabljati uniforme in označb, ki so po barvi, kroju, označbah nazivov in položajnih označbah enake ali podobne uniformi in označbam občinskega redarstva, ter reproducirati in uporabljati v prometu vozil, ki so označena enako kot vozila občinskega redarstva.

26. člen
(službena izkaznica)

(1) Pooblaščena uradna oseba občinskega redarstva ima službeno izkaznico, ki jo mora imeti pri sebi med opravljanjem svojega dela na terenu in jo mora na zahtevo posameznika, zoper katerega vodi postopek za prekršek, pokazati.
(2) Službena izkaznica mora vsebovati naziv pooblaščene uradne osebe občinskega redarstva, njene identifikacijske podatke in pooblastila.
(3) Službeno izkaznico izda župan oziroma župan občine, v katerem je sedež medobčinskega redarstva pooblaščeni uradni osebi občinskega redarstva ob imenovanju v naziv. Pooblaščena uradna oseba mora službeno izkaznico izročiti županu oziroma županu občine, v katerem je sedež medobčinskega redarstva, če ji preneha delovno razmerje v občinskem redarstvu.
(4) Minister, pristojen za lokalno samoupravo predpiše barvo, obliko, sestavne dele, obrazce službenih izkaznic ter besedilo pooblastil pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva.

27. člen
(oprema)

(1) Občinski redar ima med opravljanjem nalog pravico in dolžnost imeti pri sebi opremo, ki jo potrebuje za opravljanje nalog.
(2) Opremo občinskega redarja in način uporabe opreme predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

VI. EVIDENCE OBČINSKEGA REDARSTVA

28. člen
(evidence po zakonu, ki ureja prekrške)

Občinsko redarstvo vodi evidence prekrškovnega organa v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

29. člen
(dostop do podatkov iz evidenc)

Občina je za potrebe izvrševanja nadzora nad izvajanjem tega zakona dolžna omogočiti brezplačen vpogled, prepis, kopiranje ali izpis evidenc iz prejšnjega člena.

VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA

30. člen
(pristojnost državnih organov)

(1) Nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih organov, občinskih uprav in občinskih redarstev pri izvrševanju tega zakona opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(2) Nadzorstvo nad zakonitostjo izvrševanja posameznih pooblastil občinskih redarstev in organ pristojen za nadzor določa zakon, s katerim so ta pooblastila določena.
(3) Za prekrške, določene s tem zakonom, je pristojna inšpekcija za notranje zadeve.

31. člen
(pristojnost občinskih organov)

Za nadzorstvo nad izvrševanjem nalog občinskega redarstva, določenih z občinskimi predpisi, je pristojen župan.

VIII. KAZENSKA DOLOČBA

32. člen

(1) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 25. členom tega zakona, se kaznuje za prekršek z globo 2.000 eurov.
(2) Odgovorno osebo pravne osebe, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost iz prejšnjega odstavka se kaznuje z globo 500 eurov.
(3) Fizično osebo, ki ravna v nasprotju s 25. členom tega zakona, se kaznuje z globo 500 eurov.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33. člen
(rok izdaje predpisov)

(1) Predpise iz drugega odstavka 21. člena, tretjega odstavka 24. člena, četrtega odstavka 26. člena, drugega odstavka 27. člena in drugega odstavka 28. člena izda pristojni minister v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka veljata Pravilnik o enotni uniformi, označbah in opremi pooblaščenih delavcev občinskega redarstva (Uradni list RS, št. 103/05) in Pravilnik o pogojih za opravljanje nalog občinskega redarja (Uradni list RS, št. 103/05).

34. člen
(rok za izpolnitev pogojev za opravljanje nalog)

Javni uslužbenci, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo naloge v občinskih redarstvih, morajo opraviti preizkus znanja za opravljanje nalog občinskega redarstva, določen s tem zakonom, najkasneje v enem letu od uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 21. člena tega zakona.

35. člen
(obveznost občin)

(1) Občine morajo sprejeti ali uskladiti odloke, s katerimi so ustanovljena občinska redarstva, s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi.
(2) Občine morajo sprejeti občinski program varnosti iz 6. člena tega zakona v dveh letih po njegovi uveljavitvi. Do sprejema programa varnosti iz 6. člena tega zakona opravlja vse z zakonom določene naloge in pooblastila občinskega redarja policija.

36. člen
(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 14. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 25/06 – uradno prečiščeno besedilo).

37. člen
(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2007.