Error:

Javascript je v tem brskalniku onemogočen. Ta stran zahteva Javascript. Spremenite nastavitve brskalnika, tako da bodo dovolile izvajanje Javascripta. Za podrobnejša navodila glejte dokumentacijo brskalnika.

Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Polni naziv telesa - Številka in vrsta seje:	13 - Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje - 021. Nujna
Datum zasedanja:	18.03.2013

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
ODBOR ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, PREHRANO IN OKOLJE
21. nujna seja

(18. marec 2013)

Sejo je vodil Zvonko Lah, podpredsednik odbora.
Seja se je pričela ob 19.01.

PODPREDSEDNIK ZVONKO LAH: Spoštovani.
Pričenjam 21. nujno sejo Odbora za kmetijstvo in okolje. Pozdravljam vse prisotne kolegice poslanke in poslance. Še posebej pa pozdravljam mag. Dejana Židana, kandidata za ministra za kmetijstvo in okolje.
Obveščam vas, da me niso obvestili, da se seje ne more kdo udeležiti. Imam pa pooblastilo Janeza Vasleta, ki pooblašča poslanko Ivo Dimic, potem Štefan Tisel pooblašča gospoda Saša Ceglarja in naš kandidat mag. Dejan Židan pooblašča gospoda Janka Vebra. Ugotavljam, da smo sklepčni.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 15. 3. 2013 ste prejeli naslednji dnevni red. Pod točko 1. predstavitev mag. Dejana Židana, kandidata za ministra za kmetijstvo in okolje. Ker so pričetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda je dnevni red določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajam na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - TO JE PREDSTAVITEV MAG. DEJANA ŽIDANA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE. Predsednik Državnega zbora 15. 3. 2012 poslal predlog predsednice Vlade, da Državni zbor za ministra za kmetijstvo in okolje imenuje mag. Dejana Židana. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega sem tako sklical današnjo sejo, na kateri se nam bo predstavil predlagani kandidat. Po opravljeni predstavitvi bo odbor poslal predsedniku Državnega zbora in predsednici Vlade mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata, po 231. členu Poslovnika. Po uvodni predstavitvi kandidata bodo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatu. Predlagam, da kandidat odgovori takoj po zastavljenih vprašanjih posameznega člana odbora oziroma da članice in člani odbora najprej postavijo vsa ali določen sklop vprašanj. Na koncu pa sledijo kandidatovi odgovori. Bomo sproti se dogovorili o načinu dela.
Prosim mag. Dejana Židana, kandidata za ministra, da se predstavi odboru.

MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ostali prisotni. Lep pozdrav. Dovolite, da svojo predstavitev kot kandidat za ministra pričnem takole. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje potrebuje kontinuiteto in v kolikor me boste kot Državni zbor izbrali za ministra bo kontinuiteta na tem ministrstvu bila tudi prisotna. Dodatno, kar vam želim povedati je, da se zavedam,

2. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) da delamo program za leto dni, saj koalicijska pogodba zelo jasno definira, da po letu dni oziroma pred iztekom leta dni gre vlada oziroma predsednica vlade po zaupnico, verjetno na način, da zraven pa pokaže potencialni program za nadaljnji dve leti morebitnega dela. Iz tega boste tudi razumeli, to vas prosim, da so nekatere stvari dosti operativne, nekatere strateške, za katere pa ocenjujem, da jih je v tem času nemogoče izvesti, pa mogoče imajo manjši poudarek, kakor se ga pa tudi v resnici zaslužijo. Tudi na začetku bi rad povedal, da verjamem, da je leto dni skupnega ministrstva, to je Ministrstva za kmetijstvo in okolje pokazalo, da je bila združitev smiselna in da je ministrstvo, ki je po svoji funkciji skrbnik naravnih virov v Republiki Sloveniji, podobno kot zelo mnogo podobnih ministrstev drugje po Evropski uniji, da je kot takšno tudi smiselno. Bi pa si želel kot prvo vam predstaviti svoj pogled na okoljski del ministrstva za kmetijstvo in okolje. In tisto, kar vam bom v nadaljevanju povedal, razumite, kot razlog, zakaj je škoda, da po enem letu odhaja minister Bogovič, saj so težave na področju okoljskega dela ministrstva strahovite. In v tem letu so se začele stvari premikati na bolje in moja naloga bo, v kolikor bom izvoljen, da pač to usmeritev tudi sledim. Številk in informacij, ki jih boste pa dobili, boste pa opazili, kako je dejansko stanje zapleteno in kako veliki napori bodo v Sloveniji na tem področju potrebni tudi vnaprej.
Kot prvo je potrebno poudariti, da je okoljski del ministrstva na nek način skrbnik pomembnega dela kohezijskih sredstev. V zadnjem sedemletnem obdobju in če pogledamo kohezijska sredstva, ki so namenjena okoljski infrastrukturi, govorimo o evropskem delu 548,5 milijona evrov. Ker pa je razmerje sofinanciranja 85 plus 15 % iz slovenskega integralnega proračuna, mi dejansko govorimo o projektih v vrednosti 645 milijonov evrov. V sedanji sedemletki je bil ta denar ciljno usmerjen takole: ravnanje s komunalnimi odpadki kot pravica porabe 155,6 milijona evrov. Med tem, ko z odločbami je bilo dodeljeno 135,7 milijona evrov. Celotno varstvo okolja, področje voda, njemu je bilo namenjeno 392,9 milijona evrov. Je pa razdeljeno v tri sklope. Velik sklop je oskrba s pitno vodo, po pravici porabe iz sedemletke to področje pokrije 182,3 milijone evrov. Govorim pa vse o evropskem delu, tako da je zraven potrebno dodati še slovenski sodel, medtem, ko z odločbami je bilo dodeljeno 227,3 milijone evrov. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda po pravici porabe 135,4 milijone evrov, med tem, ko z odločbami je bilo dodeljeno 105,9 milijona evrov in zmanjševanje škodljivega delovanja voda, pravica porabe 74,2 milijona evrov oziroma dodeljeno z odločbami 66 milijonov. To vam govorim zato, da vidimo, da je v bistvu z odločbami bila dodeljena večina kohezijskega denarja. Torej, če kohezijskega denarja na razpolago na tem projektu 548,5 milijona evrov je bilo z odločbami, ker nekatere so že relativno stare dodeljeno 535 milijonov evrov. Vendar ugotovilo se je, da mnogo potrebnih projektov, katerim so odločbe sledile, da je neizvršljivih. Enostavno tiste, ki bi morali izvajati niso bili sposobni, bodisi zaradi svojega delovanja ali pa zaradi prezapletene zakonodaje, ki jo imamo, dejansko pripraviti projekte tako daleč, da bi prišlo do črpanja. Zato je vlada 11. 10. 2012 prejela sklep o zagotavljanju dodatnih pravic, pogosto uporabljamo besedo over commitment v vrednosti 180 milijonov dodatnega črpanja. Pri teh sredstvih pa je potrebno povedati, da je pa pristop že bolj napreden in sicer takšen, da pa dodelitev z odločbo konkretnemu projektu je možna šele, ko ta, ki bo ali želi projekt izvajati dokaže, da ga je tudi možen izvesti. Ta proces sortiranja projektov bo letos trajal do junija 2013. Zakaj samo do takrat? Zato, ker potem pa morajo seveda še slediti javni razpisi, saj je letošnji cilj izkoristek likvidnega toka

3. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) v Slovenijo evropskega denarja 150 milijonov evrov. Trenutno je podpisanih pogodb za sofinanciranje skupaj za 202 milijona evrov. To je skupaj slovenski in evropski del. Od tega je evropski 136,6 milijonov evrov in približno 103 milijonov evrov je pogodb, ki so v fazi priprave ali so pred podpisom. Še vedno ugotavljamo, da v bistvu s temi sredstvi pomembnega dela kohezijskih sredstev, ki so na razpolago, ne pokrijemo. Če pogledamo črpanje, ki se je pomembno povečalo v letu 2012, je pa tega črpanja do tega trenutka bilo 126 milijonov, torej 126 milijonov od 645, ki so na razpolago ali če pogledamo evropski del, nekaj manj kot 100 milijonov, 98,4 milijone od 548 milijonov. To je pomembno zato, da boste razumeli kako velike napore je že minister Bogovič vlagal v to področje in tudi če bom sam bil izbran za ministra, je nujno potrebno, da se ti napori nadaljujejo do konca leta, vsaj iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, da se kohezijska sredstva za naslednje obdobje vse manjšajo. Če pogledamo ta kohezijska sredstva, na leto 2011 gredo iz skupne 4,2 milijardi na 2 milijardi 900 in nekaj. Če pogledamo glede na tekočo porabo na 3 milijarde 400. Torej denarja bo manj. Se pa že v tem trenutku ve, da je okoljskih projektov pripravljenih za novo 7-letko že v tem trenutku brez teh, ki se ne izvajajo, milijarda evrov. To so projekti, ki so nujno potrebni za to, da v bistvu se ohrani standard ljudi, ki živimo v Sloveniji in zato je nepredstavljivo, da tega denarja ne bi izkoristili. Tisto kar je pomembno. Mi imamo sedaj, Vlada je sprejela mislim da prejšnji teden, še tudi operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki. To je potrebno zato, ker na tem področju bo relativno dosti sofinanciranja ali pa financiranja, vendar nekje v količini oziroma v potrebah, ki jih Slovenija potrebuje. Ne sme se v bodoče dogajati, da bomo sledili doktrini, da bo količina odpadkov naraščala, ker tako nikjer v Evropi ni. Proces je obraten, količina odpadkov se manjša in poleg tega, da se količina odpadkov manjša, pa sledimo temu, da se vedno večji del teh odpadkov pa tudi predela. In že v tem trenutku imamo v Sloveniji relativno dosti projektov, ki so zgrajeni, ki obratujejo, ugotavljamo pa, da enostavno ne zapolnijo kapacitet, delujejo s polovično zmogljivostjo, mogoče manjšo mogoče nekaj večjo, prekomerne zmogljivosti pa obremenjujejo državljanke in državljani in industrijsko porabo, saj amortizacija in nekateri drugi stroški pa se morajo porazdeliti. Za nadaljnjo razvrščanje sredstev pa je še nujno potrebno, da se podobno kot za komunalne odpadke naredi potem tudi operativni program za vode, ki ga v tem trenutku še nimamo, se je pa začel pripravljati. To je prvo področje, kjer je potreben maksimalni fokus. Predno to končam, bi samo povedal, recimo v procentu BDP o kako velikem znesku govorimo. Govorimo o znesku, ki je večji kot 1% letnega bruto domačega proizvoda, in če se to ne izkoristi, ne samo, da koristnih stvari ne naredimo, to neposredno vpliva na gospodarsko rast ali padec v tej državi.
Drugo področje o katerem vas spoštovane gospe in spoštovani gospodje moram seznaniti, pa je področje, ki je posledica dela kakršno pač je bilo zadnjih dvajset let. Ni področja v Sloveniji, razen kot je okoljsko, proti kateremu bi komisija vodila 30 postopkov. Teh 30 postopkov katerih proti okoljskemu delu ministrstva za kmetijstvo in okolje komisija vodi, relativno ogrožajo tudi državni proračun. Da vam povem, dovolite da am to obrazložim. Postopki, ki jih komisija proti državi, ki ni implementirala, torej ki ni vnesla v svojo zakonodajo in potem izvaja direktiv Evropske unije teh postopkov, ti postopki v osnovi se delijo na upravni in na sodni del. Upravni del teh postopkov se deli na neformalnega, ker so odgovori, pojasnila, dodatni odgovori, dodatna pojasnila, potem formalni ... /Izklop mikrofona/...

4. TRAK (VI)

(nadaljevanje) .../izključen mikrofon./se začno sodni postopki. Prva faza teh postopkov je tožba .../izključen mikrofon./ in potem seveda ugotovitvena sodba.../izključen mikrofon./ potem... Naj ponovim?
Potem v upravnem postopku ima država možnost, da se sami sodbi podvrže in implementira zakonodajo. Če pa ne, se pa sodni postopek nadaljuje. Zakaj vam ta proces govorim? Zato, ker so na posamezno državo, potem pa tudi določene kazni, pri katerih se uporabljajo različni faktorji, če direktive niso implementirane. Te kazni so lahko dve vrsti: pavšalni znesek. Kazni, ki so povezane tukaj z velikostjo Slovenije in z nekimi drugimi parametri se gibljejo od, v pavšalnem znesku govorim, od 600.000 evrov, to je približno, točna številka je 594.804 evre, do tri milijone evrov za en postopek. Komisija pa lahko oziroma sodišče pa lahko odloči tudi o dnevni denarni kazni, kar tudi zelo pogosto se uporabi. Dnevna denarna kazen, ki jo Slovenija lahko dobi je pa od 606 evrov do 37.000 evrov na dan. Spoštovani gospe in gospodje, v tem trenutku Evropska unija proti Sloveniji vodi 30 postopkov na področju okolja. Po poznavanju, ki ga imam, nobeno področje ni deležno takšnega pritiska. Preden začnem odgovarjati oziroma vsaj prebral bi vam rad, o čem so ti postopki, bi pa rad povedal, da imamo v okoljskem delu slovenskega uradništva neko stanje, ki ga mogoče slišali ne bomo radi. Izrazito podhranjenost. Ne verjamem, da je kjerkoli v Evropi država, kjer je en uradnik nosilec tudi do 14 evropskih direktiv. Vprašanje bo, kako v bistvu to podhranjenost, tudi zato, da počno koristne stvari na način, da se upošteva evropska zakonodaja, razrešiti oziroma reševati v letu dni delovanja, ali so rezerve na drugih podrejenih organih, ali je možno to, kar je bilo sedaj v enem letu narejeno, da se pa en del ljudi aktivira preko tehnične pomoči, katere pač evropski skladi dopuščajo. V vsakem primeru pa to je področje, kjer smo pretirano šibki. Kje imamo mi v tem trenutku teh 30 odprtih zadev s področja Evropske unije? Če govorim o formalnih torej izrečenih upravnih in sodnih ukrepih imamo sodbo glede Cementarne Lafarge, kjer gre za neizpolnjevanje obveznosti iz evropske direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja. Tu je postopek tako daleč, da imamo uradni opomin pred vložitvijo tožbe na izrek obsodilne sodbe na plačilo pavšalnega zneska ali denarne kazni. Kot drugo imamo uradni opomin zaradi ne motifikacije evropske direktive o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida. Tretji postopek, dodatni uradni opomin zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz direktive o ohranjanju prostoživečih ptic. Četrti uradni opomin, neizpolnjevanje obveznosti iz direktive sveta o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Republika Slovenija ni predložila revidirane nacionalne podatkovne baze območij pomembnih za skupnost. Peti uradni opomin, neizpolnjevanje obveznosti iz direktive, ki govori o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolju v zvezi z delovanjem centra za obdelavo odpadkov Papirni servis Ljubljana. Šesti uradni opomin, neizpolnjevanje obveznosti iz direktive glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč. Sedmi uradni opomin in dodatni opomin, neizpolnjevanje obveznosti na podlagi direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Osmi uradni opomin, zasipavanje gramoznih jam Kidričevo, kršitev okvirne direktive o odpadkih in direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih, zasipanje gramoznih jam z odpadnimi gumami.

5. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) Deveti uradni opomin: Nepravilen in neustrezen prenos direktive o presoji vplivov javnih in zasebnih projektov na okolje zaradi nepravilne in nepopolnega prenosa določb o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje.
Deseti uradni opomin: ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnostih, zaprti objekti.
Enajsti uradni opomin: Delovanje stare cinkarne Celje, ni izpolnjenih vseh obveznosti z nelegalnimi odlagališči na območju Celja in neprimerna obdelava odpadkov, povezane z območjem opuščene cinkarne Celja.
Dvanajsti uradni opomin: Ker Slovenija ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi izpolnila obveznosti direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, tukaj govorim o malih delcih PM10.
Trinajsti uradni opomin: Zaradi nepravočasnega prenosa trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v pravni red Republike Slovenije.
To so formalni postopki, teh je trinajst in ob tem imamo v temu trenutku še sedemnajst neformalnih tako imenovanih evropskih pilotov.
Ti so vezani kot: štirinajsta točka - dostop javnosti do informacij. Petnajsta točka - sežiganje odpadkov zahteva po dodatnih pojasnilih glede prenosa direktive. Šestnajsta točka - biatlonski center Pokljuka, presoja vplivov na okolje v skladu z direktivo. Sedemnajsta točka - prenos direktive o baterijah in akumulatorjih in odpadnih baterijah in akumulatorjih. Osemnajsta točka - izvajanje direktive o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida, to je povezano v TEŠ 6. Devetnajsta točka - pridobivanje bioplina, bio futura v Ilirski Bistrici. Dvajseta toča - gradnja črpalne hidroelektrarne na Dravi. Enaindvajseti pilot - nepravilen prenos okvirne direktive v morski strategiji. Dvaindvajseta točka - delovanje cinkarne Celje, dostava manjkajočih dokumentov po dogovoru s paketnega sestanka komisija, tukaj je tudi že ukrep dogovorjen. Triindvajseta točka - gradnja avtoceste čez varstveno območje Barje, to je Škofljica. Štiriindvajseta točka - prenos direktive o celovitem preprečevanju onesnaževanja, prehodne določbe. Petindvajseta točka - ohranjanje ugodnega statusa volkov. Šestindvajseta točka - prenos direktive o določitvi okoljskih standardov za vodo. Sedemindvajseta točka - obratovanje IPPC obratov, odstopamo po 5. členu ustrezne direktive. Osemindvajseta točka - gradnja vetrnih elektrarn na Volovji rebri. Devetindvajseta točka - je okvirna direktiva o morski strategij, neopravljena obveznost poročanja. In trideseta točka trenutnega spora med komisijo in Slovenijo na področju okolja je pa pilot zaradi varstva Zlatovranke.
To je področje, ki kdor koli bo minister potrebuje maksimalno in vso skrbnost. Zato, spoštovane gospe in gospodje, ker ne gre samo za urejanje okolja v katerem živimo, gre za grožnjo izredno visokih denarnih kazni. To je drugo področje, kjer je potrebno na okolju nadaljevati procese, ki pa so se dobro začeli. In potem dovolite še nekaj točk, da vidite v bistvu kaj bo potrebno sprejeti in to bo izrazita količina administrativnega uradniškega dela, ki je povezana tudi z implementiranjem direktiv.
Industrijske emisije, tukaj smo že začeli zamujati, postopek pa še ne poteka, saj bi morali v slovenski pravni red prenesi najkasneje s 7. 1., povezano pa je s spremembo Zakona o varstvu okolja, kjer je predlog pripravljen in z dodatnimi sedmimi uredbami, ki jih je potrebno sprejeti.
O izboljšanju kakovosti zraka malih prašnih delcih sem sicer ga omenil pri enem od pilotov. Tukaj je potrebno povedati, da v temu trenutku imamo oziroma nekje so že končane, razgrnitve sedmih akcijskih planov, na sedmih področjih znotraj Slovenije. Potem, odloki morajo biti sprejeti, tako na občinskih svetih kot na vladni proceduri, zaveda je pa pomembna ne samo zato, da se potem pošlje dokazilo Evropski komisiji ampak zlasti zato, ker vsi ti ukrepi zahtevajo denar. In denar verjetno iz EKO sklada, kohezije in iz proračunov, tako občinskih kot državnih. Da pa se lahko pripravi delitev pogače, ki bo manjša je seveda potrebno čim prej sprejeti ukrepe, da se lahko shema razreza pripravi.
Zdaj, pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, to je v bistvu področje kjer bo potrebno relativno dosti odlokov sprejeti. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, okoljski deli, tudi nosilec projekta Zelena davčna reforma

6. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) potrebno je ponovno podeliti mandat skupini, ki to področje pokriva, dogovoriti in določiti odgovorno osebo in dogovoriti tudi ukrepe. Sedaj imamo nekatere ukrepe ampak te ukrepe je potrebno nadgraditi.
Na področju odpadkov je potrebno toliko uredb, da jih ne bom prebiral, tisto kar je pa posebna stvar, proučitve je, razširjena odgovornost proizvajalcev. In, kot tema o kateri smo se tudi pogovarjali, spoštovane gospe in spoštovani gospodje že na temu področju, zagotavljanje finančnih sredstev pri zmanjševanju tveganja zaradi azbestnega materiala, ki je še vedno nevarnost v Sloveniji. Na področju jedrske varnosti je zaradi spremenjenih evropski predpisov so potrebne prilagoditve. Pri vodah je toliko odprtih zadev, da bi mogoče ena seja bila samo temu lahko namenjena, ugotovilo pa se je, da z razliko od ostalih držav, ker imajo vode poseben status, ne zaradi problema ampak ker so pomembne za državo, tudi preko organov v sestavi. V Sloveniji niti lastnega direktorata nimajo.
Študija, kako vodni sektor organizirati, ki jo je vlada že obravnavala govori o potrebi po vzpostavitvi ločenega direktorata za vode in po boljšem opravljanju vseh dejavnosti z vodo, jaz moram reči tudi moje osebno mnenje je, da ta sektor ne zato, ker bi hoteli v bistvu število organov povečevati, mi bomo morali ugrizniti v to, da ta sektor dobi svoj direktorat in ustrezne podorgane in mu dati resorje, da bomo odprte zadeve reševali.
Pri naravi, mogoče bi omenil Naturo 2000. Pri Naturi 2000 dosti, dosti let nazaj, ni pomembno kdo ali kdaj, je pa dosti, dosti let nazaj je Slovenija dala mapno zavezo, da bo 37,4 % Slovenije pod Naturo 2000. Ko rečem pod Naturo 2000 pomeni vzpostavitev habitatov, ki so značilni za Naturo 2000. V temu trenutku niso vzpostavljeni vsi, torej vzpostavljena je Natura 2000 nekje na 34 % in Slovenija je v prekrških. To sem tudi prej pri opominih govoril. Vlada je dala zavezo, da bo karto oziroma uredbo, kjer bomo potem imeli teh 37,4 % podala do konca leta 2012, potem novi dogovor je očitno bil, da se to lahko naredi nekje do zadnjega tedna v aprila. Javna razgrnitev poteka in to bo, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, bo potrebno sprejeti, saj tukaj odmika ni. Tisti odmik, ki ga pa mi kot država imamo pa je, da v bistvu lahko dogovorimo določene izravnalne ukrepe ali pa določene ukrepe, ki so zaradi javnega interesa potem financirani tistim, ki jim posredno, neposredno ki lahko dokažejo, dela s tem kakršno koli škodo. Ta princip do sedaj ni bil zelo značilen za Slovenijo, tisto kar vam pa spoštovane gospe in gospodje lahko povem, da ko se bo zadnja Natura določala bo določanje potekalo tako, da bodo poleg ljudi, ki so usposobljeni in ki varujejo naravo pri končnih odločitvah bodo sodelovali predstavniki komunalnih skupnosti, to pomeni občin in predstavniki gospodarstva. Bo pa to potrebno sprejeti.
Zelo dosti je še o temu področju, želim pa samo povedati, da področje okolja je težko področje. Na temu področju se znajo pričakovati relativno velike težave in naloga tistih, ki se bomo ukvarjali s tem področjem je, da poleg tega, da strateško stvari v bistvu skušamo reševati, da predvsem operativno delujemo na področju kohezije, operativno na področju sporov, ki jih imamo z Evropsko unijo in ob tem pa v bistvu te strategije izpeljevati.
Sedaj dovolite, prihajam na kmetijstvo. Ko rečem kmetijstvo razumem to kot kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo. Tukaj se vleče kontinuiteta v bistvu od že kar nekaj časa, neki novi temelji so bili dani za resolucijo Zagotovimo si hrano za jutri, ki jo je sicer neka druga sestava državnega zbora pa vendarle

7. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) sestava Državnega zbora sprejela soglasno, tako da moje pričakovanje je, da kdorkoli je aktualni ali pa kdorkoli je minister, bo tej resoluciji tudi sledil.
Kako smo trenutno daleč? Na podlagi te resolucije je bilo zamišljeno in tako tudi postopki potekajo, pripravijo operativni izvedbeni programi. Nekateri temu tudi rečejo strategije po sektorjih. Ti programi so tako daleč, da se bodo lahko dali, to so projektne skupine, ki mislim, da v takšni ali drugačni zasedbi delujejo že od ex ministra Iztoka Jarca naprej, vsaj struktura se je nekaj spreminjala, naloge pa so vedno ostale iste. Te skupine v bistvu so imele nalogo, da pregledajo stanje kjer smo, cilje kjer želimo biti konec leta 2020, tako da se bo to prvin prekrivalo tako z resolucijo kakor tudi z evropskim kmetijskim proračunom in potem seveda izmed ukrepov, ki so na voljo, niso vsi ukrepi povezani z denarjem, ampak marsikateri pa so in tisti, ki so povezani z denarjem, pa zato obstaja orodje, ki se imenuje "Progam razvoja podeželja" in celotna skupna kmetijska politika, da v bistvu določimo kako in kdaj te ukrepe izvajati. Zato je potrebno, da se te strategije po sektorjih dajo čim prej v javno razpravo in vsaj nekaj mesecev pred koncem tega leta tudi sprejmejo, zato ker moramo mi v Bruselj poslati pa svoj program razvoja podeželja do leta 2020 do konca tega leta. In dobro je, če ta program temelji na teh operativnih izvedbenih programih. Mogoče tukaj izkoristim možnost, da vam povem, da ravno danes in jutri potekajo v Bruslju do neke mere skoraj odločilna pogajanja za izvajanja kmetijske politike 2014/2020, zato tudi gospod minister s kompetentno ekipo v Bruslju, tudi jutri se pogajanja nadaljujejo. Od izplena teh dvodnevnih pogajanj bo odvisno marsikaj kar bomo mi pač morali potem implementirati. V tem trenutku je že odgovorjeno tisto kar je dobro, da se posamezne veje evropske kmetijske politike ne rabijo implementirati leta 2014, ampak se leto 2014 razume kot prehodno leto v katerem se bo vse pripravljalo potem na leto 2015 do leta 2020, kaj se v tem trenutku že ve. Ve se količina denarja, ki je na razpolago. Tukaj gledamo dva stebra, neposredna plačila pa program razvoja podeželja. Tisto kar je so znana plačila. Mi do sedaj nekje letno plačujemo za neposredna plačila 144 milijonov evrov. Še ko smo s tem začeli pred sedmimi leti je bil največji delež slovenskega, potem pa delež evropskega denarja pa manjši in se je vsako leto razmerje spremenilo za 10 absolutnih odstotkov, tako da za leto 2013, torej to leto, bo prvič, da bodo 100% neposredna plačila šla iz evropske malhe. Za naprej bodo plačila do leta 2020 šla v celoti iz evropske malhe, znesek pa se bo gibal med 138 do 134 milijonov evrov. Tukaj govorim o tekočih cenah, ne o cenah recimo na leto 2011, kar se pogosto dela v kmetijski politiki, 30% tega bo ozelenitev. Ozelenitev generalno gledano najmanj se bo poznala v Sloveniji. Zakaj? Prvič, ker je ozelenitev takšna kot je sedaj, razen če danes kaj ne spremenijo pa jutri na pogajanjih. Ta ozelenitev temelji na treh ukrepih. Prvi ukrep govori o preoranju travinja, kar se pa lahko upošteva država kot celota. Mi ta ukrep tako in tako izvajamo, tako da imamo še večji procent kakor je željen, tako da to nekega operativnega učinka na nas ne bo imelo. Drugi ukrep je obvezen kolobar. Obvezen kolobar se pa prične, danes se bo verjetno določila tudi meja ali jutri, ali pri 15 hektarjih ali pri 25 hektarjih, kar koli povem, ugibam. Ampak pomemben del kmetij ne bo zapadlo pod obvezni kolobar. Poleg tega pa se obvezen kolobar razume na dosti netipičen način in to je, da v bistvu vsaj večji del kmetij, ki bo šlo v obvezen kolobar, mora imeti ne več kot 80% ene kulture. To so odmiki.
Tretje področje, ki pa v bistvu, pa bo vplivalo tudi na Slovenijo,

8. TRAK (VI)

(nadaljevanje) vendar zaradi majhnosti slovenskih kmetij, zopet bistveno manj kot drugod, je pa ukrep ekološko pomembna področja. To ni ekološko kmetovanje. Ekološko pomembna področja, kjer se potem različne oblike, v narekovajih, nepredelave morajo dovoliti. Tisto, zakaj bo ta ukrep vplival manj, kot je mogoče slišati, na slovensko kmetijstvo je zato, ker bo ponovno minimalna meja, pri kateri se vstopi. Ne vem, ali bo to 15, 25 ali 30. Meja bo verjetno danes določena. In kot drugo, dogovorjeno je, da se kot ekološko pomembno področje razume tudi posaditev stročnic. Tako da ni nujno, da pridemo do neke prahe ali nečesa podobnega, tudi stročnica, ki je tako ali tako v bistvu v Sloveniji in Evropi potrebujemo, se lahko uporabi.
Skušali se bodo tudi tekom današnjega in jutrišnjega dne dogovoriti o definiciji kaj je to aktivni kmet. Veste, stara želja je bila, da ukrepe lahko dobi tisti, ki nekaj proizvaja, ne pa tisti, ki je lastnik nečesa. Sedaj razprava ni šla v celoti v neko takšno smer, kot bi si želeli. Moj občutek pa je, da bo produkt pogajanj možnost izbire posamezne države. In sicer bo posamezna država verjetno lahko izbirala prvi način, ki pomeni, da se določi negativna lista, kdo ne sme dobivati pomoči, ali pa v bistvu nek proaktivni način, kakšen delež skupnega dohodka v nekem prejemku moraš imeti znotraj kmetijstva. To je tema, kjer se še pogajajo. V bistvu tudi se ve, da ukrep, kar smo se pogovarjali, mala kmetija ostane. Bo prostovoljen. Višina ovojnice pa modalitete, večinoma kar se govori se govori v bistvu o enotnem plačilu, 100.000 evrov na kmetijo in sedemletni pogodbi. Ampak je tudi to še odprto. Odprto je tudi v bistvu mlada kmetija, torej ukrep za pomoč mladim kmetom. Tukaj pa je potrebno povedati, da verjamem, da bo končni dogovor takšen, da se lahko da do 20, 25% nad kolikorkoli pač na hektar je. Da pa v tem trenutku očitno izginja meja. Nekaj časa je bila meja do 25 hektarjev, sedaj pa meja izginja, in bo verjetno ostalo v pristojnosti posameznih držav.
Ves čas je bila zahteva Slovenije, da zahtevamo plačilo glede na namen rabe. Torej, različna plačila za polja in različna za travinje. Na koncu smo, kot kaže, pri tej zahtevi sami. Slovenska delegacija, jaz sem si tudi prejšnji teden kar nekaj o tem z gospodom ministrom pogovarjala, še vedno in trdno vztraja na tem stališču. Vendar če bomo sami možnosti niso velike. Obstaja pa rešitev v sili, ki pa mislim, da bo sprejeta. To pa je določanje koeficientov. Torej, da se reče da za hektar neke površine, recimo polja je koeficient 1, za hektar travinja ali nečesa drugega pa je koeficient manjši.
V kolikor bo to potem spogajano bo na koncu učinek isti, če bomo sprejeli ta model. Problem pa bo, ker bo zopet preračunavanje. Ampak, recimo, da to dan danes se da narediti. To so, recimo...
Potem pa še nekaj mogoče, kar je pomembno. Zna se zgoditi, d se bo podobno kot je pri koheziji vzpostavljena varnostna mreža za regije, tam je sicer, mislim, da varnostna mreža, ki je sprejeta iz 60%, torej da regija, ki je dobivala neko vsoto v sedemletki, v naslednji pa, čeprav se je ekstremno dobro razvila, ne more dobiti manj kot 60% tega, kar je dobila. To je ta varnostna mreža pri koheziji. Saj je na mizi, komisija mislim, da je dala ta predlog, pojavila varnostna mreža za kmetije. Torej, da se s temi ukrepi kljub vsemu karkoli se zgodi, pa prihodek kmetije ne bi smel zmanjšati pod 90% dosedanjega. Bo pa to danes in jutri predmet pogajanj. Kaj bo pa odločitev, konsenz oziroma velika večina, bomo pa izvedeli že v sredo.
Potem pa program razvoja podeželja. Povedal sem, da je denarja na razpolago manj.

9. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Če smo mi do sedaj črpali programa razvoja podeželja, govorili smo sicer o milijardi 200, ko smo gledali evropski del, kar je tisto, kar je neka zlasti velika dodana vrednost v Slovenijo, mislim, da je 906 milijonov evrov. Je tukaj pa, imamo sedaj dve številki. Ena številka je, če jo damo na leto 2011, ko se ponavadi vse računa, takrat je znesek 744 milijonov, če pa damo tekočo porabo, pa pridemo na 800, zdaj pa sem malo pozabil ali 30 ali 40, se je pa nekaj spremenilo. In to, kar se je pa spremenilo, procent sofinanciranja marsikaterega ukrepa s strani matične države. Pogosto je bilo sofinancirano dodatno 20 %, torej je bilo razmerje Evropa-Slovenija 80:20. Novo predpisano bo verjetno 75:25. Kar, če nekje na hitro izračunamo se nam zna zgoditi, da bo še vedno znesek za program razvoja podeželja relativno velik, po tekočih cenah nekje milijardo 116 milijonov evrov, ampak to je po tekočih cenah. A bo kakšna bistvena razlika pri ukrepih? V bistvu, znotraj tega je prepisan 5 % za lider, potem verjetno se bomo v bistvu dogovorili, ampak ko govorim o tem, kako bomo pa program razvoja podeželja peljali, pa se bomo v Sloveniji pogovarjali intenzivno eno leto. Verjetno ima vsak neke svoje preference, vsak vidi tisto, kar mu je potrebno, kaj ni potrebno. Jaz osebno v teh časih, ko ni rezervnih delovnih mest nikjer, ne v kmetijstvu in ne v gospodarstvu, ne v obrtništvu, gledam seveda stabilizacijo posameznega delovnega mesta ali pa celo kakšno dodatno delovno mesto, potem se bomo pogovarjali o tej razdelitvi istočasno, ko bomo sprejemali te operativne sektorske politike. Kar tam bomo verjetno dali kakšen ukrep z zneskom zraven. Tisto, kar bi moral biti cilj nas, ki delujemo na področju prehrane, kmetijstva, gozdarstva je pa, da bi uspeli vsaj pomemben del investicij, ki so pomembne za posamezne vasi, obnova tega, cesta in podobno, da bi uspeli dati v regionalni sklad kohezije. Zato, da ne bi to črpalo zmanjšanje denarja za program razvoja podeželja. To je o tem.
Jasno, ko je država v stiski, vsak evro, ki gre izven države, pomeni, da na ta način financiramo proizvodnjo nekje drugje. To recimo, primer vam povem. Če gremo mi v energetsko obnovo stavb in je namenjena temu, da zamenjujemo samo peči, saj naredi koristen učinek v Sloveniji, ampak gospodarsko rast pa višamo v sosednjih državah, kjer izdelujejo peči. In tudi pri prehrani je tako. Vsak evro, ki ga damo za prehrano iz lokalnega, domačega izvora, vpliva na gospodarsko aktivnost ali v kmetijstvu ali v obrtništvu ali v industriji, v domači državi. Vsak evro, ki ga damo za tujo hrano poganja gospodarsko aktivnost nekje drugje. Poznano vam je, da je odnos državljank in državljanov do slovenske, do domače hrane se izboljšal. Mislim, če smo gledali kakšni dve leti nazaj, da je 33 % ljudi o tem razmišljalo, da je pomembno, da iščejo slovenske izdelke. Sedaj o tem razmišlja, ko rečem pa sedaj, govorim pa o jesenski študiji iz leta 2012. Mislim, da že 48 %, niti primerljivi pa še nismo s sosednjimi državami, nekaterimi nemško govorečimi recimo, kjer 90 % kupcev razmišlja od kod je hrana in išče hrano iz svoje bližine. Ta proces mi moramo nadaljevati in ga bomo nadaljevali pač z vsemi vzvodi, ki jih država ima na razpolago. V Sloveniji smo skušali neravnovesje v prehranski verigi, ker prevelik del dodane vrednosti nekje ostaja, nekje drugje, kjer bi želeli, ga pa ni, rešiti na način kodeksa dobrih praks, razmišljanja o učinkovitosti ali neučinkovitosti so različna. Enotna pa so v vsakem primeru, da učinka ni dovolj. Tudi Evropska unija

10. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) v bistvu je sedaj sprejela nova stališča do tega področja. Ugotovila je, da težave so prisotne. Tudi tam sedaj bodo skušali v prvi fazi razreševati z evropskim kodeksom dobrih poslovnih praks med deležniki. Ali je to dobro ali ne, da je občutek, da so nekatera določila kar pripisovali iz slovenskega kodeksa. Ne vem, če je to dobro ali ne. Tisto kar je pomembno je pa nekaj drugega. Je neka jasna zaveza, da v kolikor se ugotovi, da ta evropski kodeks ne bo deloval, se bo šlo v intervencionistično spreminjanje nekaterih evropskih zakonov, ki bodo nekatere stvari predpisale na način, ki je verjetno za zagovornike čisto odprtega trga, idealističnega, malo neobičajen. Torej v vsakem primeru bomo skušali nadaljevati z akcijami o ozaveščanju Slovenk in Slovencev, državljank in državljanov o pomenu domače hrane, nadaljevati na vse možne načine.
V času tveganj, ki so prisotna, je dokazljivo dejstvo. To kažejo tudi vedno znova neke odkrite afere, da ko je kriza prisotna, ko kupna moč ljudi pade, se lahko pričakuje vedno več lumparij na področju varne hrane. Tudi letos že imamo nekatere izkušnje. Pričakovanja, da bodo tisti, ki so pristojni za učinkovito delovanje tega sistema, delovali nadpovprečno, in da bodo oceno tveganja, ker tveganje se v takih razmerah poveča, da bodo oceno tveganja spremenili, so opravičena. Del koalicijske zaveze pa je, da se sektor varna hrana končno uredi kot enoten sektor. Torej, da uprava, ki je nastala. Spoznali ste, da je bilo pri meni nekaj skepse pa ne zato, ker ne bi mislim, da je združevanje potrebno, ampak tukaj smo. Mi sedaj uporabo imamo, uporaba se imenuje uprava za varno hrano, veterinarstvo in fito nadzor. Je prav, da potem ta dobi pristojnosti na celotno verigo, tako da bo ena glava razmišljala o tem, kako nas varovati.
Računsko sodišče je izdalo dosti zanimivo poglobljeno poročilo o skrbi za kmetijska zemljišča in naredilo je tisto, s čimer se absolutno strinjam, je enačaj, da je prehranska varnost, je enaka zaščiti kmetijskih zemljišč. Ker pripravljam program samo za eno leto, nisem tako zelo velik optimist, da bi mislil, da lahko vsako leto zakone spreminjamo, ker če bomo tako delali, potem kot prvo, zbegamo uradništvo, kot drugo pa v bistvu ljudje na terenu ne bodo več vedeli kaj delati naprej. Zato bo moj cilj bil pri tem zakonu dosti enostaven, katerega mislim, da ga vsi podpiramo, dajmo končno določiti ta trajno varovana kmetijska zemljišča v Sloveniji. In če bomo to uspeli v enem letu narediti, mislim, da smo lahko dali roko naprej potem pa razmišljali naprej.
Les. Sicer imam tukaj še nekaj alinej napisanih, mogoče, ker je zadeva aktualna. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je odgovorno, na žalost moram povedati, za Lipico kot celoto. Dogodilo se je to kar smo razpravljali in tudi sklepe sprejeli kot ta odbor, da obstaja huda nevarnost insolventnosti podrejene družbe. Ministrstvo je dobilo nalogo, da pripravi strategijo razvoja. To bo tudi narejeno. Seveda bo. Bo zahtevalo tudi spremembo zakonodaje, saj sedaj karkoli se počne, se lahko šteje kot nedovoljena državna pomoč. Moja osebna želja pa je, da naj ne bo ministrstvo, ki je odgovorno za prehrano in okolje, odgovorno tudi za turizem. Ljudje tega ne znajo, nobene potrebe ni, da si pridobivajo kompetence na tem področju. Naj vsak počne tisto kar počne dobro. To ministrstvo zna razmišljati o genskih virih, zna razmišljati o potrebi po lipicancu, zna razmišljati o kobilarni, to ministrstvo enostavno ni tisto, ki bi imelo kompetence na področju razvoja turizma kjerkoli v Sloveniji.
Potrebno bo narediti še popravek zakona oziroma popravek zakona o agrarni skupnosti, se lahko naredi na ta način, da enostavno se sprejme novi zakon o agrarni skupnosti. To je zaveza, ki je že nekaj časa prisotna, bo potrebno narediti, da bo možnost, sploh recimo ene operacije tam kjer so agrarne skupnosti voditi. Poznate

11. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) kje je težava. Agrarne skupnosti so kot skupnosti, kot skupni lastnik, zakonodaja jih pa obravnava kot individualne lastnike. Ker pa marsikdo kar zadeva, sega v zgodovino, enostavno niti, je tako dobro skrit ali na kakšni lokaciji kjerkoli po svetu, da se ga ne najde in to dejansko mnogo operacij, ki pa so potrebne, enostavno onemogoči. In cilj zakona bo, da bo agrarni skupnosti kot takšni, dal pravno subjektiviteto. Verjetno bo potrebno, da odpremo zakon o živinoreji in zakon o kmetijstvu, zato brez, kot prvo je treba prilagoditi, zakon o kmetijstvu je potrebno prilagoditi novi kmetijski politiki, ker je delno v zakonu zakonska podlaga. In iz dosti enostavnega razloga iz tega zakona kakor zakon o živinoreji, vse zahteve, ki jih ne znamo razložiti, zakaj so jih naši predhodniki vnesli v zakon. Edini učinek v praksi, ko opazujemo, je pa, več papirja, daljši roki, te zahteve dejansko iz teh zakonov odstraniti. Poznate, da moj ideal je zakonodaja na področju treh držav, ki so nam na področju kmetijstva pa tudi gozdov podobne. To je Avstrija, Nemčija in Finska. In osebno vedno se vprašam, recimo ko gledam njihovo zakonodajo, ki je dosti tanjša, njihovi zakoni, ki podobno področje obravnavajo, imajo dosti manj členov. Kaj pa je tistega specifičnega pri nas, da potrebujemo toliko več povedanega v zakonu. Verjetno kje kakšna specifičnost obstaja in tam je potrebno to specifičnost tudi ohraniti, tam kjer pa enostavno ne znamo razložiti zakaj so stvari zapisane, pa je potrebno tudi odpraviti.
Pri gozdarstvu imamo vsaj dve pomembni zadevi in to je pri gozdarstvu imamo nujne spremembe zakona o gozdovih zaradi uskladitve z EU uredbo. Tudi zaradi lažjega nadzora. In to je potrebno narediti urgentno z nujnim postopkom. Pri gozdarstvu imamo pa še nekaj, in to je, da mislim, da leta 2016 je potrebno podeliti nove koncesije za državne gozdove. Mislim, da v tem trenutku 23% slovenskega gozda je državnega. Sedanji sistem je takšen, da enostavno ni primeren, zato ker je mešanica, to sicer sem že povedal, bom pa še sedaj, socializma, komunizma in modernega kapitalizma. In sedaj ta sistem dejansko končuje svojo dobo trajanja. Na kakšen način predlagam, da se lotimo pa te spremembe? Da v letošnjem letu projektna skupina, kakršnokoli dogovorimo, pripravi izhodišča za spremembo zakona, torej to sistemsko, v letu 2014 ali pa v začetku 2015 se novi zakon tudi sprejme in na podlagi tega imamo potem razpis, novi razpis za koncesije. Če vam lahko povem svojo osebno preferenco, je dosti enostavna. Opazujem tri učinke. Prvi učinek, ki ga osebno opazujem, je to sonaravno delo z gozdom, ki ne temelji na glosekih in podobnih, ampak da gozd ohranjamo. Drugi je učinek za državo. Če je državni gozd, država od tega nekaj mora imeti. Tretji učinek je pa učinek na celotno verigo gozd-les. Ja. Že Pahorjeva vlada je pričela pripravljati strategijo gozd-les, kako bi zagotovila dodatna delovna mesta. Janševa vlada je strategijo na Vladi tudi potrdila z imenom "Gozd je lep" in sedaj je potrebno to izvajati. Ampak, da bomo prišli do tega, da bomo začeli večati število delovnih mest v lesni industriji, ker je v bistvu sicer v, mislim, da v 20-ih, nekaj več kot 20 letih padlo iz 35 tisoč na trenutno nekaj manj kot 11 tisoč, je jasno, da potrebujemo vzvode. Prvi vzvod, ki že deluje v državi je uredba o zelenem javnem naročanju, ki povečuje delež lesa, obvezni delež lesa v javnih investicijah. Drugi vzvod, ki je možen, je vzvod vezava gozd-lesna industrija, lahko imaš koncesijo, ampak to so moja razmišljanja, ki se bodo lahko čez čas tudi spremenila. To bo razmišljanje za razpravo. Moraš pripeljati do izdelka, ki ima dodano vrednost. In kot tretje,

12. TRAK (VI)

(Nadaljevanje) opazovali tukaj bomo pa tudi kako je turizem v zadnjih sedmih letih doživel napredek. To, da je turizem v zadnjih sedmih letih doživel napredek, investicijski del, drugače vidite, da nam iz leta v leto narašča, je povezano z dosti ciljnimi ukrepi, ki pa so bili podprti iz kohezije, torej iz nič je nič. To je treba vedeti. Mi ne moremo reči, imeli bomo namesto 11.000, 35.000 delovnih mest, tega pa financirali ne bomo. Seveda bomo, če želimo imeti. Edina sredstva, ki so na razpolago je, da proučimo, in to relativno hitro, kako so preko kohezijskega sistema naredili napredek na področju turizma. Dejstvo pa je, da vam sedaj govorim o področju, ki ga pokrivata dve ministrstvi. Torej, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo. Tako, da na tem področju jaz verjamem, da bo zelo dobro sodelovanje dveh ministrov.
Pri ribištvu bi samo to želel povedati, da očitno obljube oziroma nekje izhodišča, ki nam jih je dala gospa Marija Damanaki, to je evropska komisarka za ribištvo, da sicer zaradi nas ne more spreminjati evropskih uredb, ampak je pripravljena pa na nas gledati inovativno, ustvarjalno, specifično in tako naprej. Po meni dostopnih podatkih stvari gredo v to smer. Ministrstvo je že do sedaj neke derogacije očitno uspelo izpogajati in to je edina pravilna smer. Program operativnega ribištva 2014-2020 bo na razpolago za naprej. Tisto pa, kar se mi moramo zavedati pa je, da arbitražni sporazum, ko bo dal rešitev, se nam zgodovinske pravice aktivirajo. In naši ribiči bodo lahko povečali območje svojega ribolova. Mi pa moramo poskrbeti, da ko se to zgodi, bomo ribiče in ribiške ladje še imeli.
Gospod predsedujoči na tej točki, če dovolite, končam.

PODPREDSEDNIK ZVONKO LAH: Hvala lepa. Zahvaljujem se mag. Dejanu Židanu za izčrpno predstavitev. Sedaj pa dajem besedo članicam in članom odbora, da kandidatu postavijo vprašanja. Še pred tem bi vas rad obvestil, da poslanka Jana Jenko pooblašča poslanca Franca Juršo za prisotnost v času, ker bi rad razpravljal, drugače ne more, samo za ta čas, potem pa bo gospa Jana Jenko nadaljevala. Prvi je prijavljen k besedi gospod Robert Hrovat, potem pa Franc Jurša.

ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani kandidat. Vi ste si vzel celo uro za predstavitev, to je bilo pričakovano, ker smo, vsaj jaz osebno sem že en vaš hearing dal skozi, in več kot očitno je, da ste seveda dober poznavalec predvsem kmetijske politike. Problematike na resorju kmetijstva in okolja je, če tako rečemo, kolikor hočemo. Vi ste v samem uvodu povedali, da ste pripravili program za eno leto. Ob koncu pa ste povedali, da bo problem v enem letu vse, o čemer ste sedaj govorili, spremeniti ali izboljšati, popraviti, sprejeti, kakorkoli vzamemo. Mislim, da je delati program, pa kljub vsemu, da ste se na nek način zavezali, da boste vladali le eno leto, jaz v to absolutno ne verjamem, ker ste zapisali to tako, da po enem letu greste po zaupnico, glasov imate že sedaj dovolj, tako d je to en velik blef

13. TRAK: (NR)

(nadaljevanje) in sem žalosten, da ste program pripravili res samo za eno leto, ker če gledamo te alineje, ki ste jih zapisali v koalicijsko pogodbo je tukaj bistveno manj od tega o čemer ste zdaj govorili. Jaz sem na nek način na področju okolja malo razočaran, ker ste pravzaprav govorili v glavnem o opominih, o kaznih ki nas čakajo in tako naprej. Jaz sem prepričan, da vse to o čemer ste govorili ni nastalo v zadnjem mandatu, ki je trajal eno leto ampak ima to najbrž daljšo brado; seveda takrat še vi niste pokrival resorja okolja, zdaj ga pa boste in bo, se mi zdi, da boste imeli podobne težave, kot jih je imel vaš predhodnik gospod Bogovič, ki v bistvu v enem letu smo računali, da bo več narejenega. Pa ne mislim zaradi tega, ker je bilo tempirano na eno leto, tempirano je bilo na 4 leta, v boste pa zdaj v enem letu poskušali večino tega, o čemer ste govorili, realizirati oziroma popraviti.
Jaz ne mislim iti v podrobnosti, ker zdaj sem bil že na enem "hearingu" kjer je to glasovalni valjar, je to že neka tradicija, da koalicija podpre ministra ne glede na to kaj pove in v kakšni obliki, bi vas pa vprašal, oziroma postavil dve vprašanji. Prvo je: v drugo alinejo ste zapisali, da boste zaščitili kmetijska zemljišča in pa seveda trajno varovana kmetijska zemljišča. Zdaj me pa zanima vaš princip, ker vi kot minister verjetno imate neko rešitev v glavi, ki jo želite implementirati v zakonodajo, pa me zanima v katero smer bo šlo trajno varovanje kmetijskih zemljišč, ker mislim da je to zelo pomemben zakon, zagotovo.
Druga stvar, ki me je pa na nek način presenetila, ker ste je zapisali v to koalicijsko pogodbo, je pa celoten nadzor nad hrano boste združili v Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V tem letu, pravzaprav lansko leto je bil sprejet ta zakon, kjer smo poskušali, takratna koalicija, tako to urediti kot ste vi zapisali. Ustavilo se je na resorju zdravstva. Torej zdravstveni inšpektorji, pod tem ministrom, ki ga boste tudi sedaj imeli, je bilo zelo jasno povedano: "Naši inšpektorji ne bodo šli pod resor kmetijstva."
In me zanima kako mislite prepričate kolega Gantarja, da boste še tisti manjkajoči del vključili v to upravo, seveda govorim o zdravstvenem nadzoru. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ZVONKO LAH: Hvala lepa. Naslednji je gospod Franc Jurša.

FRANC JURŠA (PS DeSUS): Predsedujoči, hvala za besedo! Spoštovani kandidat za ministra! Jaz bom postavil dve vprašanji pa mi naj kolegice in kolegi ne zamerijo, ker se dejansko bolj tiče severovzhodne Slovenije, ampak ne v celoti. Tudi na Krškem, na Gorenjskem delno, počnejo to stvar o kateri bom jaz čisto kratko razpravljal potem pa zastavil vprašanje.
Namreč v letu 2004/2005 se je Evropski uniji zgodila reforma sektorja za sladkor. Posledično temu smo v naši državi izgubili edino zelo dobro urejeno tovarno sladkorja, ki je vedno poslovala z dobičkom. Obiskoval sem v šestih državah tovarne sladkorja in vam moram zagotoviti, da v nobeni od teh nisem videl tako urejenih zadev in seveda naša tovarna je bila relativno zelo mlada, mislim da okoli 25 let, ko so jo zaprli in v veliki meri tudi porušili. No, zdaj pa čisto kratko o nekih korenih, razlogih zaradi česa se je ta tovarna sploh zaprla. Zaradi tega, ker je v preteklosti država prek svojih skladov najprej prodala svoj delež v tovarni sladkorja, potem so to isto zgodbo ponovile tudi kmetijske zadruge, kljub temu, da so v tistem času ustanovili eno specializirano zadrugo, ampak ta specializirana zadruga

14. TRAK: (NR)

(nadaljevanje) deležev kmetje in kmetijska gospodarstva niso dobili. S tem so posledično izgubili delo nekje okoli 225 delavcev, 1450 kmetij in kmetijskih gospodarstev se pa s to dejavnostjo ne more več ukvarjati. Dobili so odškodnino, to je res, in ker so dobili Holandci in Italijani tako odškodnino, da je presegala vložek so se hitro odločili, da to tovarno v Sloveniji zaprejo. Ampak ne samo v Sloveniji, tudi v drugih delih vzhodne Evrope so dejansko pozaprli. Najprej so zahodnjaki odkupili te tovarne potem pa jih tudi zaprli, da bi obdržali dejansko proizvodnjo dobičkonosnega sektorja za sladkor dejansko v svojih rokah.
Združene prodajalce sladkorne pese, kljub temu da se je nehala proizvodnja sladkorja v Sloveniji niso se dejansko ukinili, ostali so in na osnovi dobrega, varčnega poslovanja tega združenja se je privarčevalo toliko denarja, da so zdaj pripravili eno študijo o upravičenosti predelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja v Sloveniji. To ljudem, kmetom na veliko razlagajo na občnih zborih.
Zdaj pa je ključno vprašanje. Mi smo izgubili kvoto. Seveda do leta 2015 se je takrat zagotavljalo, da bo potem seveda brez kvote se nadaljevalo zdaj se menda govori ali pa se je že celo dogovorilo, da bo kvota obveljala do leta 2018. Tu ima država zelo pomembno vlogo. Mi in Irci smo tisti, ki smo edini izgubili tovarne. Kaj boste, spoštovani kandidat, naredili, da si pridobimo kvoto oziroma, da teh kvot več ne bo in da bomo lahko ponovno oživeli proizvodnjo sladkorja v Sloveniji? To je prvo vprašanje.
Drugo vprašanje pa se bolj nanaša na področje kohezije in področja okolja. V Pomurju bomo izvajali največjo investicijo na področju oskrbe s pitno vodo. Te zadeve so zelo daleč, moram reči, da so že poizvedovanja oziroma razpisi za izbiro izvajalcev te investicije in pričakuje se tudi odločba, ki bo omogočala črpanje kohezijskih sredstev. Seveda tu pomembno vlogo igra Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in istočasno Ministrstvo za gospodarstvo. Glede na to, to pa moram reči, da je mnenje lokalne skupnosti, da sta oba dosedanja ministra relativno veliko napora vlagala v izvedbo tega projekta in sta seveda mesečno sodelovala pri reševanju teh problemov. Ali boste, spoštovani kandidat, to funkcijo, glede na to da prihajate iz tistega konca tudi vi obdržali in si prizadevali, da bodo te projekti seveda tudi izpeljani?
Hvala za odgovor in povem vam, glede na to da poznam vaše delo in tako tudi naša poslanska skupina, vas bomo tudi kot kandidata podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ZVONKO LAH: Hvala. Želi gospod kandidat odgovarjati na ta vprašanja ali še po eni razpravi? Če dovolite bi si jaz vzel čas za kratko razpravo okrog tega.
Mene veseli, da je gospod kandidat za bodočega ministra za kmetijstvo in okolje kot prioriteto vzel okoljski del. S tem, ko je tukaj prečital vseh 30 postopkov, ki jih evropska komisija vodi proti Sloveniji je tudi jasno pokazal, da se v preteklosti ni dovolj naredilo na tem področju in da v kolikor sedaj ne ukrepamo čim prej bodo sledile kazni, ki jih bo potrebno pač plačati iz našega proračuna. Moram pa povedati, da se ta problematika vleče tudi še iz časov, ko je okoljski del bil pod drugim ministrstvom, ko je bil on minister za kmetijstvo. In mi, takrat poslanci v opoziciji, sploh tisti, ki smo

15. TRAK: (TR)

(nadaljevanje) bili aktivni na lokalnem nivoju in smo poznali to problematiko, ker so se projekti že pripravljali za črpanje evropskih sredstev, smo opozarjali ministra, takratnega, o tej problematiki, da bo težko pripraviti in izpeljati te projekte, kohezijske do tistega datuma, konca te finančne perspektive, to je 15. avgust 2015, ko je potrebno, da so vsi projekti že končani, če hočemo do konca leta 2015 počrpati oziroma izkoristiti pravico porabe vseh teh sredstev evropskih. In takratni minister za okolje je malo naredil na tem področju, sedanji minister je zadnjega pol leta veliko postoril na tem področju, pospešil tako pripravo teh projektov za črpanje evropskih sredstev, vendar je moje mnenje, ker kar poznam to področje in ga spremljam kar nekaj let, bo zelo težko končati te projekte, ker nekateri projekti so tako obsežni, tudi to, kar je prej kolega govoril okrog pomurskem vodovodu, projekt, ki je težak preko 50 milijonov evrov, infrastrukturni, ga je težko izpeljati v dveh letih, operativno, fizično je to zelo zahtevna naloga in pozdravljam to, da kandidat želi na tem področju pospešiti to pripravo in realizacijo teh projektov, ker bo velika blamaža v letu 2015, če tega ne bomo izkoristili oziroma teh projektov izvedli, ker moramo vedeti, da so investitorji občine, ne država in da če bo potrebno vračati ta sredstva, bodo morale vračati občine, to je pa 85 odstotkov, približno, od 80 do 85 odstotkov neto zneska projekta, zato pozdravljam že aktivnosti tega ministra, sedanjega, ki je v zadnjih mesecih res veliko naredil na pregledu teh projektov, na pripravljenosti, na sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in pričakujem od vas, da boste kot nov minister to nadaljeval ali pa še intenziviral to in da boste po posameznih sektorjih nastavil ljudi, strokovne, ki bodo kompetentno lahko odgovarjali na to problematiko.
Jaz ugotavljam sedaj, da na ministrstvu ni ljudi, ki bi lahko po posameznih področjih vodooskrbe, ravnanja z odpadki, ali pa odvajanje in čiščenje odpadnih voda, lahko odgovarjali strokovno. In vse nekje sloni na občinah ali pa več občin skupaj, ki so pripravljale te projekte, seveda nosilec projekta je ena občina, glavna občina in jaz se bojim, da teh 600 milijonov, ki ste prej govorili, ki jih moramo počrpati v 2015, to ni samo da jih moramo počrpati, je treba projektov izvesti za 600 milijonov in če gledamo na to, kako so se gradile avtoceste, kako so se tam črpala sredstva, oziroma koliko se lahko izvede, ker je potrebno na stotine kilometrov kanalizacijskih vodov ali pa vodovodov zgraditi v dveh letih. Zato opozarjam, ker ste rekel, da ste program naredili za eno leto, po enem letu ne bo rezultatov, oziroma ne bo odgovornosti, odgovornost bo 2015, takrat ko sredstva ne bodo počrpana. Jaz mislim, da je veliko še možnosti in da ti dodatni projekti za črpanje teh 20 odstotkov, ki jih je zdajšnja vlada aktivirala, da bodo sigurno ta sredstva vsa počrpala, da je zelo dober predlog in upam, da boste do konca junija kot posredniško telo, ki je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je odgovorno za te projekte, poleg Ministrstva za

16. TRAK: (TR)

(nadaljevanje) gospodarstvo in razvoj, ki je organ upravljanja, oba ministrstva imata to odgovornost za ta sredstva.
Upam, da boste res vso svojo pozornost posvetili tem, ker drugače bo 2015 res čudna situacija, ko bodo tista sredstva, ki jih edina imamo na investicije ostala v Evropi.
Da ne bom zdaj zahajal v posamezna področja, ker smo imeli na eni od sej problem voda, dosti intenzivno razpravo okoli tega. Kar se tiče kmetijstva, bil ste sam minister v prejšnji vladi in dobro to problematiko poznate. Jaz bi samo vprašal, glede na to, da je samooskrba na tako nizkem nivoju v Sloveniji, da poleg perutnine, govejega mesa in mleka imamo samooskrbo od 35 do 60 odstotkov na področju ostalih, na zelenjadarstvu, na ostalih panogah in da se nam kmetijska zemljišča zaraščajo. Jaz pogrešam politiko, kako oživiti te male kmetije. Sam ste že povedali, da gre tudi ta politika, skupna kmetijska politika v to smer, da bi male kmetije dobile v naslednji finančni perspektivi več, sam ugotavljam, da imamo predvsem živinorejske kmetije in da smo tukaj nekje konkurenčni, edina panoga, kjer smo nekako konkurenčni s tujino. Pa še vprašanje je kako bo z ukinitvijo mlečnih kvot, to kmete zanima in bi rad vaš odgovor na vprašanje. Kaj se lahko zgodi po ukinitvi mlečnih kvot, ali bodo naše kmetije z omejenimi dejavniki kmetovanja še konkurenčne na tem področju, ravno tako je pa tudi pri reji oziroma govejega mesa, ker ugotavljamo, da tudi s pitanci, če ne bo subvencij v taki meri, kot so sedaj, je vprašanje, če bo ta dejavnost še konkurenčna.
Potem bi vas pa še vprašal glede ravnanja z gozdovi. Zakon je pripravljen, kolikor vem, zakon, ki naj bi sledil evropski uredbi glede sledljivosti, ta vlada je ta zakon že pripravila, imeli smo tudi koalicijsko usklajevanje, mislim, da je usklajen in ga je potrebno samo dati v proceduro. Krovni zakon pa je tudi nujno potreben, to kar ste prej govoril, ker imamo 25 odstotkov ali pa še manj gozdov v državni lasti in 75 odstotkov gozdov v privatni lasti, kjer pa je zdaj neka anarhija in je nujno vključiti tudi te privatne gozdove, v katerem je gospodarjenje slabo v ta program Gozd je lep oziroma Les je lep, da se čim več ustvari novih delovnih mest in dodane vrednosti tudi z lesom, ne pa da se izvaža hlodovino v sosednjo državo in potem nazaj uvažajo pol izdelki, ki jih naša lesno-predelovalna industrija potem drago kupuje iz tujine. Vemo pa tudi, da je nekaj potrebno narediti z Zavodom za gozdove, kjer je potreba po bolj učinkoviti organiziranosti in me zanima, kaj mislite tudi na tem področju storiti, ker je nujno, ker tujci prihajajo k nam kupovati les in če bo šlo tako naprej, nam bodo izropali, preden bomo sami usposobili našo lesno-predelovalno industrijo

17. TRAK: (TR)

(nadaljevanje) in ustvarili toliko in toliko novih delovnih mest.
Toliko bi jaz, ali želite zdaj odgovarjati na ... Prosim.

MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, predsedujoči in tudi vsem hvala za vprašanja.
Tu bi rad še enkrat povedal, opomini, ki so nastali oziroma teh 30 postopkov, tu je minister Bogovič tisti, ki je začel težave reševati in tudi, če bom slučajno jaz minister, bom tudi te težave, mislim, bom reševal z maksimalno zavzetostjo in tudi ko bo čez čas nekdo drug minister, to bo en proces, zato ker ti postopki niso postopki, ki trajajo pol leta, pogosto trajajo več let in pač cilj mora biti enostaven, da bomo tako dobro vodili te postopke, tako hitro naredili tisto, kar do sedaj nismo naredili, da se izognemo plačilom teh velikih kazni, ki nam sledijo, tudi v nobenem primeru ne bom iskal, kdo od predprejšnjih ministrov je bil tisti, da ni prišlo do implementacije, ker to mogoče koga veseli, učinka pa res nobenega ni, enostavno, pomembno število direktiv nismo implementirali, enostavno uradništvo na ministrstvo je podhranjeno in enostavno to bo prioriteta, s katero se bom dnevno ukvarjal, da se v največji možni meri izognemo plačilu kakršnihkoli kazni.
Zaščita kmetijskih zemljišč, moj cilj je tu dosti enostaven. Trudil se bom, da bi do konca tega leta prišli do teh trajno varovanih kmetijskih zemljišč, sta vsaj dva principa, en princip je v bistvu karte, ki se določijo na ravni Slovenije in se enostavno umesti, to je princip, pri katerem smo spoznali pri Naturi 2000, da ni dober, ker kaj se zgodi, potem je to vsiljen princip, drugo je pa princip, da vprašaš komunalno, torej lokalno skupnost, kaj se pa da in najdeš kompromis znotraj komunalne skupnosti in to je rešitev, ki je meni bližja. Bi pa rad tudi tu povedal, kakor tudi pri ostalih zadevah, da noben zakon ne bo šel v proceduro mimo mene naprej na vlado, dokler ne bo usklajen s svetom, ki pa ga kmetijski minister ima, to je Svet za kmetijstvo, ki je neke vrste posvetovalni organ kmetijsko-okoljskega ministra sedaj in so notri zelo ugledni predstavniki, bom pa vključil še komunalne skupnosti.
Zdaj, mi smo predlagali kot poslanska skupina v osnutek koalicijske pogodbe, da potem vsaj naredimo sektor, kot enoten za varno hrano, ostale stranke so se s tem strinjale, jaz sem povsem prepričan, da so prebrale, kar je potrebno prebrati in s tem ocenjujem, da politična volja je prisotna in so kolikor vem tudi vsi štirje, predsednik oziroma predsedujoči oziroma ti ljudje, ki vodijo stranko, so podpisali in to je neka politična zaveza, moja naloga kot ministra pa bo, da to politično zavezo, ki jo pa absolutno podpiram, tudi vpeljem v življenje.
Kar se tiče tovarne sladkorja, dejstvo je, da mi smo v tem trenutku brez kvot in tudi brez tovarne, eno in drugo je namreč povezano, ker kvota brez tovarne ti nič ne pomaga, ker kvota je vezana na pridelavo v neki državi in zato, ker tega v tem trenutku nimamo, en del profita kmetije izgubljajo, ki bi ga imele, namreč v tem trenutku je to ena najbolj profitabilnih proizvodenj v Evropski uniji, cene so bistveno višje, kakor so bile obljubljene z reformo tega področja in zato je tudi jasno, zakaj mi tako enotno zahtevamo, da to kar je bilo dogovorjeno, kar je bilo sprejeto, in to je, da oktobra leta 2015 kvote izginejo, da v bistvu to izgine, po drugi strani je pa to tudi razlog, zakaj velike evropske države, tudi uradne pobude so, tako zelo se trudijo, da pride do preložitve in so ideje od 2020, da do takrat bi kvotni režim moral veljati, ker bi na ta način ti ljudje imeli, in te države, te tovarne imele dosti velik profit, do nekih vmesnih rešitev, 2017, 2018, jaz mislim, da pa tukaj, kdorkoli je kmetijski minister, kdorkoli je v tem odboru, kdorkoli zastopa slovensko politiko, ali pa stališče Slovenije, zelo jasno, mi zahtevamo, da kvote, tako kot je dogovorjeno, padejo in to

18. TRAK: (TR)

(nadaljevanje) bo tudi moje stališče, ki ga bom povsod v Evropski uniji zastopal.
Pomurski vodovod, tu se jaz strinjam z vami, gospod Jurša, do napredka je prišlo zato, ker je potem napredek bil pod prisilno taktirko dveh ministrov, ministra Žerjava in ministra Bogoviča, meni je sedaj, če bom izvoljen, hudo žal, da bo od zdaj naprej, če se bo to zgodilo, Pomurje imelo samo enega ministra, jaz sem pristaš tega, da imamo decentralizacijo v Sloveniji tudi kar se kadrov tiče in tu vam lahko dam zagotovilo, da če so se do takrat ali še sedaj župani in tisti, ki pripravljajo, mesečno morali poročati dvema ministroma, bodo pa sedaj morali enemu. Ta želja in zahteva do teh ljudi, ki pa morajo svoje narediti, pa ne bo nič manj ostra in prisotna in jaz bom poskrbel, skušal bom poskrbeti, da bo država na svoji ravni naredila vse, kar je potrebno, po drugi strani pa tudi jasno zahteval, če bo potrebno, da tudi župani in njihovi projektanti pa tudi naredijo, ker nič ne pomaga, če država vse naredi, ali pa obratno, obojni moramo narediti, da pa zadeva, ki je nujno potrebna, bo realizirana.
Zdaj, gospod Lah, delno sem vam na opomin odgovoril, jaz vem, da je minister Bogovič začel to dobro reševati, tudi jaz, če bom izvoljen, bom to reševal, tudi verjetno moji nasledniki, nimam nobene utopične zamisli, da če imamo 30 pogovor z Evropsko unijo, da ne bomo dobili še katerega, seveda ga bomo dobili, že prej sem vam prebral že nekaj. Mislim, več o teh področjih, kjer mi zamujamo, delovalo se bo na dveh področjih, eno področje bo, da v bistvu ekspertne skupine in ti, ki so odgovorni, bodo imeli vso podporo, da v postopkih, kjer smo, končno naredimo, to kar moramo in potem Evropsko unijo in komisijo prepričamo, da nas prosim lepo za to ne kaznuje, po drugi strani pa, da se bo tveganost opominov pa začela zmanjševati.
Oživljanje malih kmetij, to je tudi borba za vsako delovno mesto, ki ni alternativ. Potrebno je pogledati, kje se jim da še dodatno pomagati, tem kmetijam. Eno bo recimo ta projekt, ki ga bo možno voditi skozi novo kmetijsko politiko, Mala kmetija, kjer je manj administrativno obremenjujoč, pa bolj enostavno se v bistvu pride do tistega, do česar je kmet upravičen, kot drugo pa v bistvu ves čas bodo morala biti stranska vrata odprta in to pri marsikateri kmetiji je neka dodatna aktivnost, neka dopolnilna aktivnost, in potem to morajo biti ciljni razpisi, ki bodo ves čas na voljo kmetijam, ker za nekatere bo pa samo to izhod.
Ukinitev mlečnih kvot, tu pa je zanimivo, če je tako zelo velika želja pomembnih evropskih držav, da konec leta 2015 ne izginejo sladkorne kvote, je pa strahovita želja istih držav, da v bistvu mlečne kvote pa padejo, ker so že padle, v bistvu, sedaj bi bila potrebna pomembna večina, da se ta odločitev spremeni, jaz je ne pričakujem, ker enostavno ni te večine, je pa res, da bo to nam škodilo, škodilo nam bo iz dveh razlogov, prvič, pritisk na cene se bo povečal navzdol in kot drugo, imeli bomo opravka z dvema tveganjema, o katerih moramo pa razmišljati še sedaj. Prvo tveganje je, da pomemben izvozni trg, mislim, da še vedno eno tretjino surovega mleka, ki ga slovenski kmet proizvede, odpeljemo, se odpelje iz države v Italijo, Italija je največja zagovornica padca mlečnih kvot in ima tudi v ozadju, tako tudi javno komunicirajo, pripravljene načrte, da pridejo na mlečno samooskrbo. Torej, trg, kamor gre tretjina naših proizvodov ne bo padel čez noč, ker je to nemogoče, ampak bo začel izginjati. Drugo tveganje, na katerega moramo biti pripravljeni pa je v bistvu, da je slovenski monopolni kupec, monopolni kupec slovenskega mleka pa je Ljubljanska mlekarna, ki po meni dostopnih podatkih odkupi več kot polovico surovega mleka slovenskega, ki se v Sloveniji proda, je prišel pač, očitno, če so informacije iz časopisov dobre, v tuje lastništvo in če se je to res zgodilo, potem je pričakovano obnašanje jasno, ti, ki so kupili, bodo želeli maksimizirati dobiček na ravni svojega proizvodnega obrata, tveganje, ki je tu prisotno je, da jasno, če imajo monopol nad tem, da nekaj kupujejo, bodo ta monopolni položaj skušali verjetno izkoristiti, na to bomo morali biti pozorni, kot drugo pa je, to kar se pa nekje dogaja, tudi po tleh bivše Jugoslavije, da lahko pride do prestrukturiranja proizvodnje

19. TRAK: (NR)

(nadaljevanje) in do manjšega odkupa in slovenski kmet mleko mora nekam prodati. Res je, da mi sedajte procese smo zaznali, tveganje smo zaznali, je pa treba dosti naše pameti, da bomo vsaj do neke mere na vse to pripravljeni.
Zdaj, znotraj neposrednih plačil ali subvencije, kakor tudi rečemo teh 138, potem 140 milijonov Evrov, katerih bomo mogli še neko rezervacijo imeti, je pa tudi en prostor za "proizvodnjo" vezan na plačila, ta prostor je 10% ovojnice oziroma, da če dodatno dokažemo, da če ne dvignemo na 15 bo kateri sektor pa zelo ogrožen oziroma se lahko karkoli drugega hudega zgodi, pa lahko gremo na 15%. Goveja živina je ena od tistih, kjer je možno pomagati tudi na ta način, medtem ko nekatere druge, recimo prašiči, perutnina pa to pa niso, tam pa je možno, če se tako odločimo, da preko nekih nadstandardov, kar pa črpamo iz programa razvoja podeželja. Kako s privatnimi gozdovi. Spomnite se podatka, ki smo ga doživeli, ko se je predstavilo kmetijsko poročilo za leto 2011. V tistem poročilu je bilo vidno, ker za leto 2012 še ni na žalost podatkov, ki bi jih poznali uradno, po tistih podatkih smo leta 2011 rekordni posek imeli v Sloveniji. Mislim, da 3,9 milijonov Evrov kubikov BRUTO. To je maksimalni rekord, odkar to beležimo je pa to še vedno samo 69% predvidenega oziroma možnega. In s tem, ko se ne približamo vsaj 90%, 95% pomeni, da samo v prvem koraku v gozdu, skozi palec, 100 milijonov Evrov, ki bi jih nekdo dobil to pa je pomemben denar. Ob tem pa je potrebno povedati, da državni gozd je večinoma skoraj da do meje izkoriščen. Se dela vse naravno, ker je kontrola, težavo imamo zaradi te majhne lastniške strukture privatnega gozda; zdaj kako je tu smiselno posegati.. Vedno sta dva vzvoda. En vzvod je, če se tako dogovorimo je lahko podoben kot pri kmetijskih zemljiščih, tam imamo tudi palico, je dolžnost, ker je to javni interes, tudi obdelovati površino, drugi vzvod, ki ga imamo kot država na razpolago je izboljševanje mehanizacije, ki je potrebna za gozdna opravila. Mi smo že v tem programskem obdobju, smo sprejeli nekaj ukrepov, te ukrepe, torej te razpise za posodobitev mehanizacije bomo v vsakem primeru vodili še naprej in kot država bomo lahko podprli na nek način tudi povezovanje, tudi poslovno sodelovanje in to bomo pač izkoristili in bomo to kot naš vložek v skupni program dveh ministrstev, torej Les je lep, pač vložili.
Mi pa lahko tudi naredimo kot kmetijski resor, da v bistvu sofinanciramo v nekem velikem deležu tudi te žage, kot dopolnilno dejavnost, nima pa to ministrstvo pristojnosti, da pa financira te večje žage, obnovo večjih žag, ker to se ne šteje več kot kmetijska, je nemogoče prikazati kot kmetijsko politiko, lahko pa to dogovorimo preko kohezijo.
Ali podpiram zakon v proceduri? V vsakem primeru je potrebno, da gre zakon ker je to uskladitev, medtem ko o enem delu pa nisem povsem prepričan. Tisti del, ki tako ali tako majhne lastnik in lastnike gozda obremeni z dodatnimi dajatvami. Jaz ne vem ali si v tem času mi to lahko privoščimo. .../Oglašanje iz klopi/... A je že zunaj? Nimam zadnje verzije; pač kot bivša opozicijska, saj ne vem več kako se imenujem, poslanec, mi je bilo dosegljivo in v tistem notri je še bilo tole. Potem pa absolutno zakon mora iti naprej.
Kaj je Zavod za gozdove? Zavod za gozdove nujno potrebuje prestrukturiranje. Ne moremo imeti Zavoda za gozdove, kjer imamo 400 operativcev in pa 350 ljudi nadgradnje. To ne more biti. To prestrukturiranje bo potrebno narediti. To je to.

PODPREDSEDNIK ZVONKO LAH: Hvala lepa. No preden dam besedo naslednjemu razpravljavcu, samo toliko, da dam kandidatu odgovor, ko ste rekel, da bo Prekmurje ali Pomurje imelo samo enega ministra, jugovzhodna Slovenija niti enega ne več, če se ne motim.
Sedaj pa je na vrsti Tomaž Lisec, pripravi pa naj se Katarin Hočevar.

20. TRAK: (NR)

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala predsedujoči! Spoštovani, zaenkrat še poslanski kolega oziroma kandidat za ministra.
V uvodu ste bili kar izčrpni, odprli ste veliko tem, kar pomeni da je tudi veliko problemov na teh dveh področjih, kar pomeni da je tudi veliko delo pred vami pa verjetno tudi pred vsemi nami.
Jaz ko sem se pripravljal na ta "hearing", zaslišanje, sem se ozrl na vaše delo v mandatu 2008/2011. Pogledal sem kaj je ta vlada naredila na področju kmetijstva, okolja v tem letu ko je opravljala svoje poslanstvo in pa zelo podrobno sem tudi pogledal koalicijsko pogodbo, ki dela nek program za vas.
Na začetku naj rečem, da danes sem bil že na kar nekaterih "hearing-ih" in moram reči, da je bil vaš predstavitveni govor najbolj konkreten, kar verjetno ni presenečenje, glede na to, da vsaj na področju kmetijstva vam vsekakor moramo dati določene zasluge za razvoj na tem področju.
Jaz bom zelo kratek, imam samo par vprašanj. Štiri , pet področij, da ne bom šel na preširoko.
Prvo je glede dimnikarskih storitev. V koalicijski pogodbi ste zapisali: "Uredili bomo področje izvajanja dimnikarskih storitev." Vse lepo in prav, ampak to se trudijo že vsi ministri, bom rekel ne samo lepa ampak verjetno desetletja nazaj, pa me zanima čisto vaš oseben pogled, kot kandidat, oziroma verjetno tudi minister, kakšne rešiteve zagovarjate na tem področju? Kot verjetno veste so dimnikarske storitve v bistvu bile pod občinami, niso bili vsi zadovoljni. Zdaj imamo koncesije niso zadovoljni ne uporabniki, ne izvajalci storitev. Ko pa se pogovarjamo o liberalnem oziroma licenčnem sistemu pa spet prihaja do nekih opazk, kako ta sistem naj ne bi bil najbolj pravičen, tako da me zanimajo vaši predlogi glede področja dimnikarskih storitev. Tudi spremembe cenika, če se kakšne obetajo. To je prva tema.
Druga je tema glede odpadkov. Tudi to smo veliko pozornosti dali na tem sklepu odbora, ko so imeli sejo pod vašim vodstvom 15. novembra, torej slabe tri mesece nazaj. Pa me zanima glede na to, da so kar nekateri ministri v preteklosti že odleteli s svojih področij zaradi neurejenih zadev na tem področju, me zanima kakšni so vaši načrti s sežigalnico odpadkov, ter kakšne so bolj konkretne rešitve na področju ločevanja oziroma zmanjševanja oziroma predelave odpadkov. Kot veste, operativni program je sprejet. Evropski opomini so pa tudi pred nami, tako da tudi na tem področju nas čaka veliko odgovorov, da uresničimo vsa vprašanja, ki so pred nami.
Tretja tema s področja okolja so občinski prostorski načrti. Na žalost je situacija v državi taka, da se posamezna ministrstva, raje kot za reševanje konkretnih zadev na tem področju ukvarjajo s "ping-pongom", se zgovarjajo kdo je kriv, kdo ni kriv. Pa me zanima kot eden najbolj pomembnih ministrov na tem področju, poleg ministra za infrastrukturo in promet, ali imate v mislih kakšne konkretne ukrepe za pospešitev projektov. Ne bom zdaj govoril v katerih organih znotraj sestave ministrstva tiči največji problem, ampak verjetno jih boste, če jih še niste, kmalu zaznali. Tako, da to me zanima.
Predzadnje, kmetijsko zemljišče. Ali še vedno vztrajate, da je vaš zakon bil boljši kot zakon, ki smo ga sprejeli v tem mandatu predvsem na področju odškodnin? Kot verjetno veste, jaz kot član odbora, pa že prej kot strokovno sodelavec v poslanski skupini, sem zagovarjal stališče, da je tukaj potrebno biti malo bolj liberalen, ne pa preveč strog. Tudi sam podpiram trajno varovana kmetijska zemljišča, neko evidenco, ampak me je bolj strah, da ne bomo tukaj papež papeža in si okoli vratu nastavili isto zanko kot smo si jo pri Naturi 2000, kjer imamo sedaj, ko prihaja do implementacije te Nature, ogromno težav v naši naravi. Kajti Slovenija je majhna in če vse zaščitimo, potem pa imamo probleme kako izpeljati neke konkretne probleme, nas včasih ta trajno varovana zemljišča lahko drago stanejo.
Za zaključek, eno popolnoma hipotetično vprašanje. Kaj je za vas kot kandidata za ministra bolj sprejemljivo; sicer vem, da TEŠ je že pred samim zaključkom ampak če bi se sami, bom rekel leta 2000 ali še prej odločili, kaj bi raje izbrali ali izgradnjo TEŠ 6 ali

21. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) drugi blog nuklearne elektrarne. Glede na to, da pa sam prihajam iz Posavja pa na vas apeliram, da kot sem že prej rekel je veliko ping-ponga tudi na področju izgradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, apeliram da te postopke pospešite. Saj pravim, jaz bom na temu odboru še večkrat opozoril pa verjetno bo potrebno tudi na kakšen drugi odbor iti, da se bodo zadeve v Posavju rešile, ker posavske občine imamo kar velik problem s tem odlagališčem.
Za zaključek, jaz upam, da uradniki na vašem ministrstvu katerega boste verjetno prevzeli, predvsem na okoljskem delu, ne bodo zopet poleg vas prihajali na odbor s temi odgovori, da se jim nič ne da, nič ni mogoče ali pa celo da se ne sme. Tako da jaz upam,da boste uveljavljali na marsikaterem področju tudi svojo avtoriteto kot minister in rekli bobu bob in seveda prišli pred nas z rešitvami. In verjamem da tako kot do sedaj da se ne bomo šli tukaj na temu odboru političnih iger ampak bomo iskali najboljše in najbolj strokovne rešitve. Tako da jaz vam želim, glede na tod a boste zelo verjetno potrjeni tako danes kot tudi na seji Državnega zbora, predvsem eno uspešno delo. Hvala.

PODPREDSEDNIK ZVONKO LAH: Hvala. Besedo ima Katarina Hočevar, pripravi pa naj se Gašpar Mišič.

MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): En lep pozdrav tudi z moje strani.
Jaz sem uvodoma povedati, da sem v tej vladni kadrovski zasedbi v temu predlogu poleg imen iz Državljanske liste najbolj vesela vašega imena, gospod Židan. V prvi vrsti upam, da, če se ozrem na vaš prejšnji mandat, da boste pri kadrovskih odločitvah se poslužili svoje prakse, ki ste jo izvedli, ko ste prvič prevzeli to funkcij in sicer, da ste učinkovito poiskali znotraj resorja kadrovske potenciale in z ustrezno rotacijo uradnikov zagotovili, bom rekla še bolj učinkovit potek delovnega procesa.
Nadalje bi vas rada pohvalila, da ste iz gospodarstva prenesli eno prakso za katero se bojim, da jo drugi ministri še premalo izvajajo in sicer, da ste ob nastopu mandata vso uradništvo, cel aparat seznanili s cilji, ki jih želite v svojem mandatu doseči. Tako da to ciljno vodenje vam seveda priporočam tudi zdaj posebno zato, ker imate krajši mandat. Ste pa ta svoj prvi mandat predvsem zaznamovali z velikim poudarkom za področje varne hrane. Predvsem ste na vsakem koraku tudi osveščali o pomenu varne hrane, zato me zanima katere izzive na temu področju konkretno vidite pa zdaj za ta svoj drugi mandat oziroma kaj smo se Slovenci naučili v aferi s konjskim mesom? In če, glede na to zadnjo afero ki smo jo imeli vidite kot pristojni minister za to področje kakšne ukrepe, ki bi jih lahko izvedli, da se ta zadeva več ne ponovi?
Seveda, za področje okolja so okostnjaki iz omare padali že ministru Bogoviču, najbrž bo kakšen padel tudi še pod vašim ministrovanjem ampak danes sem videla v tej vaši predstavitvi, da se tej problematike zavedate, jaz sama pa lahko napovem, da bomo seveda upam na čimprejšnje odloke v zvezi s prašnimi delci PM10 tako za Zasavje kot tudi za druga območja.
Reorganizacija je bila v preteklih letih del vsakdana tega resorja. Zanima me, če boste v temu letu uradništvo na temu resorju s tem prizanesli oziroma, če jih načrtujete na katerem področju in pa kakšne.
Kot predsednik tega odbora ste uvedli eno zanimivo prakso, da smo sklepe, ki jih je ta odbor sprejemal tudi preverjali kako so bili realizirani. In zanima me, če glede na to da sklepe ki smo jih sprejeli dobro poznate ali boste imeli z njihovo realizacijo sedaj kot minister z njimi težave oziroma, če mislite da jih boste dejansko v praksi lahko, bom rekla brez problemov

22. TRAK: (PK)

(nadaljevanj) tudi izvedli ali pa so kateri sklepi takšni, da vam v bistvu v temu delu kot smo si v bistvu zadali ali pa planirali delovanje te vlade, če boste s to realizacijo imeli težave?
To so nekako moja vprašanja, za katere pričakujem odgovore. Drugače vam pa želim uspešno delo ampak v bistvu ne dvomim da bo tudi ta mandat uspešen. Hvala.

PODPREDSEDNIK ZVONKO LAH: Hvala Katarina. Besedo ima Gašpar Mišič. Hočem samo opozoriti, da bo to zdaj vaš minister, da ne boš predolg. Pripravi pa naj se Saša Ciglar.

GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Ravno zaradi tega, predsednik hvala in pozdravljen kandidat za ministra, Dejan Židan, tudi za odlično uvodno predstavitev.
Predvsem sem zadovoljen zaradi tega, ker je Dejan omejil se na določene ključne projekte, ki jih mora dejansko realizirati v enem samem letu. Jaz si bom tudi prizadeval, da se bo uresničila ta napoved in da bomo na področju kmetijstva dosegli bistveno višje rezultate, kot smo jih dosegali v preteklosti. To, da imamo toliko postopkov in toliko morebitnih kazni, ki jih bomo morali plačati prej ali slej je zagotovo posledica in krivda ne tako na strani ministrov, ki so se menjali ampak predvsem zaradi nekako preveč samozadostnega in preveč, bom rekel neaktivnega tistega dela kmetijskega ministrstva in okoljskega seveda, zaposlenih. Tistih, ki so tam dejansko že leta in leta. Tistih, ki se obnašajo kot da so lastniki delovnega mesta.
Zelo sem vesel, da bi minister napovedal oziroma bodoči minister prestrukturiranje zavoda za gozdove, ker očitno je tudi tam veliko rezerv oziroma premalo aktivnosti. Zelo sem vesel, da se zavedamo že v startu, da je uradništvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje podhranjeno, predvsem strokovno, po številu niti ne, ker zaposlenih je kar precej ljudi. Očitno je potrebno tam narediti določeno prevetritev, kajti Slovenija res predolgo časa zamuja in smo vedno bolj izpostavljeni kot nepripravljena država vplivom globalizacije. Jaz pa sem osebno mnenja, da globalizacija je priložnost za pripravljene in je ovira za nepripravljene. In glede na potencial in naravne danosti in glede na to, da je za mene osebno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje eno najbolj pomembnih ministrstev ali pa celo najbolj pomembno. Vsi favorizirajo Ministrstvo za finance, jaz pa mislim da brez osnove, brez naravnih potencialov, brez naravnega bogastva, če se tega ne bomo zavedali in če to ne bomo znali bolje izkoristiti, če se ne bomo znali zavedati svojih primerjalnih vrednot v odnosu do partnerskih držav EU potem za to državo ni zelene luči oziroma ni napredka.
In, ker sem se z Dejanom velikokrat pogovarjal na to temo in vidim, da trezno razmišlja in da bo dejansko lahko dosegel tudi s takšnim načinom dela in glede na izkušnje, ki jih je dejansko imel v preteklem mandatu, sicer neko krajše obdobje in glede na izkušnje v Državnemu zboru,da vemo da zakoni morajo podpirati in odpravljati ovire na terenu, da bo ta situacija nekoliko izboljšana. Bi pa dejansko, glede na to da sem slišal uvodoma tudi gospoda Roberta Hrovata nekako češ, da so to samo floskule pa da nič ne bomo naredili oziroma, da se nič ne bo dalo narediti... jaz bi pričakoval od vseh poslancev pozicije in opozicije, ne glede na to kdo je prej bil pozicija in opozicija, da dejansko za področje kmetijstva in okolja, ker tukaj nas Evropa najbolj opazuje in tukaj nas Evropa najbolj kaznuje in tukaj sami sebe kaznujemo v kolikor se ne poenotimo. Zagotovo je to področje kjer bi morali vsi delati k istemu cilju, to je, da se zavedamo svojih naravnih bogastev, da ohranimo to svojo naravo in da te svoje primerjalne prednosti v odnosu do Evrope in širšega sveta izkoristimo bolje. Če se bomo mi kregali bo dobiček imel nekdo tretji.
Poskušali so nam z razno raznimi manevri od privatizacije vodnih virov do še podobnih recimo manevrov in, če ne bi pravilno in pravočasno se prebudil in odreagirali bi se nam lahko tudi zgodilo še kaj hujšega. Zato sem vesel, da je

23. TRAK: (TR)

(nadaljevanje) bil eden prvih, ki se je zavzel za ohranitev vodnih virov in da je tudi dal pobudo, da se skliče izredna seja na to temo in da je sodeloval pri tem aktivno, in da se bo zavzemal za slovenskega kmeta, bi pa samo dal iztočnico, da pa moramo tukaj sodelovati tesno Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, kajti brez te sinergije ne bo uspešnega črpanja kohezijskih sredstev, ker vemo, da tu mora obstajati določena povezava in da moramo slovenskemu kmetu ustvariti pogoje, da svoj pridelek predvsem proda, kajti, če bomo samo ustvarjali samo pogoje, da pridelek pridela in če ne bomo zagotovili trga, potem pa ne bomo šli v pravo smer.
Jaz sem dejansko enih par iztočnic dal, dejansko ne gre niti za vprašanje, gre samo za popotnico in za ponudbo, da bomo vsi skupaj uspešno sodelovali na tem projektu zagotavljanja uspešnega poslovnega okolja za slovenskega kmeta in za področje okolja, da bomo na koncu plačali čim manj kazni Evropski uniji zaradi nedoseganja visoko zastavljenih ciljev, ali pa zaradi nedoseganja, pač neizpolnjevanja določenih pogojev, ki nam jih je naložila Evropska unija. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ZVONKO LAH: Hvala.
Želi kandidat odgovarjati na sklop teh treh razpravljavcev?

MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, predsedujoči.
Prvo vprašanje je bilo od gospoda Lisca, dimnikarske storitve, tisto kar je zanimivo, pa premalo pomislimo, tu več mi niti nimamo proste odločitve. V trenutku, ko je Nemčija bila predmet obravnave Evropskega sodišča in je morala sprejeti njihovo odločbo, je njihov cehovski sistem bil v fazi prilagoditve in temu moramo mi slediti, ker je usmeritev Evropske komisije jasna. Zdaj, kaj je nova usmeritev, je enostavno, to je tudi tisto, kar je minister Bogovič napovedal, kot prvo je treba narediti register naprav, ki se uporabljajo na tem področju, ko se pa to naredi, je treba sistem prilagoditi tako, da bo delno temeljil na prosti izbiri, razen nekaterih stvari, ki bodo najbolj v javnem interesu in jih lahko opravlja inšpekcija, ki je mi nimamo zadosti, ali pa koncesionarji, ki jih imamo, torej ta nemški model je meni tudi, mene osebno je prepričal in tu bom sledil "timing-u", ki ga je tudi gospod Bogovič napovedal.
Seznanjen sem, da je vlada sprejela program dela z odpadki, kar je dobro, nujno potrebujemo še nekaj teh programov, tudi sem seznanjen, da ta program temelji na letnem zmanjševanju odpadkov in vedno več je predelave, zato bodo potrebne količine za predelavo bistveno manjše kot so sedaj in tudi seznanjen sem, da je v tem programu tudi to, kar je ta odbor tudi sprejel že, sicer pred časom, to je, da je del tega programa tudi, če je potrebno, tudi sežigalnica in jasno, da bom potem, če bom izvoljen, program pogledal, ampak poglejte, tisto, kar stroka naredi ne more biti odvisno od menjave mogoče političnega ministra ali dveh, saj v končni fazi to delajo neodvisni ljudje in tu sem samo vesel, da je to sprejeto.
Pri prostorskih načrtih občin pa dovolite, da z vami delim izkušnjo, v neki prejšnji vladi, ko sem bil neki minister, je tisto, kjer je ministrstvo pristojno, torej, da daje mnenja na prostorske akte in potem, da daje usmeritve in potem mnenja, mislim, da je bilo, ko sem začel z mandatom, rok zamud skoraj 2 leti, z reorganizacijami, nobeno novo zaposlitvijo, samo reorganizacijo smo prišli v letu in 9 mesecih mislim na 2 meseca samo zamude, kar še vedno je napačno, ne bi se smelo zamujati, ampak tudi, verjetno je sedaj prišel že sistem na nulo, pri okolju so dosti večji problemi, tako podredno povem, da v tem trenutku nekatere vodne pravice zamujajo za 10 let in ob tem, da je več vstopnih točk in več ljudi odloča o podobni zadevi, ampak tudi to se bo dalo rešiti na podoben način, kot so se pri soglasjih in pri mnenjih za kmetijska zemljišča, mi imamo pa eno težave nekje drugje. To pa je sistemsko, o kateri sem se pogovarjal tudi s kandidatom za novega ministra že in to je, da sistem, ko občina nekaj načrtuje dolga leta, včasih 5 let se pogaja z občani, z investitorji, in šele takrat pride in potem postane žrtev države, teh 21 /Nerazumljivo./ na ravni države, postopke pa vodi seveda ministrstvo, ki je odgovorno za prostor, je nekorekten do občine in je bistveno bolj korekten sistem takšen, da v bistvu tisti, ki

24. TRAK: (TR)

(nadaljevanje) imajo pravico karkoli zapovedati, morajo povedati takoj in dokončno, ne pa da spreminjajo mnenja. Če bomo mi uspeli iti s spremembo zakonodaje v to smer, bomo življenje občinam naredili lažje, zmanjšali bomo delo, ki ga opravlja administracija, tudi za občine, pa še učinek bo bil. To je moj razmislek, kako iti, ampak to je medsektorska zadeva.
Samo malo, da dam očala. Seveda je bil stari Zakon o kmetijskih zemljiščih boljših, kakšno vprašanje pa je to. Zakaj je bil boljši? Zato, ker je sledil nulti porabi kmetijskih zemljišč. Kmetijsko zemljišče je, namreč, je naravni vir, ki je omejen in mi ga imamo v Sloveniji premalo. Mi naravni vir, ki ga imamo premalo, lahko ščitimo na dva načina. En način je takšen, da nič ne dovoliš več, ampak s tem zavreš razvoj občin, države, lokalnih skupnosti, nobenega investitorja, tako ne moreš delati. Drugo je pa to, kar je tudi stališče OECD-ja, nulta poraba pomeni tudi tole lahko, da če nekje naravni vir iztrošiš, potrošiš, da pa ta potrošnja je strošek in ta strošek je enak temu, da nekje drugje ekvivalent vzpostaviš. Mi smo se dostikrat pogovarjali, ali so vrednosti, ki so bile v zakonu zapisane, prenizke, previsoke ali ta prave, dejstvo je, da izkušenj nismo imeli, kako usposabljati in kakšni so stroški, v Sloveniji teh izkušenj nimamo, imamo izkušnje, če gledamo recimo Francijo, imamo izkušnje, če gledamo Nemčijo in takrat so se pač uporabili količniki, kakršne je stroka predlagala. Jaz sem se že takrat zavedal, da potem, ko bomo imeli neke izkušnje, kaj je realni strošek, da bomo temu mogli prilagoditi. Ali je mene strah, v bistvu, ker zdaj več tega principa nulte porabe ni, v bistvu, strah me ni, strah me pa ni zato, ker tisto, kar smo sami naredili, mogoče dva ali pa tri korake pred Evropsko unijo, bomo pač naredili na podlagi evropske direktive, ko bo prišla. Namreč, Nemčija je šla v zaščito, različne države različno znotraj, /Nerazumljivo./ že ima, nekatere druge so prestavljene na leto 2015, nekatere druge evropske države in če s tem, ko smo brali zadnjič v bistvu to strategijo do leta 2020 je notri Evropska komisija dosti dobro povedala, varovanje kmetijskih zemljišč je preslabo regulirano. Poglejte, ko Evropska komisija to pove, je to kot ladja Titanik, obrnila se je v eno smer in sledili bodo nadaljnji koraki. Ampak kljub vsemu, če bomo vsi skupaj naredili, da bomo znali določiti trajno varovana kmetijska zemljišča na način, da bo pa to neki sporazum z lokalno skupnostjo, pa tudi z drugimi, ki imajo pravico karkoli povedati o prostoru, bomo naredili več kot zadosti.
Zdaj, kakšen odnos do TEŠ-a, to ni težko izvedeti. Že kot minister na vladi sem glasoval proti, pa tudi kot poslanec tukaj. Kakšen odnos imam pa do NUK-a, povsem enak, zato ker sem pristaš negavatov/?/. Kaj je to pristaš negavatov? Vložiti denar v to, da boš porabil manj.
Zdaj grem naprej. Na področju hrane je seveda izziv, da se je tveganje spremenilo in če se spremeni tveganje, se mora tudi uradna ocena tveganja spremeniti, lahko pa to tudi povem z bolj preprostimi besedami, kadar je tveganje večje, več fizičnega nadzora, več analitike. In če tega na počneš, na nek način svoje državljanke in državljane pustiš na cedilu. Kako sem jaz razumel, kaj je pokazala afera, v narekovajih, "konjsko meso", to ni bila afera deklaracije, treba je vedeti, ker afera z deklaracijo je zavajanje, tu pa gre za sum hudega kriminalnega dejanja in sum ogrožanja zdravja ljudi. V prehransko verigo so pošiljali surovine, ki so iz nekih upravičenih razlogov, ker je stopnja tveganja zelo velika, prepovedane in to tudi, če pogledate, kako se je odzval sistem v Evropski uniji, ko so začeli iskati, kje pa je konjsko meso tam, kjer ne bi smelo biti, so takoj začeli iskati tudi nekatera poživila, ki se pri športnih konjih uporabljajo. Torej, gre za ta dva suma in na tej točki je naš sistem odreagiral prepočasi. Poslati inšpektorje, nadzornike, preverjati, ali so deklaracije v bistvu takšne, kot morajo biti, ja, kateri lopov pa bo na deklaracijo napisal, da je lopov. In ravno ta primer je pokazal, kako je napačno, da nimamo pa tudi sistema varne hrane enotnega. Naš sistem, največji del sistema, to je uprava za varno hrano, se je, recimo temu rečemo blago, odzvala nerodno in prepočasi.

25. TRAK: (TR)

(nadaljevanje) Še bistveno bolj prepočasi pa se je potem zdravstveni sistem, ker je potrebno, da bi se prav tako lumpe lovilo pravočasno, namreč pri lumparijah je tako, ko lumpi ugotovijo, da jih loviš, se skušajo pa skriti in ravno ta afera je meni pokazala, da v času krize smo dolžni bolj varovati ljudi.
Se strinjam okoli okostnjakov na okolju, meni prav je ostal v spominu intervju ministra Bogoviča, ne vem, ali je bil za Siol, ali kaj, ko so ga vprašali, kaj pa misli o Židanu, je povedal vsaj nekaj stvari, na področju kmetijstva celo ve, na področju okolja pa se mu bo zgodilo podobno, kakor se je meni, in sicer, bo neprijetno presenečen. To sporočilo njegovo sem zelo razumel in to je tudi razlog, zakaj ni dobro, da ministra imenujemo, minister sedaj se je pa nauči in če bomo imeli v tej državi, da bomo ministre imenovali na eno leto, to bo državi kot državi, če rečem blago in diplomatsko, ne bo koristilo, lahko bi pa bolj močno besedo uporabil.
Kaj je z reorganizacijami na MKGP-ju? Razen tega, da v bistvu, ampak to bo treba preveriti, to se verjetno da tudi z vladno uredbo o organih v sestavi, kar bi v končni fazi tudi sedanja sprememba uprave lahko zgodila na ta način, samo se doda še ena kocka, to niti ni neka reorganizacija, ampak je samo dopolnitev verige, to je cilj na tem kmetijskem delu resorja, na okoljskem je pa vlada tudi že nekakšno svojo videnje, da je pa potrebno v bistvu resor voda narediti v bistvu tudi strukturno resor voda. Vzela pa si je čas in ker je to kakorkoli korenita sprememba z drugim najpomembnejšim resursom, prvi je seveda zrak, drugo je voda, tudi na tem področju nimam nobenih revolucionarnih nagibov izdelanih, ampak to študijo, ki jo je vlada naredila, pogledati, tudi vprašati te, ki so delali, zakaj je to tako, saj so v končni fazi delali jo strokovnjaki, nekaj mnenj je bilo tudi najetih, in potem v planskem roku, kakor je to zamišljeno, zamišljeno je pa tako, da potem ideja, kako naj bodo vode urejene, gre v javno razpravo in to bo šlo v javno razpravo, dogovorili bomo sistem, za katerega bomo verjeli, da je učinkovit in potem šli v reorganizacijo, nič na hitro. Škoda je ljudi dražiti, ker če vsako leto delovno mesto ljudem spremeniš, strahovito zmanjšaš učinkovitost sistema. Pri teh uradnikih je boljše, evolucijsko, da kaj dodaš, kaj dopolniš in ljudi varuješ, /Nerazumljivo./ razmišljajo o svojem delovnem mestu, ampak potem, kaj bodo koristnega za državo naredili.
Kaj so sklepi, ki jih je sprejemal odbor? Verjetno ste opazili, da je gospa Dragana, ki zraven vas tam sedi in tako napeto opazuje ves odbor ves čas, me je prav strah, ves čas je potovala med vodstvom tega odbora in med predstavniki ministrstva na tej strani, ali pa ministrom, z eno od preprostih nalog ali prošenj, da v bistvu vpraša vladno stran, ali je čas, ki ga predlagamo, za njih dober. Saj zakaj pa bi ta odbor v bistvu sprejemal sklepe, da nekaj narediš v treh mesecih, če potrebuješ 6 mesecev časa, saj ni namen, namen tega odbora je, da poda usmeritve in potem pač dogovori čas s tistim, ki mora izvesti. In jasno, da bo tudi ministrstvo, tudi v tej sestavi, če bo prišlo do spremembe, pregledalo sklepe tega odbora, je potrebno realizirati in takšna bo tudi usmeritev. Sklepe, če katero ministrstvo, je to Ministrstvo za kmetijstvo sklepe Odbora za kmetijstvo vedno skušalo realizirati, zdaj bomo pa še okoljski del ministrstva to naučili. To je to.
Pri Gašparju Gašparju Mišiču, hvala za lepe besede. Edino mogoče to bi povedal o uradništvu, jaz za razliko od marsikoga v tej državi pa na slovensko uradništvo gledam pozitivno, jaz se zavedam, da te države brez dobro delujočega uradništva nimamo, se zavedam, da je to uradništvo pogosto tista tarča, v katero se strelja po nepotrebnem in da imamo mi opravka tudi s prestrašenim uradništvom, da je tako prestrašeno in ugotovilo, da je najbolj varno, če delajo zelo malo, ker potem pa ne bo napak. Jaz bom skušal z uradništvom dogovoriti korekcijo, pa tudi mislim, da že moj predhodnik, dosti stvari se je naredilo v zadnjem letu

26. TRAK: (TR)

(nadaljevanje) in to je, da tisti, ki dosti dela, se ima pravico tudi zmotiti. Torej, če uradnik naredi napako, to ni smrtni greh, ampak če se napaka ugotovi, dajmo jo priznati in popraviti in z vsem spoštovanjem delati naprej. Hvala.

PODPREDSEDNIK ZVONKO LAH: Hvala, gospod kandidat.
Naslednji je kolega Saša Ciglar, pripravi naj se Roman Žveglič.

SAŠA CIGLAR (PS SDS): Hvala, spoštovani podpredsednik, spoštovani kandidat za ministra, mag. Dejan Židan, spoštovane kolegice in kolegi.
Jaz bi opozoril mogoče na področje, malo iz drugega pomembnega vidika, in sicer, ste tudi zapisali, da bi sprejeli ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka. Če govorimo o kakovosti zraka moram tudi opozoriti na področje zakonodaje, ki še ni rešeno, in sicer, področje smradu. Pri nas nimamo zakonsko določene dopustne mejne vrednosti za smrad, poznamo pa kar nekaj primerov, recimo v okolicah bioplinarn, v katerih smrad povzroča precej nevšečnosti bližnjemu prebivalstvu. Smrad se da izmeriti, nekatere države Evropske unije imajo zakonsko določene dopustne mejne vrednosti, v Sloveniji imamo kar nekaj usposobljenih inštitucij za strokovno izvajanje tovrstnih meritev, vendar meritve same po sebi ne pomenijo nič, ker v Sloveniji ni mejnih emisijskih vrednosti za smradove. Ko bomo lahko meritve ustrezno ovrednotili, šele takrat bomo lahko zahtevali potrebne ukrepe za sanacijo tovrstnih objektov in zagotovili kakovosten zrak prebivalstvu, ki živi v neposredni bližini takih objektov.
Torej, smrad se da izmeriti, smo rekli, meritve se da ovrednotiti, škodljivi učinki so znani, tudi škodljivi učinki zdravju so znani, katere smrad povzroča, smo imeli tudi že primere, ko so šli ljudje določene lokalne skupnosti na ulice, ko smo imeli težave s konkretno bioplinarno recimo. Zdaj vas pa sprašujem, kaj mislite na tem področju urediti, predvsem pa kdaj mislite to področje zakonsko urediti?
Za drugo vprašanje mi je dal kolega Gašpar Gašpar Mišič dobro iztočnico, sicer ko je rekel, da ni samo važno, koliko hrane pridelujemo doma, tudi kako jo prodajamo. Jaz mislim, da tukaj igra veliko vlogo lokalna skupnost, če govorimo o pospeševanju prodaje, ki tudi posledično pomeni povečana samooskrba. V mislih imam konkretno ukrepe vašega verjetno bodočega ministrstva, obnova in razvoj vasi. Moja ideja gre v to smer, ker imam tudi iz svojega okolja neke podobne izkušnje, kaj pri nas manjka, manjka pri nas, še vedno, bom rekel po domače, neke tržnice, kjer lahko kmetje svoje izdelke prodajajo. Se pravi, jaz mislim, da bi bilo potrebno obnovo in razvoj vasi, te ukrepe oziroma razpise temu ustrezno preusmeriti, da imajo lokalne skupnosti večji poudarek na tem, da dajo več na prodajna mesta.
Prej ste govorili, da obnova in razvoj vasi, da bi to prišlo na program, pardon, na regionalne razvojne sklade, če sem vas prav razumel in tukaj me zanima, v čem vidite prednosti, ali bodo tukaj birokratske ovire oziroma sami razpisni pogoji boljši.
Rad bi opozoril še na nekaj, recimo nemška država je po 20-ih letih le ugotovila, da ni samo dobro vlagati v vzhodno Nemčijo, da so približevali razvoj zahodne Nemčije, enostavno so ugotovili, če vlečnemu konju ne daš več za jesti, bo tudi počasi počepnil in tukaj je tudi moj apel, da malo pri razpisih gledate tudi na malo bolj razvita področja oziroma regije, ki tudi potrebujejo določena sredstva in tudi razvoj, ki je iz mojega vidika tisti vlečni konj, ki bo vlekel celo državo naprej.
Hvala.

PODPREDSEDNIK ZVONKO LAH: Hvala kolegu.
Roman Žveglič ima besedo, pripravi pa naj se Ljubo Žnidar.

ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik, spoštovani kandidat, vsem skupaj en lep dober večer.
Sicer me neke stvari zanimajo tudi kot poslanca, neke stvari pa še precej bolj kot tisto, kar bom delal po sredi,

27. TRAK: (NR)

(nadaljevanje) se pravi, ko bom zopet postal prodajalec hrane, tako pa .../nerazumljivo/... Minister se sicer vrača nevede v zgodbi, kdo se kam vrača v tisti zadevi, meni bi bilo sicer bolj všeč, da bi to postal po volitvah, tako kakor je do malo časa nazaj govoril predsednik SD-ja gospod Igor Lukšič, da je seveda potrebno narediti volitve in da se mora politika očistiti in da bi imel seveda tudi malo drugačen štartni položaj. Zdaj je sicer tukaj povedal, da naj bi vlada imela rok trajanja eno leto, ampak v določenih predstavitvah je seveda nastavil tako kakor, da bo večni minister, kar mislim, da je v redu, saj eno leto, sploh kar se tiče na kmetijskem in okoljskem področju, je zelo kratek čas, sploh vemo, da je kmetijstvo; jaz ga včasih primerjam kot tankerja, ki ga ne moreš zelo na hitro obrniti, ampak so ti procesi zelo, zelo dolgi, že samo če pogledamo kako dolgo raste, ali pa se zredi bik, ali pa kako dolgo raste določena kultura.
Ko je bil zdajšnji kandidat minister za kmetijstvo v prejšnji vladi sem si ga jaz zapomnil kot rezervnega finančnega ministra, ki je prejšnjemu ministru za finance, gospodu Križaniču najbolj pomagal pri rebalansu proračuna s kmetijskega dela na dol in zdaj upam, da bo spremenil to mnenje zato, ker sploh minister za finance ni iz njegove stranke.
Takrat sem se spomnil, da je parlamentarno proceduro poslal dva zakona, ki seveda nista imela dolgega roka trajanja. No, zdaj ugotavljam, da bo za ta odbor in za parlament, kar se tiče kmetijstva in okolja in s področja ali pa bom rekel s tega stališča novega ministra, malo bolj dinamičen čas. Mene sicer zanima kako okoli črpanja, to kar je on povedal, te številke, se pravi 100 milijonov počrpanih za slabih 260 milijonov podpisanih pogodb, se pravi, da nam potem ostane še enih slabih 200 milijonov za podpise pogodb in seveda tudi do konca leta 2015 za počrpati, me zanima zdaj bolj kako, da čisto njegovo osebno na kakšen način, kajti to bo seveda zelo, zelo hud zalogaj za državo in seveda škoda, če ne bo narejena, lahko pa seveda tudi škoda, če bodo stvari preveč stihijsko opravljene.
Kar se tiče urada za varno hrano, moram reči, da ministru in tudi tej koalicijski stranki čestitam, da jim je zdaj v koalicijski pogodbi to uspelo. Upam, da bodo tudi realizirali, da se ne bo minister za zdravje, ki je isti kot je bil v dozdajšnji koaliciji, ko so se seveda takrat premislili, kljub koalicijskih zavezah. Zdaj, tam v koalicijski pogodbi sem zasledil, prehransko varnost po dostopnih cenah. Ta zadeva je lahko malo problematična, kajti zdaj če so cene nizke potem seveda tudi prehranske varnosti ne bo, se pravi zadeva ne bo zanimiva za biznis. Proizvodnja hrane seveda bi morala biti tudi za tistega, ki to dela, biznis. Ne delim pa s kandidatom za ministra istega mnenja, ki pravi, da je skrb za prehransko varnost enaka skrbi za ohranitev kmetijskih zemljišč. Jaz mislim, da je predvsem to, da se splača proizvajati, pridelovati hrano, največji garant za ohranitev kmetijskih zemljišč. Mi imamo lahko regulirano z zakonom ne vem kakšno prepoved, pa če se seveda hrene ne splača pridelovati, če je krompir po par centov, če je mleko po 28 centov, potem seveda vemo, da na tej strani ohranitev kmetijskih zemljišč bo zelo težka in jalova.

28. TRAK: (NR)

(nadaljevanje) Okoli mlečnih kvot in o ukinitvi je bilo sicer je kar nekaj povedano vendar me zanima čisto njegovo osebno mnenje, na kakšen način pa prestrukturirati te kmetije in na kakšen način ohraniti proizvodnjo sploh v tej mejnih površinah, ker vemo, da je veliko mlečnega proizvoda na Travinju in na mejnih površinah in je seveda tudi zato cenovno težje in ob predvidevanju, da bo ob ukinitvi mlečnih kvot tudi odkupne cen mleka padle, zdaj kaj na tistih območjih in na kakšen način to narediti. Torej čisto tisto osebno mnenje. Druga stvar, ki pa je tudi zelo akutna, to je pa neustrezna regulacija, ki jo imamo ob povzročanju škode, ki jo povzroča divjad, ki je seveda državna lastnina po naši zakonodaji. Država razpisuje koncesijo za lov na privatnih zemljiščih in potem pride do tega, da seveda lovske družine, ki so za to odgovorne tudi same ocenjujejo škodo in potem seveda prihaja do velikih zapletov in marsikateri kmet seveda niti noče več prijavljati te škode, ker so zadeve tako zaplete in seveda rajši to škodo trpi. Je pa zadeva zelo aktualna, na Kočevskem recimo je ta razrast košut in jelenjadi tolikšen, da na 10 hektarjih travnikov ne moreš preživeti 2 krav ali dveh glav velike živine kajti vse poje divjad, da ne govorimo o problemu prašičev na Krasu, seveda tudi na Goričkem in ali razmišlja o tem, da seveda ne bi več to prvo škodo ocenjevali lovci sami, ampak da bi ta zadeva šla preko, ne vem, upravnih enot, kmetijsko svetovalne službe ali še česa drugega, ki so tudi strokovno bolj usposobljeni.
Še nekaj mogoče, dohodninsko politiko, ki jo imamo na področju kmetijstva, se pravi, ki je bila uveljavljena v prejšnjem mandatu in jo je ta vlada samo posvojila in podaljšala še za eno leto ali smatra, da je ta dohodninska politika ustrezna za slovensko kmetijstvo ali bi bilo potrebno imeti kakšne spremembe.
Pri lesni verigi upam, da ne bo šel razvoj te lesne verige, se pravi lesne industrije predvsem na to kar tudi ostala naša živilsko predelovalna industrija zna, to je na izključno nizkih odkupnih cenah. Se pravi tukaj bi bilo potem pri teh nizkih odkupnih cenah lesa, da bi zopet lastnik gozda moral financirati ali nekom ekstra dobička ali pa preživetje. Okoli tistih žag, manjših, tam sem se malo nasmejal. Če vemo, da imamo čez mejo žage, računalniško vodene, ki dnevno razžagajo po 200 kubikov hlodovine, na kakšne način bi tu potem lahko bilo tudi konkurenčni.
Jaz vam sicer moram reči želim uspešno delo, po vaših besedah, v najboljši vladni ekipi vseh časov v zgodovini Slovenije. Čeprav bom še enkrat rekel, s političnega stališča bi seveda bolj smatral, da bi seveda morale biti volitve in da bi bili danes teli "hearingi" in tale zaslišanja po volitvah. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ZVONKO LAH: Hvala, kolega Žveglič. Iz te tvoje razprave je bilo že videti, da se boš ponovno angažiral v sindikatu. Kolega Ljubo Žnidar ima besedo, pripravi pa naj se zadnja prijavljena gospa Iva Dimic.

LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani predsedujoči! Spoštovani kandidat za ministra! Absolutno se strinjam s tisto vašo uvodno ugotovitvijo, da bo delo na področju kmetijstva veliko lažje kot na področju okolja. Kajti na področju okolja je izredno veliko težav, problemov,

29. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) ki so danes že izplavali ali pa bodo jutri izplavali na površje. Pa sem tudi sam se usmeril na področje okolja.
Pa bom izpostavil samo dve zadevi oziroma dve vprašanji iz tega stališča, eno je črpanje evropskih kohezijskih sredstev Slovenija se ravno v t emu momentu nahaja v stičišču dveh finančnih perspektiv. Prva se zaključuje 2007 - 2013 in pa pričenja se naslednja 2014 - 2020. Vemo, da smo pri črpanju v prvi finančni perspektivi povsem v zamudi, poznamo kakšne so obveznosti, da morajo biti letos izpeljani vsi razpisi in podpisane vse pogodbe do konca leta, da še pridemo v to finančno perspektivo. S tem je pa izvedba, bi rekel se pa krepko / Nerazumljivo/ že v naslednjo finančno perspektivo. Ampak ne govorim samo o izvedbi ampak tudi sofinanciranje te izvedbe. Glavni nosilci oziroma investitorji teh projektov so lokalne skupnosti oziroma občine. Vemo, da so občine v Sloveniji nekatere izjemno veliko zadolžene. Obseg zadolženosti v prihodnosti absolutno n bo več rastel ampak ga bo potrebno zmanjševati. Kaj hočem s tem povedati? Pod veliko vprašanje se postavlja zagotavljanje lastnih deležev sofinanciranje črpanje evropskih sredstev, kajti občine teh sredstev ne bodo v prihodnosti imele. Prvo zamujamo s to finančno perspektivo po drugi strani je pa potrebno, bi rekel, že izjemno intenzivno delati da bomo sploh lahko ujeli in izvedli vse tisto kar nas čaka v obdobju 2014 - 2020.
Jaz tukaj vidim problem in bi tukaj postavil vprašanje kako uspešno počrpati glede na res finančne omejitve občin, ki bodo v prihodnosti še večje kot so danes? In kako uspešno počrpati ta evropski del?
Drugo kjer seveda tudi sam vidim kot eden od že današnjih problemov je odnos, bi rekel ali pa kohezija nasprotja, ravnanje s prostori v državi, v Republiki Sloveniji. In po drugi strani, varovanje okolja. Konkretno govorim o umestitvi državnih lokacijskih, infrastrukturnih objektov v prostor. Vemo, kaj danes pomeni Natura 2000, poznamo evropsko direktivo povečanja procenta obsega Nature 2000. 37,4 % varovanja zemljišč za Naturo. S sploh predstavljamo kako velik procent zavarovanja je to? In še potem, bi rekel, naša miselnost, to je nedotakljivo, tu smo sploh eksperti. Kar sploh ni res.
Potem je tukaj še, da vnesemo še v naš prostor trajno varovana zemljišča. Da ta dva segmenta postavimo v Slovenijo in potem hočemo umestiti v ta prostor ali en del avtoceste ali en daljnovod. Z miselnostjo, ki jo imamo danes je to nemogoče.
In tukaj je moje vprašanje dejansko kakšna bo osnovna usmeritev ob vseh teh okoljskih omejitvah, da bomo sploh v Republiki Sloveniji še lahko operativno izpeljali kakršni koli infrastrukturni projekt. Hvala.

PODPREDSEDNIK ZVONKO LAH: Hvala lepa kolega. Boste zdaj odgovarjali ali vključimo še zadnjo, še gospo Dimičevo? Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo. Lep pozdrav tudi v mojem imenu.
Kolega Žnidar je ravno omenil širitev Nature 2000, o tem bi tudi sama rada spregovorila, da se je območje Nature 2000 povečalo in se povečuje je resničen problem. Občine in lokalne skupnosti se srečujejo s tem območjem velikih zemljišč, ki spadajo pod to Naturo 2000

30. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) kar otežuje pridobivanje dokumentacije za gradnjo in razvoj lokalnega področja. Za širitev ali pa za razvoj lokalnega področja, za pozidavo ali pa umestitev kakršnega koli projekta je potrebno dobiti študijo o Naturi 2000 kar občine veliko stane in podraži vso gradnjo. Če sama preidem bolj na lokalno področje od kjer prihajam večkrat poslušam očitke županov, da imamo v Sloveniji že 38 % območja zaščitenega z Nautro 2000 Anglija pa le 7 %. Vi ste sicer v predstavitvi rekli, da je nekako 34 %.
Imam tudi informacijo, da Natura 2000 v prihodnje planira manj sredstev, območja pa se širijo. In tukaj mislim, da je čisto upravičeno očitki, da v želji po zagotovitvi tistih 38 % ali kolikor koli odstotkov kar narišejo najprej območje kjer naj bi Natura 2000 bila potem pa šele iščejo te habitate ali kakor koli se reče.
In predlagam oziroma sprašujem, če je mogoče, da bi se v prihodnje predhodno obveščalo lokalne skupnosti in se z njimi tudi dogovarjalo o spremembah same Nature 2000? Hvala.

PODPREDSEDNIK ZVONKO LAH: Hvala lepa. Izvolite, gospod kandidat.

MAG. DEJAN ŽIDAN: Absolutno se strinjam, / Nerazumljivo, izklop mikrofona/, to uredbo o emisijah iz različnih objektov. Kolikor vem je bila tudi pripravljena mislim da že pol leta v neki javni razpravi, ni pa bila sprejeta. Zdaj, zakaj ni bila sprejeta v bistvu ne vem, ker je to bil vladni dokument, to je potrebno sprejeti, edino tu bo potrebno pa nekaj upoštevati, ker ne gre samo za smrad, gre za celovito uredbo, tudi za vnos v tla. Jaz vem, da je bil upor nekaterih občin, da v bistvu je osnutek bil narejen v bistvu preblago kar se tiče varovanja okolja, vem pa jaz tudi kaj se je zgodilo. In zgodilo se je to, da se je dejansko na tej točki posnemal, recimo temu nemški model, ki imajo dosti enovita tla. V Sloveniji pa ni tako, v Sloveniji je / Nerazumljivo/, če pogledamo recimo kraški svet povsem drugače kot nekje drugje. Nekje drugje potrebuje sto metrski varovalni prostor, na drugem koncu Slovenije pa že meter zadosti. In mi ne bomo mogli v bistvu narediti povprečje na ravni Slovenije ampak povprečje na ravni teh prostorov. In to se da narediti. In jaz predvidevam, da se je zdaj v temu času, ko se je uredba spreminjala na vladni ravni ni na ravni ministrstva, da je verjetno vse šlo v to smer.
Kar se tiče, ali je možno bilo do sedaj financirati tržnice kot neko obnovo, v vsakem primeru. In se je dalo iz programa razvoja podeželja za investicije v same vasi neke stvari ali po deželi investirati problem pa je nekje drugje; denarja je relativno malo. In v bistvu ob tej pravici porabe sedemsto petdeset tisoč evrov na dvesto in nekaj občin to tako zajet notri v program razvoja podeželja, v področje kjer denarja ni. In kar se je sedaj pri zadnjih razpisih dogajalo, občine so strahovito velike napore vložile v zahtevno dokumentacijo, izplen pa je takšen, da ga skorajda ni bilo. Zdaj, ali si mi to priznamo ali ne, da bo v bodoče tukaj denarja še manj, mi si moramo to priznati, ker mi bomo iz tega programa morali kmetijske interese varovati. In, če je to tako je potrebno sedaj iskati ali je možno poseben predalček odpreti pri teh regionalnih kohezijskih sredstvih in dati te projekte tja notri da bomo varovali program razvoja podeželja.
Tukaj pa, kar s pa tiče v bistvu do sedaj pa je že bilo možno. Tržno dejavnost kot nadaljevanje proizvodnje hrane financirati, to v vsakem primeru bo tudi naprej. Tudi nekateri novi ukrepi se v novi sedemletki napovedujejo in bodo dovoljeni.
Bi pa tukaj, to sem ravno v bistvu zdaj videl pri razpisih, ideja je pa še na in je pomembna za slovensko kmetijstvo in prehrano in to je, da bomo šli na enotne vloge, ne da bo vsak razpis imel neke posebne vloge, s čimer obremenjujemo ves sistem; obremenjujemo kmeta, obremenjujemo obrtnika, vse ki vlagajo, da bo
31. TRAK: (NR)

(nadaljevanje) sistem bolj propusten. Meni je bila tudi všeč ideja, ki smo jo enkrat na tem odboru že v bistvu gradili in to je da pridemo do posebne oblike, v narekovajih, slovenske tržnice. Kaj je to slovenska tržnica? Za razliko od večine komunalnih tržnic je to tržnica, ki bi imela certifikat, da se pač tam prodaja samo hrana, recimo temu iz bližine. Zdaj potem so seveda podvariante, ampak ideja je primerna zato, ker kaj se potem zgodi. To, da potencialni kupec nima več občutka, da je sploh lahko prevaran. To recimo kar se dogaja, če se pogleda ta velika tržnica, ki je tu v bližini tega parlamenta, v tem mestu, pogosto kupec reče ali je to res slovensko ali je ta nekje nekaj to kupil in skuša to kot slovensko prodati. In ta strah, tudi če je bil neupravičen, je vedno možen, če imaš mešano prodajo in če bi mi prišli tukaj, to kar imajo v marsikateri tuji državi, komunalna tržnica je tista, ki dovoljuje prodajo lokalnih pridelkov, marsikje potem imajo v bistvu potem še eno izjemo in tujih pridelkov, če jih doma ni mogoče narediti. S komunalnimi lokalnimi predpisi, ne. To je tole.
Zdaj, kako je z volitvami, gospod Žveglič je dva ali trikrat omenil, tudi jaz sem zagovarjal čimprejšnje volitve vendar stranka z 10 glasovi pa recimo z vami vred nas je 16, v tem ustavnem redu ne more tega izsiliti. Potem je bila samo varianta ena, druga, te tretje pa ni bilo na mizi in potem vzameš tisto, kar se ti zdi boljše. Ne bi želel naprej o tem govoriti, res pa je, pa jaz nisem ustavni pravnik, sem vprašal kako to, da imamo takšno ustavo, so rekli zato, ker takrat ko so pisali Ustavo, tisti pametni ljudje, ki so jo pisali, so opazovali primer Italije, kjer pa imajo kar naprej šibke vlade in to državo potaplja in smo verjetno prišli v drugo smer, da imamo premočno vlado. Predvidevam. Ampak nisem jaz strokovnjak za to področje.
Kako je z rebalansom? Res, ko sem bil nekoč minister sem naredil rebalans na neporabljenih sredstvih na projekciji neporabljenih sredstev programa razvoja podeželja, ampak ne tisto, kar kmet dobi preko OMD-ja pa tega, ampak enostavno bilo je predvidenih več denarja za razpise kakor je bilo porabe. In sedaj, kaj lahko narediš? Lahko v bistvu pustiš to notri v proračunu ali pa ne. In potem se je tisto umaknilo, medtem ko za ostale postavke se jaz ne spomnim, da bi se kaj takega naredila ampak se je celo sledilo nekaj drugega in to je, da se je kot prvo začelo plačevati in ta doktrina traja tudi dlje, en del neposrednih plačil, čeprav posežejo v lastni rebalans ker ni refundacije. Recimo ni refundacije v tekočem letu za neposredna plačila pri OMD-jih je, da se en del neposrednih plačil, okoli 10 do 15milijonov, ves čas dal že v tekoče leto, zato da je bil na razpolago kmetijam, ki so kaj težkega doživele. In to kolikor vem smo vpeljali. In vpeljal se je tisti del tekočih OMD-jev, kjer ni bilo nekih težav z odločbami. OMD-jev imamo v Sloveniji trenutno tam okoli 42 milijonov in potem bo vedno ciljni znesek, naj bo na lagerju, teh 30, 32 milijonov, ampak to za stališče države ni bil več tako nevarna operacija, ker lahko pa v tekočem letu refundiraš tistih recimo 75 oziroma 78% tega.
Prehranska varnost po dostopnih cenah, ja po nedostopnih kupcev ne bo. kaj pa smo naredili? Mi imamo lahko en del nišnih produktov, jaz si celo želim, da bi ta, ki je v trenutku še utopična ideja, da zaradi specifičnih razmer, ko je pri nas težje kmetovati kot drugod, pa to marsikdo, ki ni iz kmetijstva ne razume, da pri nas kmet iz več razlogov težje kmetuje, da bi potem pač na teh področjih imeli izdelke višje kakovosti, višje cene, ki bi nam jih tudi tujci priznavali, ker bi potem morali to tudi izvažati. To nikoli ne bo v kupni moči, da bi večina Slovenk in Slovencev, državljank in državljanov, kupovala višjo hrano, ki bo pa pomembno dražja kot je. In to kaže ta usmeritev. Skrb za prehransko varnost je enaka skrbi za kmetijska zemljišča. Jaz bom samo prebral tole, kar je Računsko sodišče na prvi strani napisalo. Jaz osebno se s tem absolutno strinjam, strinjam se pa tudi s tem, da to kaže razmere v Sloveniji, če bo kmetijska proizvodnja nerentabilna, kakorkoli boš ščitil kmetijska zemljišča, bo prišlo do zaraščanja. Jaz; to osebno izkušnjo moram povedati.
Jaz se ves čas gibljem po naravi. Ali z kolesom, ali zadnjo leto in nekaj z nordijskimi palicami. To so silno dolge ture. In opaziš tisto kar je za pričakovati. Takrat, ko je položaj

32. TRAK: (NR)

(nadaljevanje) tržnih proizvajalcev, kadar so tržne surovine ali je to pšenica, koruza, imajo boljšo ceno in so profitabilne, takrat je v bistvu obdelano marsikaj, ko pa se to spremeni pa ni obdelano. Še vedno pa ni pozidano. Ker če pa ni pozidano, je pa trajno izgubljeno.
Zdaj Slovenija se seveda mora boriti, da če so želje, da se nekje drugje kvote kljub vsemu premikajo, to je sladkor, potem to je tudi trta, nobenega razloga ni da se potem to ne zgodi tudi pri mlečnih kvotah. Saj smo ja ista država. In pri mlečnih kvotah je za razliko od sladkorne reforme tukaj celo stanje takšno, da od zadaj ni na razpolago prilagoditvenega fonda. Tako, da moje stališče; predlagam pa, da se o tem tudi enkrat resno v odboru pogovorimo pa tudi z nevladnimi organizacijami, je da Slovenija zelo trdo postavi to stališče v pogajanje, ker nekje pa bodo naš glas potrebovali.
Samo malo... Škode zaradi divjadi. Imam zelo različne podatke s slovenskega terena. Nekje, kjer so lovski načrti usklajeni z interesi kmetijstva pa še marsičesa v bistvu, se ravnotežje drži in nekje pa tudi ne. Lovski načrt je takšen v bistvu, da stalež divjadi narašča oziroma povzroča prekomerno škodo. Po meni dostopnih podatkih je način izplačevanja torej ali pride denar do ljudi, bil do sedaj kolikor toliko dober, samo izjema je bil Zavod za gozdove, tam kjer ima ta javna lovišča, ker mu je v bistvu zmanjkalo denarja mislim, da lansko leto in je refundiral škodo konec leta.
Kar se pa tiče ali spremeniti status divjadi, osebno o tem vprašanju nikoli nisem razmišljal kot o zelo pomembnem vprašanju. Ko pa bo to prišlo na mizo se bom pa do tega opredelil. Ampak to mi do sedaj dejansko, kolikor poznam sistem, je kolikor toliko obvladljiv, razen na nekaterih področjih. Eno od teh področij recimo je Pomurje, tam kjer meji z Madžarsko, kjer je sistem postal neobvladljiv po padcu električne žice, ki je preprečevala v starih časih torej to dvojno obnašanje divjadi. Da prenoči, prespi na Madžarskem, ko je lačna pa pride v Slovenijo na kosilo, zajtrk, večerjo in ti lastni odstrel kaj dosti ne pomaga, ker se ti umaknejo. jaz vem, da so že bili stiki na ravni obeh ministrstev v to smer narejeni, da bi imeli neke vrste skupni odstrel in namen tega je bila tudi debata odbora, ki je bil pa potem zdaj prestavljen, v Šalovcih pa verjetno bo.
Se povsem strinjam, da lesna veriga na način, da bi potem kmet dobil premalo za svoj les je podoben nesmisel kakor, da imamo mlečno verigo na način, da kmet dela skoraj zastonj, ali pa celo z izgubo. Enostavno veriga ne bo vzdržala in pri lesni verigi, ko govorim vedno mislim na ta način, da vsak dobi svoj delež, ki mu nekje pripada. Ker pa imamo to relativno hudo izkušnjo v Sloveniji, kaj se je dogodilo s prehransko verigo, ker je neke vrste oligopol potisnil navzdol in povzročal neka razmerja, ki so pomembno slabša kot marsikje v razviti Evropski uniji, medtem ko v nerazviti imajo tudi iste ali večje probleme, pomeni, da na tem področju pa bomo z zakonodajo, ki pa nam je na razpolagi, to pa je protimonopolna, pa imamo tudi seveda agencijo za varovanje konkurence, pa je to v bistvu stvar najhujšega nadzora.
Zakaj se posebej omenil žage? Če se pogleda nazivno kapaciteto slovenskih žag, je ta nazivna kapaciteta krativno večja, skorajda ko to kaj potrebujemo. Pri teh žagah imamo v tem trenutku dve težavi. Ali pa tri. Nimamo teh zelo velikih žag, ki recimo pridelajo tudi na pol milijona kubika letno, imamo v Sloveniji strokovnjake, ki zagovarjajo, da potrebujemo eno veliko za listavce in eno veliko za iglavce, imamo tudi potem strokovnjake, ki pravijo da to ni smiselno in imamo dejstvo, da je še bivša ministrica Darja Radič za žage namenila razpis s konkretnim denarjem in ni bilo prijave. Sicer potem smo se, potem

33. TRAK: (NR)

(nadaljevanje) sem jaz šel vljudno do ministrice in sem prosil če, ker denar ostaja, to so kohezijska sredstva, če bi ga ponovila, je pa spotoma tista vlada padla, tako da ni bilo ponovitve razpisa. Ne znam pa zdaj oceniti ali bi sedaj bil razpis uspešen. Ali se sploh interes za tako velike žage pojavlja?
Pri teh malih in srednjih žagah imamo pa dve težavi. Ena težava je, da so izrazito zastarele, ker poleg tega da žagaš ti moraš neko prvo fazo obdelave lesa narediti, da pa to žago prestrukturiraš pa potrebuješ denar, in kar relativno dosti denarja.
In recimo, da bi te razpise znali voditi, saj se da to narediti iz kohezije, po možnosti in tudi ta dogovor skušam doseči z gospodarskim ministrom, drugo kar pa bo problematično pa je problematično zakaj lesna industrija ob tem, da v Sloveniji ima dobre produkte, tudi jih zna prodajati, zakaj deluje slabše in zakaj v tem trenutku še vedno znižuje število delovnih mest. Razlog je dosti enostaven. Nima virov za financiranje svoje proizvodnje. To kakor vso gospodarstvo v Sloveniji, v enem letu se je količina denarja, ki je na razpolago, tisniki Slovenije gospodarijo, je padla skoraj za 2 milijardi. Na 18 milijard in nekaj in enostavno v tem trenutku v Sloveniji ni likvidnega denarja tudi za tovrstno proizvodnjo in ali bo bodoča vlada, če bo izvoljena, ali pa tudi neuspešna je odvisna od tega ali bomo tako kot je v koalicijski pogodbi, ampak ne na kmetijskem delu, na finančnem, napovedano kako bomo pripeljali v to državo več likvidnega denarja. Če nam bo to uspelo imamo možnost, da smo uspešni, če ne pa ne.
Če lahko samo vprašam, gospod Žveglič je dal še eno vprašanje pa si ga nisem zapisal. .../Oglašanje iz klopi/...
Dohodninsko, okej. Pri dohodninski, takrat tisti zakon vi poznate kmetijsko ministrstvo ni bilo pristojno za finance in uje takrat v bistvu služilo kot neke vrste, mediator je napačna beseda, kot neke vrste prenašalec interesov kmetijstva. Res pa je, da smo se takrat najbolj usklajevali s tistim, ki je najbolj jasno definiral to je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, kaj bi bil še sprejemljivi kompromis. Moje osebno mnenje je pa naslednje. V kmetijstvu, pa tudi v mali obrti je, če ni proti-cikličnega modela zavarovanja potem je to drugačen problem, je edini pravilen pavšalizem, ker administrativno ne obremenjuje. In zakaj je bila v bistvu kljub vsemu do neke mere naklonjenost takrat vodenju evidenc, zato ker je bilo v tistem času zelo dosti najav s strani Evropske komisije, da se bo postavil en dodaten model kako kmetijam pomagati, če zaradi nekih dejavnikov na trgu ali pa zaradi vremena doživijo hudo poslovno izgubo. In takrat se je razmišljalo, da se bo delno skušal implementirati, to pa je ameriški in kanadski model, anti-cikličnega delovanja ali če enostavno povem, če kmetija skozi papirje lahko dokaže, da je zaradi nekih razlogov kot je porušen trg ali pa naravna ujma, poslovala dosti slabše kakor bi drugače, je deležna lahko dodatne pomoči. Je pa dejstvo, da očitno sedaj v novi perspektivi 2020 se je ta model umaknil, tako da je moje stališče, da podpiram pavšalizem.
Gospod Žnidar me je vprašal o črpanju sredstev. Po mojem mnenju je bil prelom narediti s tem "overcommitment-om". Če tega ne bi bilo, bi mi bili v tako nemogoči situaciji, ki bi bila naslednja. Imamo izdane odločbe oziroma izdane pravice. Tisti, ki so jih dobili jih seveda ne bi hoteli dati. Problem teh odločb pa je, da ni sankcije v ozadju. Če si državo predpisal in dobil odločno, potem če pa tega ne narediš pa ima država škodo in ji boš moral ti vrniti. In dosedanji sistem ni temeljil na tem in jaz sem se z različnimi ministri še sedanje vlade pogosto pogovarjal, ker tu imamo pa vsi, dejansko ni koalicije in opozicije, tu imamo vsi enoten načrt in to je kohezijska sredstva počrpati za projekte v katerih bo korist. Če gremo prestavljati Ljubljanski grad sem pa tja, neke koristi hude ni. In takrat smo ugotovili, da bomo v veliki meri odvisni od dobre volje županov recimo. Ali bodo priznali, da nekaj ne morejo narediti in ta "overcommitment" je pa izhod v sili, ki ga jaz absolutno podpiram in tu se bo dalo zagotoviti, da bo to počrpano.

34. TRAK: (TR)

(nadaljevanje) Jaz pričakujem, da bo, ne samo tukaj na okolju, tudi na gospodarstvu, ki vodi celotno kohezijo, da bomo pa nekje v polovici leta, to je gospa Kirbiš Rojsova dobro vodila ta sistem, pa imeli tudi generalno pregled na odločbami, za katere bomo utemeljeno sumili, da jih je nemogoče izpeljati in potem skušali dogovoriti, da se od pravice odstopi, da se lahko na hitro podeli. To je operativni plan, je pa ta operativni plan operativno dosti bolj naporen, kakor zgleda zdaj, ko se mi pogovarjamo, pa mislimo, verjetno, gospod Ljubo, povsem enako o tej temi, kajne.
Varovanje okolja, tu pa je vprašanje, kaj narediti, da varovanje okolja ne bo samo cokla, oziroma da bo cokla, ki se bo zmogla. Zdaj, da bo okolje treba varovati, to je dejstvo, dejstvo je pa tudi, da je v bistvu marsikaj treba dopustiti, moj pogled na prostorsko načrtovanje sem povedal, ob tem pa sem tudi, ne pozabiti, zakaj sem pa tako ves čas zagovarjal nulto stanje. Namreč, če imamo mi sistem tako vzpostavljen, da strogo varovanje, kar so recimo tudi trajna kmetijska zemljišča pa ostali naravni viri, da pa le veš, da v bistvu država se bo razvijala, ti ne moreš razvoja države, da boš lahko nadomestni vir nekje naredil, potem ni teh živčnih razprav pa pogajanj tudi med ministrstvi pa med odločevalci, pa med tistimi, ki dajejo soglasja, ker v vsakem primeru vedo, vir boš ohranil, pa če ga tu ne moreš, pa ga boš dal nekje drugje, zato je meni bil sistem nulte porabe, tudi osebno, ne samo zato, ker misli, da ga je stroka dobro predlagala, tako zelo pri srcu. Drugo pa je tisto, kar je, mi moramo v začetku postopkov znati povedati, kaj dovolimo in kaj ne, ker namreč, saj vedno so alternative, ampak če jih ne poveš takoj, ti ljudi zavajaš, investitorje zavajaš, pa zavajaš tudi občine, regije, če nekoč bodo.
Kako je sedaj z Naturo 2000. Zdaj, Natura 2000 je pač dejstvo, z Naturo 2000 že zamujamo, že smo tudi v nekih postopkih in zadnja obljuba s strani vlade je očitno bila, da bo do 21. aprila ali tu nekje, da bo v Bruselj posredovana uredba, ki bo pa sedaj to pokrila, kar se je pred 7 leti nazaj pa obljubilo na način, da se je nemogoče umakniti. Tisto, kar pa mi imamo možnost je pa, da dogovorimo neke omilitvene ukrepe, ki bodo še vedno nekatere stvari dopuščali, tisto, kar pa tudi jaz osebno želim, da se preveri, kako je s temi informacijami, ki jih kar naprej dobivamo, predvsem sicer s strani gospodarstva, tudi kmetov, pa še koga in govorijo v smer, da tudi v Avstriji, pa Nemčiji, pa drugje imajo Naturo, vendar so pa varovalni mehanizmi tam tako vzpostavljeni, da kljub vsemu neke dejavnosti dopuščajo. To pa je treba preveriti, ker če je to tako tudi v resnici tako, pa mi si ne moremo privoščiti, da smo bolj papeški kot papež, ker teh resursov na razpolago pa nimamo.
Predsednik, jaz mislim, da sem vse odgovoril.

PODPREDSEDNIK ZVONKO LAH: Hvala lepa.
Ugotavljam, da smo izčrpali nabor vseh razpravljavcev, dovolite mi, da še par besed povem sam.
Glede na razpravo in na odgovore lahko ugotavljam, to je moje osebno mnenje, da kandidat zelo dobro pozna tematiko, saj ni čudno, ker je bil minister za kmetijstvo, me je pa presenetil s prioriteto, kar se tiče okolja in jaz pozdravljam to, da je kohezija in črpanje teh sredstev prioriteta, da tukaj ni opozicije in koalicije, da je to, kot sem že prej povedal, edini vir za investicije, mogoče tukaj malo premalo se odgovornosti zavedajo posamezne občine, ki so vključene v te projekte, da bodo one morale vračati ta denar, če projekti ne bodo dokončani, ne država. Imam občutek, da se zavedate odgovornosti na tem področju, na okolju, da pa tukaj ni verjetno samo enoleten program, ker ne bi želel, da čez eno leto pride drug minister tukaj, ko bodo ti projekti na polovici te izvedbe in da na koncu odgovornost pač ne bo prišlo samo do izgovorov. Mislim, da je prav, da zastavite tako, kot da boste odgovorni za te projekte do konca, do izvedbe, tako je bilo tudi slišati. Se pa bojim, da boste imeli kar veliko trdega dela na tem administrativnem delu, na

35. TRAK: (TR)

(nadaljevanje) tem področju okolja, tako kot so tudi kolegi izrazili pomisleke. Da tukaj boste morali korenito zarezati v to organizacijo, v odpravljanje administrativnih ovir.
Na kmetijskem delu me veseli, da vam je vzgled Avstrija z njihovim sistemom, ker smo podobni, z raznim dodatkom določene specifike, ki jih je treba tukaj upoštevati in glede na to, da se lotevamo nove finančne perspektive, jaz upam, da bo za Slovenijo, da bodo te sektorske politike oziroma strategije kar najbolje pripravljene, da bomo ta izostanek, ki smo ga do sedaj naredili nekako nadoknadili, čim prej, v tej novi kohezijski politiki oziroma tej strategiji. Zato sem prepričan, da bomo morali tako kot smo do sedaj, odbor in da boste nadaljeval delo tega ministra, sedanjega, kot je bilo tukaj videti iz razprave, da bo ta odbor tudi dostikrat soglasno odločil o določenih ukrepih, da se ne bomo šli koalicije in opozicije.
Ker je razprava izčrpana, bi prosil kandidata, če zapusti dvorano, da odločamo.
Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja. Predstavitev mag. Dejana Židana kot kandidata za ministra za kmetijstvo in okolje je bila ustrezna. Želi kdo razpravljati o tem predlogu mnenja? Ugotavljam, da nihče.
Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje o predlogu mnenja.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (6 članov.)
Ugotavljam, da je odbor sprejel mnenje, da je bila predstavitev mag. Dejana Židana, kandidata za ministra za kmetijstvo in okolje, ustrezna. Prosim, če ga pokličete.
Spoštovani kandidat, sporočam vam, da je odbor sprejel predlog za vaše imenovanje za ministra za kmetijstvo in okolje in dovolite mi, da vam čestitam in zaželim uspešno delo pri vodenju ministrstva.
Potrebno je določiti še poročevalca odbora za sejo Državnega zbora, predlagam, da sem poročevalec na seji Državnega zbora jaz kot podpredsednik odbora, če se strinjate.
S tem zaključujem 21. nujno sejo odbora, zahvaljujem se vam za razpravo in za udeležbo. Lahko noč!

Seja se je končala 18. marca 2013 ob 21.53.