Error:

Javascript je v tem brskalniku onemogočen. Ta stran zahteva Javascript. Spremenite nastavitve brskalnika, tako da bodo dovolile izvajanje Javascripta. Za podrobnejša navodila glejte dokumentacijo brskalnika.

Predlogi zakonov - konec postopka - Izbran dokument

1395-III Poročilo 09.07.2004 [17 - Odbor za notranjo politiko]

Evidenčni podatki

Naslov: Poročilo

Naslov zadeve: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških

Datum vložitve: 09.07.2004

EPA: 1395 - III

Kratica: ZP-1A

Faza: druga obravnava MDT - nujni postopek

Vrsta postopka: nujni

Seja DZ: 38. Redna

Seja MDT: 57.nujna

Avtor: Odbor za notranjo politiko

Vsebina

Številka: 716-01/89-1/62 EPA 1395 - III
Ljubljana, 9. 7. 2004

Na podlagi 42. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije, daje Odbor za notranjo politiko, kot matično delovno telo, naslednje

P O R O Č I L O
k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških
(ZP-1A)
- nujni postopek -

Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za notranjo politiko je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (v nadaljevanju: predlog zakona) obravnaval na svoji 57. nujni seji dne 7. 7. 2004, ki ga je v nujni zakonodajni postopek predložila Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: predlagatelj).

Kolegij predsednika državnega zbora je na svoji seji dne 2. 7. 2004 potrdil obravnavo predloga zakona po nujnem postopku.

1. Predstavnik predlagatelja državni sekretar Karl Erjavec je k členom predloga zakona podal dopolnilno obrazložitev, v kateri je najprej pojasnil, da predlog zakona ne posega v organizacijsko mrežo sodišč, kar pomeni, da bodo sodniki za prekrške postali del okrajnih sodišč, republiški senat za prekrške pa se bo na podlagi že sprejete sistemizacije s strani sodnega sveta, priključil na sedeže štirih višjih sodišč in sicer v Mariboru (9 sodnikov), Celju (4 sodniki), Kopru (4 sodniki) in Ljubljani (16 sodnikov).

Povedal je, da je vlada najprej nameravala navedeno mrežo sodišč spremeniti in sicer, da bi bilo samo eno višje sodišče v Ljubljani, ki bi v celoti vključilo senat za prekrške. Vendar pa si je kasneje premislila, tako, da predlog zakona, ki je sedaj v obravnavi v državnem zboru v ničemer ne posega v mrežo obstoječih sodišč splošne pristojnosti, kar pomeni, da se senat za prekrške vključi na sedeže vseh štirih zgoraj navedenih višjih sodišč.

Poglavitni razlog za sprejem zakona je uvedba novega instituta odločanja in izdaje sodbe v skrajšanem postopku, ki je povzet po veljavnem institutu kaznovalnega naloga v zakonu o kazenskem postopku in s katerim bi se omogočila pospešitev postopkov o prekrških pred okrajnimi sodišči, ki odločajo na prvi stopnji.

Gre za posebno vrsto rednega sodnega postopka o prekršku, ki pomeni poenostavitev za primere, ko že odložilni predlog ter v njem navedeni dokazi dajejo zadostno podlago za odločitev o odgovornosti obdolženca brez njegovega zaslišanja. Zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku je možen ugovor, kar pomeni, da se sodba razveljavi in se nadaljuje redni sodni postopek.

Naveden skrajšani postopek v našem prekrškovnem pravu ne predstavlja novote - je samo malo spremenjen - saj je bil urejen že v starem zakonu o prekrških, poznajo ga pa tudi italijanska, nemška in francoska ureditev. Zanj so se odločili predvsem zaradi novega zakona o varnosti cestnega prometa, ki ureja veliko prekrškov in se z njim želijo izogniti neučinkovitemu pregonu storilcev prekrškov.

Predlagane spremembe prehodnih določb bodo omogočale uporabo nekdanjih predpisov v zvezi z izvrševanjem izrečenih sankcij za prekrške, ker se zakonodajalec v veljavnem zakonu ni odločil za možnost opustitve pregona prekrškov, glede katerih do 1. 1. 2005 postopki ne bodo pravnomočno končani.

Obe zgoraj navedeni predlagani spremembi (skrajšani postopek in prehodne določbe) pomenita bolj ekonomično odločanje o prekrških v obdobju neposredno po začetku uporabe predloga zakona.

S predlogom zakona pa se ureja tudi pravna podlaga za organizacijo dežurstva pri okrajnih sodiščih v primeru pridržanja in privedbe osebe, zalotene pri prekršku (npr. ilegalni vstopi v državno, prebegi čez mejo), ko mora sodnik hitro postopati, saj imajo po sedaj veljavni ureditvi dežurstva organizirana samo okrožna sodišča za preiskovalne sodnike.

2. Zakonodajno-pravna služba - ZPS v svojem pisnem mnenju k predlogu zakona ni imela pripomb, ker vsebuje le tiste nujne spremembe in dopolnitve, ki bodo zagotavljale ustrezen prehod iz dosedanje ureditve v novo ureditev.

Je pa predstavnica ZPS, ga. Nevenka Gorec opozorila, da bi bilo potrebno znova proučiti nekatere druge rešitve iz veljavnega zakona , predvsem pa razrešiti nekatera odprta vprašanja, ki so se v času njegove veljavnosti, vendar še pred pričetkom njegove uporabe že pojavila (npr. izpad kaznovalne politike glede samostojnih poklicev - npr. zavezanci v davčnem postopku; vprašanja glede izrekanja mandatnih kazni ipd.), glede česar bo potrebna nova novela veljavnega zakona.

Predstavnik predlagatelja se je z navedeno pripombo predstavnice ZPS strinjal in zagotovil, da bodo pri naslednji noveli veljavnega zakona pripombe ZPS upoštevali, k čemur so ga pozvali tudi nekateri člani odbora.

3. Članice in člani odbora so v razpravi predlog zakona v večini podprli, ker poenostavlja postopek v nespornih zadevah, zanimalo pa jih je, ali je veljavni zakon o prekrških pripravljen na realizacijo z dnem 1. 1. 2005, da ne bo prišlo do novih sodnih zaostankov; opozorili so na razburjenje sodnikov zaradi centralizacije, ker je vlada najprej nameravala spremeniti organizacijsko mrežo sodišč, po kateri bi bilo za sojenje o prekrških na drugi stopnji pristojno samo višje sodišče v Ljubljani; opozorili so na veliko zastaranih zadev na senatu za prekrške (okrog 12.000 letno), na določene nepravilnosti glede reševanja in evidentiranja zastaranih in nekaterih tekočih zadev ter želje predstavnikov senata za prekrške, da bi bilo za sojenje o prekrških na drugi stopnji pristojno samo višje sodišče v Ljubljani; zanimalo jih je, ali se bodo zaradi prenosa senata za prekrške na štiri višja sodišča stroški oziroma proračun povečali; predlagali so vladi, da čimprej z novelo predlaga opustitev pregona za prekrške glede katerih do 1. 1. 2005 postopki ne bodo pravnomočno končani; predlagali so tudi pregled področne zakonodaje, ki ureja prekrške in izločitev tistih, ki so neznatnega pomena glede nevarnosti za družbo, da bi bilo več časa za postopek za tiste pomembne oziroma škodljive.

Predstavnik predlagatelja je na zgoraj navedena vprašanja in opozorila članic in članov odbora pojasnil, da bi nova ureditev prekrškov morala povečati učinkovitost pregona prekrškov, saj bo po novem prekrškovni organ lahko sam izrekel sankcijo, ne pa jo sodniku za prekrške samo predlagal, kot je bilo to urejeno do sedaj. Glede na veliko število prekrškov, ki so urejeni v različnih področnih zakonih (okrog 5.000), bi bil po njegovem mnenju nujno potreben dogovor o politiki pregona prekrškov (npr. nekatere lažje prekrške bi kaznovali z opominom ipd.), saj je nemogoče vse postopke izpeljati 100%.

Pojasnil je tudi, da v tem trenutku pri sodnikih za prekrške že teče akcija za odpravo sodnih zaostankov, prav tako pa ministrstvo za pravosodje pripravlja spremembe sodnega reda, s katerimi bodo določili prednostni red obravnave zadev oziroma kršitev, ki so bile storjene po 1. 1. 2005.

V okviru ministrstva za pravosodje pa deluje tudi medresorska projektna skupina, v kateri sodelujejo tudi predstavniki sodnikov za prekrške, ki pripravlja vse potrebne aktivnosti, da bi reforma prekrškov lahko nemoteno stekla s 1. 1. 2005. Navedena skupina proučuje tudi rešitve veljavnega zakona in tudi že ugotavlja nekatere njegove pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpraviti z obsežno novelo. Tudi ta novela je plod dela te skupine, ko si le ta prizadeva urediti čimbolj učinkovit postopek. Poudaril je, da je tako obsežno reformo nemogoče takoj zaobjeti z enim samim zakonom, tako, da bodo dopolnitve in spremembe veljavnega zakona še potrebne.

Glede prvotno predlagane drugačne organizacije mreže sodišč (eno višje sodišče za prekrške v Ljubljani) je pojasnil, da gre v tem primeru bolj za politično, kot strokovno odločitev, obe rešitvi pa sta po njegovem mnenju možni. Res bi bila mogoče prva rešitev malo cenejša za državo, vendar pa je potrebno upoštevati tudi osebni vidik in sicer možnost kariere sodnikov, ki bodo sodili o prekrških v različnih koncih Slovenije, prav tako pa je razpršena organizacija po njegovem mnenju bližja ljudem.

Kar se tiče stroškov je ocenil, da bo predlagana rešitev (štiri višja sodišča) res nekoliko dražja, vendar, če bo učinkovitejša bo s tem upravičila vložena sredstva. Mogoče pa je, da bodo sredstva lahko pokrili znotraj sistema, saj tudi proračun za prekrške ni majhen, če pa bo sistem učinkovit, pa bo tudi iztržil več sredstev za proračun.

4. Po končani razpravi je odbor sprejel vse člene predloga zakona. Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, odbor predlaga državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu.

5. Za poročevalca odbora na seji Državnega zbora je bil določen predsednik odbora Maksimilijan Lavrinc.

Pripravila:
Božena Pem l.r. Maksimilijan LAVRINC
Svetovalka DZ - sekretarka Predsednik