Error:

Javascript je v tem brskalniku onemogočen. Ta stran zahteva Javascript. Spremenite nastavitve brskalnika, tako da bodo dovolile izvajanje Javascripta. Za podrobnejša navodila glejte dokumentacijo brskalnika.

Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Polni naziv telesa - Številka in vrsta seje:	13 - Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje - 002. Nujna
Datum zasedanja:	07.02.2012

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
ODBOR ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, PREHRANO IN OKOLJE
2. nujna seja

(7. februar 2012)

Sejo je vodil mag. Dejan Židan, predsednik odbora.
Seja se je pričela ob 10.00.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovani! Lep pozdrav kolegicam in kolegom. Še posebej prijazen pozdrav za gospoda Franca Bogoviča, kandidata za ministra za kmetijstvo in okolje. Pozdrav tudi vsem ostalim prisotnim. Obveščam vas, da zaradi opravičenih razlogov en član odbora zamuja, to je gospod Ivan Vogrin, v naslednjih minutah se nam bo pridružil. Kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili pa sodelujejo poslanec Tomaž Lisec oziroma namesto njega gospod Branko Marinič, namesto gospoda Zvoneta Černača gospod Robert Hrovat, namesto gospe Ljudmile Novak gospa Iva Dimic, namesto Franca Bogoviča gospod Janez Ribič.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem, ki je bil včeraj, torej 6. 2. 2012, ste prejeli naslednji dnevni red. Kot 1. točka - Predstavitev Franca Bogoviča, kandidata za ministra za kmetijstvo in okolje, 2. točka - Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe, 3. točka - Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe sveta o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti in zadnja, 4. točka - Predlog stališče Republike Slovenije do predloga sklepa sveta o sklenitvi sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo na eni strani in državo Izrael na drugi strani, o spremembi prilog s protokolom 1 in 2 Evromediteranskega sporazuma o podražitvi med evropskimi skupnostmi in njihovimi

2. TRAK (VI)

(nadaljevanje) državami članicami na eni strani in državo Izrael na drugi strani. Ker do pričetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda je dnevni red določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Želim vas še obvestiti, da bomo po zaključeni 1. točki dnevnega reda sejo prekinili za 15 minut in jo nato nadaljevali z obravnavo ostalih točk dnevnega reda.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV FRANCA BOGOVIČA, KANDIDATA ZA MINSITRA ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE. Predsednik Državnega zbora je 4. 2. 2012 poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za kmetijstvo in okolje imenuje Franca Bogoviča. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem tako sklical današnjo sejo, na kateri se nam bo predstavil predlagani kandidat. Po opravljeni predstavitvi bo odbor poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata, to je v skladu s 231. členom. Uvodni predstavitvi kandidata bodo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatu. Predlagam, da kandidat odgovori na zastavljena vprašanja po sklopu vprašanj. Sedaj prosim kandidata, gospoda Franca Bogoviča, kandidata za ministra, da se predstavi Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in okolje Državnega zbora Republike Slovenije. Gospod Bogovič, izvolite.

FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik odbora. Spoštovani članice in člani. Spoštovana sekretarka in vsi ostali prisotni. Lepo pozdravljeni. Svojo predstavitev za kandidata kot kandidata za ministra za kmetijstvo in okolje bom naredil v treh sklopih. V prvem osebna predstavitev. V drugem želim spregovoriti, preden se lotim obeh področij, o razlogih in utemeljitvah zakaj združujemo ta področja v skladu s koalicijsko pogodbo. V tretjem delu bom pač prešel skozi vsa področja ali pa skozi nekatera, ki jih to skupno ministrstvo pokriva.
Kar se tiče moje osebne predstavitve, rojem sem bil pred dobrimi 49 leti v kmečki družini v Koprivnici pri Brestanici, se pravi v krški občini. Po končani osnovni šoli in gimnaziji sem najprej odslužil vojaški rok, potem pa študiral na Višji agronomski šoli v Mariboru. To šolo uspešno končal, pridobil naziv inženir kmetijstva. To je ta formalni del izobrazbe. V drugem delu lahko nekaj stavkov rečem tudi o svojem osebnem delovanju na političnem prostoru. Včlanil sem se v Slovensko kmečko zvezo na ustanovnem zboru, se pravi maja 1988. Od takrat sem član te stranke in tudi od maja 2009 podpredsednik Slovenske ljudske stranke. Svoje delo sem aktivno začel že v mladinskih vrstah, kasneje pa tudi, ko sem se 1984 leta zaposlil in ostal v domačem kraju, sem prevzel tudi vodenje Krajevne skupnosti Koprivnica, manjše krajevne skupnosti z 800 ljudmi. To krajevno skupnost uspešno vodil 13 let, do 1998 leta. Takrat sem postal župan občine Krško. In potem na naslednjih treh volitvah, se pravi štirikrat pridobil zaupanje volivk in volivcev v občini Krško, tako da se bil tri cele mandate in sedaj, do časa nezdružljivosti tudi župan v občini Krško. Leta 2008 sem kandidiral na državnozborskih volitvah. Bil izvoljen za poslanca na listi Slovenske ljudske stranke, in tudi v prejšnjem mandatu tri leta vodil odbor za kmetijstvo, kjer sem imel priložnost dvakrat sedeti na takšnih priložnostih tudi na drugi strani, enkrat tudi, ko ste se vi predstavil, spoštovani predsednik.
Svojo poklicno pot sem pričel leta 1984 v Agrokombinatu v Krškem. Takoj po študiju sem se zaposlil v takratni kooperaciji, to je bila enota tega podjetja, ki se je ukvarjala z organizacijo kmetijske proizvodnje. Predhodnica današnje svetovalne službe, se pravi tisti pospeševalci, ki smo bili takrat tretjinsko plačani od države, občine in pa podjetja v katerem smo bili zaposleni. Pet let sem to delo uspešno opravljal na terenu. Zadnje leto in pol sem bil tudi vodja kooperacije Agrokombinata Krško,

3. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) se pravi organizacije kmetijske proizvodnje v občini, kjer smo takrat v okviru tiste naše enote imeli organizirano mlečno proizvodnjo za 1300 kooperanti, potem organizirano prašičerejsko proizvodnjo čez 30 tisoč pitancev preko 500 govejih pitancev, proizvodnjo 2 tisoč ton kumaric, na primer, in podobne zadeve, tako da sem v živo poznal ta posel.
S sprejemom Zakona o zadrugah in z nestrinjanjem z nekaterimi odločitvami takrat v podjetju, sem se odločil, da zapustim to službo. Ko sva z ženo 1990 leta ustanovila svoje podjetje, družinsko podjetje, ki se ukvarja s trgovino in z organizacijo kmetijske proizvodnje. To podjetje je delovalo se do leta 2006, se pravi 8 let, ko sva z ženo oba profesionalno se ukvarjala v tem podjetju. Drugih osem let, ko sem bil že poklicni župan, pa sta opravljala to delo dva brata, žena in pa ostali. V letu 2006 pa je v dogovoru s sosednjo kmečko zadrugo pa dejavnost prešla k njim, sam pa sem dal podjetje leta 2006 v mirovanje. Sicer sem poročen, imam tri otroke, dva sinova, hčerjo. Skupaj s taščo obdelujemo tudi našo kmetijo, ki je na dveh lokacijah, kajti ena je po ženini strani bila pridobljena in ukvarjamo se s sadjarsko proizvodnjo, 4 hektarje jabolk je tisto kar naša družina obdeluje. Prav tako pa pomagamo tašči na njeni govedorejski kmetiji, tako da obdelujemo na 23 hektarski kmetiji, na kateri je 7 hektarjev gozda, ostalo obdelamo sami in tudi ustvarimo določeno proizvodnjo v skrbi s samooskrbo v Sloveniji, tako da ta produkt, proizvodnjo na letnem nivoju tam okoli 150 ton jabolk, 50 tisoč litrov mleka in tudi okoli 15 govejih pitancev. Sicer tudi poznam kmetijstvo od blizu. V domačem kraju smo leta 1992 ustanovili Kmečko zadrugo Bohor. Klasično zadrugo po Zakonu o zadrugah. Dokler je bilo to združljivo z mojimi ostalimi funkcijami sem bil predsednik tega upravnega odbora, volonter ves čas. V nadaljevanju sem pa potem to mesto prepustil drugim, spremljam njihovo delo, prav tako pa spremljam tudi delo na domači kmetiji, kjer brat obdeluje približno 60 hektarjev zemlje in vem kaj je približno evropsko usmerjena kmetija. V svojem delu v občini Krško smo v teh letih marsikaj postorili tudi na področju razvoja podjetništva, prenosa znanja, ustanovili dve fakulteti, sodelovali tudi v zelo pomembnih umestitvah v prostor v slovenskem prostoru, kjer se je bilo potrebno srečevati tako na eni strani s posegi v prostor, na drugi strani pa tudi z varovanjem narave. Takšni posegi so hidroelektrarne na spodnji Savi. V teh procesih sodelujem vse od leta 1995 in v bistvu gre za en kompleksen projekt, kjer smo znali združiti na eni strani rabo hidroenergije, na drugi strani ureditev komunalne infrastrukture, zelo pomembno urediti protipoplavno zaščito, hkrati v koncesijski pogodbi zagotoviti 4 kubične metre na sekundo vode tudi za rabo kmetijstva, ker bo v naslednjih letih tudi prišlo do realizacije glede na dinamiko poteka izgradnje.
Druga pomembna izkušnja je tudi izkušnja povezana z objektom, jedrsko elektrarno, ki je locirana v občini Krško. na tej osnovi sem od leta 2000 aktivno sodeloval v Evropskem združenju GMF. To so mesta, kjer so jedrski objekti, bil štiri leta podpredsednik tega združenja in preko tega združenja dodobra spoznal prakso po celi Evropi, kar se tiče na področju energetike ne samo jedrske, tudi ostalih. Sodeloval z institucijami, tako Evropskega parlamenta, evropske komisije, Eurotoma, Foratoma, aktivno sodeloval tudi v nuklearnem forumu, ki ga je ustanovila Evropska komisija, kjer sta nosilni državi Češka in pa Slovaška.
Proces, ki je bil zelo pomemben tudi z vidika delovanja z javnostmi in pa tudi dimenzije projekta, je bilo umeščanje odlagališča nizkih in srednje radioaktivnih odpadkov, ki je bilo umeščeno v neposredni bližini občine. Na drugi strani smo v občini Krško zelo intenzivno delali tudi na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov. Tako je bila občina Krško v letu 2010 na razpisu, prvem takšnem v Sloveniji proglašena za energetsko najbolj učinkovito občino. To govorim zaradi tega, ker so te stvari, ker mislim, da čakajo celotno državo, v naši občini

4. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) tisti, kateri sem županoval, v veliki meri že izvedene. Govorim o energetskih pregledih in pa tudi o energetskem knjigovodstvu javnih objektov, obnove energetske obnove starejših objektov, novogradnje, energetsko varčnih objektov, podelitev koncesij za plinsko omrežje, izgradnje sodobne kurilnice na biomaso v osnovni šoli, izgradnje sedmih sončnih elektrarn na javnih objektih, zamenjava svetil javne razsvetljave z varčnimi led svetilkami, uvedba mestnega prometa, prav tako je občina bila na razpisu za najbolj zeleno občino v letošnjem letu v prejšnjem tednu na tretjem mestu med srednje velikimi občinami. V tej povezavi je bilo potrebno marsikaj postoriti na področju ravnanja z odpadki, ki je tudi eno zelo pomembnih področij skupnega ministrstva. Sodelovali smo tudi v različnih akcijah spodbujanja delovanja civilne iniciative po šolah, izgradnja malih čistilnih naprav in podobno. Tudi z nekaterimi ukrepi, ki mislim, da so prioritetni na področju kmetijstva, sem se kot župan srečeval in mi smo te izkušnje prenesli tudi v svoje delo v koliko dobim potrditev. Tako smo v teh letih zgradili, dokončali že 110 hektarjev veliko namakalno na območju Krke. Sedaj se nagrajuje še s 180. hektarji do območja Kalce - Naklo. V občini Krško je v tem teku 800 hektarjev komasacij, na štirih območjih in ob zaključku izgradnje hidroelektrarn se tudi / nerazumljivo/ polje kot peto območje 100 hektarsko veliko komasira tako, da so ti postopki zelo jasni in menim za ene ključne v kmetijski politiki. V občini smo vedno z zelo enostavnimi razpisi vsa leta podpirali kmetijsko dejavnost, izdelali že leta 2000 strategij kmetijstva v občini, kjer smo jasno želeli, da se nam pove, in da imamo prestavo kaj je eno delovno mesto v kmetijstvu, in da v tej osnovi tudi gradimo pogled v kmetijstvo in pa tudi se odločamo za te procese. Tudi sicer sem sodeloval pri nekaterih investicijah v gospodarskem sektorju kot je Kmečka zadruga Krško, Eurosad Krško, Zelenjadarji ob Krki, se pravi projekti, ki so vezani na večjo samooskrbo v Sloveniji, se pravi na proizvodnjo hrane. Zanimivo je to, da smo v zadnjem letu tudi v občini naredili analizo mestnih površin, kjer je moč postaviti mestne vrtove in na ta način tudi poskrbeti in prva akcija bo okoli šol. Več sem teh poudarkov dal iz tega preteklega dela glede na to, da prihajajo podobni izzivi tudi na tem novem delovnem mestu.
Kar se tiče razlogov za združevanje področja kmetijstva in okolja, bi začel na takšen način, da zelo jasno povem, da smo v lanskem letu pod vašim vodenjem tega resorja soglasno v Državnem zboru sprejeli resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva "Do leta 2020 zagotovimo.si hrano za jutri" in v tem dokumentu zelo jasno govorimo o trajnostnem razvoju slovenskega kmetijstva, se opravi o uravnoteženem kmetijstvu tako na ekonomskem področju, socialnem in tudi v okoljskem smislu. Sam sem sodeloval pri pripravi programa iz Slovenske ljudske stranke, kasneje tudi o usklajevanju koalicijske pogodbe in ta ideja, da se naravni viri združijo v enotnem ministrstvu, podobno kot imajo to urejeno Avstrijci, je bila praktično v vseh programih in zato moram reči, da v samih koalicijskih pogajanjih je bila to enotna odločitev, da je to prava usmeritev, ki je v skladu tudi z mnogimi stvaritvami drugih držav in pa tudi s pogledom na razvoj okolja, varovanje okolja, razvoj kmetijstva tudi v tem 21. stoletju. Prepričan sem, da bo na takšen način moč narediti to kar je najbolj potrebno v tej državi, procese odločanja spraviti na manjše število in jih bistveno bolj uskladiti in iz tega področja narediti tudi celotno državno upravo učinkovitejšo. Pri tej učinkovitejši državni upravi in iz izkušenj, ki sem jih doslej imel, smatram to učinkovitost, ne da vse sprejmeš kar ti kdo predlaga, ampak da se relativno hitro naredijo strokovne ekipe, ki ocenijo ali je nekaj možno ali ni možno in v teh postopkih mora biti tako odgovor "ja" kot odgovor "ne", hitra, ne pa, da nekateri postopki čakajo leta in leta in

5. TRAK (VI)

(nadaljevanje) da ni nič postorjenega. Ocenjujem, da je možno to postoriti. Kot sem pa že dejal v skladu z osnovno usmeritvijo, tako razvoja in varovanja okolja, kakor tudi kmetijstva, se pravi trajnostnega razvoja tega področja in tudi države v celoti.
Cela vrsta je tudi izzivov na tem področju, kjer ocenjujem, da lahko s strokovnimi ljudmi, ki so danes na teh področjih razdeljeni v obe ministrstvi, organe v sestavi, potem tudi v različne službe, ki so v ingerenci tega ministrstva, da lahko z večjo učinkovitostjo naredimo tudi to, da bo marsikaj, kar je bilo do sedaj napisanega v dokumentih, resolucijah, operativnih programih, da to spravimo tudi v življenje. Moja ocena stanja je takšna, da praktično vse vemo kaj je potrebno narediti, da pa nam zelo veliko manjka predvsem v tem aplikativnem delu. In v tem delu bo moja usmeritev tudi pri organiziranju tega dela šla v to smer, da resnično poskušamo nekatere procese združiti. Na drugi strani pa z znanjem javnega sektorja, kot nadgradnjo v družbi, tudi pripeljati nove projekte v prostor, projekte v katerih je cela vrsta novih delovnih mest in marsikatera ekonomija se v teh kriznih časih rešuje ravno z delovnimi mesti, ki so na področju samooskrbe, varovanja okolja in varovanje naravne kulturne dediščine, pridelava surovin in podobno.
Cela vrsta je tudi skupnih izzivov. Na primer v krajinskih parkih, ki jih imamo, kjer se srečujemo z diverzifikacijo dejavnosti na kmetijah, v organizacijah, na drugi strani pa z varovanjem naravne in kulturne dediščine. Mislim, da se lahko z združevanjem teh resursov samo še bolj poudari to področje.
Raba vode, klasično področje, kjer je zelo jasno, da je prva in osnovna prioriteta pitna voda. Da je pa takoj apela lahko že tudi, se pravi, oskrba s pitno vodo, varovanje pitne vode, potem pa / nerazumljivo/ hitro pride tudi raba vode v kmetijske namene, pa potem energetske in podobno. Tako da podobno področje. Tu se srečujemo z mejnim področjem še danes, žal, nerešenih, rešenem okoli vodovarstvenih pasov, kjer je treba tudi za obremenitve oziroma omejitve v prostoru najti tudi potrebna nadomestila in temu primerno tudi uskladiti politike.
Gozd, skupni prostor, tudi akumulacija prostora v osnovi proizvodnje zraka, na drugi strani pa, kot gospodarske dejavnosti, kjer tudi ocenjujem, da je ena največjih priložnostih v slovenskem prostoru, ki prične že, če hočete, v samem gozdu, ukrepih kmetijske politike, preko skupnih politik v kontekstu podnebnih sprememb emisij, pa nazadnje preko gradnje lesa kot gradbenega materiala in tudi kot ostanka lesa kot energetskega materiala.
Varna hrana je zagotovo področje kjer se zopet vsa področja srečujejo, kjer je od zdravega okolja tudi veliko odvisno kakšna bo varnost te hrane. Na tem mestu, preden se lotim področij, bi želel izpostaviti tudi to, da se zavedam pomembnosti sodelovanja z nevladnimi organizacijami. S številnimi sem se srečeval tudi doslej v svojem delu. S tega mesta javni poziv k sodelovanju in k iskanju rešitev. Mislim, da je z znanjem na eni strani strokovnih ljudi v samem ministrstvu, v organih v sestavi, na drugi strani pa znanjem in budno skrbjo za okolje, ki jo imajo okoljevarstvene organizacije moč tudi najti ta skupni dogovor in skupne rešitve za današnji čas. S tega mesta tudi hkrati vabilo vsem sferam, ki delujejo na področju kmetijstva. Doslej sem aktivno sodeloval tako s Kmetijsko-gozdarsko zbornico, Sindikatom kmetov, z različnimi združenji, društvi, ne nazadnje pa je tudi izkušnja, ki jo imam s slovenskimi združenji v zamejstvu zelo dragocena in mislim tudi tu nek vir črpanja znanja njihovih izkušenj in hkrati tudi skupnega sodelovanja po tej strokovni, hkrati pa tudi narodno nacionalni ravni.
Če dovolite bi prešel na različna področja. Naj pričnem na področju kmetijstva

6. TRAK (VI)

(nadaljevanje) s tem delom in s to prestavitvijo. Sam sem koncipiral to današnjo predstavitev, da sem na nek način usmeritve, ki so v koalicijski pogodbi, ki so tudi sprejete v mnogih dokumentih v Republiki Sloveniji, tudi v različnih programih vseh strank, kolikor sem uspel pregledati, da sem te usmeritve na nek način vključeval v osnovni dokument, ki sem ga že omenil, to je v resolucijo strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva Do leta 2020, Zagotovimo.si hrano za jutri, dokument, ki smo ga sprejeli nadomešča strateški dokument iz 1993 leta. Mislim, da je pravilna in primerna usmeritev za naše nadaljnje delo.
Naj v uvodu takoj rečem, da sem kot predsednik odbora v zadnjih treh letih to področje zelo intenzivno spremljal. Mirno lahko rečem, da ocenjujem, da se je marsikaj dobrega storilo v zadnjih treh letih za slovensko kmetijstvo. Ključna stvar, ki je spremenila na nek način do kmetijstva se je zgodila že s samo gospodarsko krizo, kjer je enostavno prišlo do spoznanja, liberalna dogma, da je najboljša in da je prava usmeritev v kmetijskem področju poceni hrana na trgovski politiki, da je ta dogma presežena in da se je od leta 2008 naprej začelo resnično zavedanje kaj pomeni lokalno pridelana hrana, kaj pomeni prehranska varnost in da se je iz tega razloga tudi samo zavedanje tega področja in pa na nek način naklonjenost doma pridelane zdrave hrane tudi pri slovenskih potrošnikih bistveno povečala. Osnovni garant za to, da bo to varovanje in da bo to zaupanje tudi naprej bo to, kar sem dejal, trajnostni pristop h kmetovanju, skrb slehernega, ki je v tem procesu vključen, kjer se resnično spoštujejo pravila od kmeta pa vse preko odkupovalcev, predelovalne industrije, trgovcev in tudi dokumenti, ki so bili v zadnjih treh letih v tem mandatu sprejeti na tem kmetijskem področju ob številnih zakonih, odlokih, sklepih, naj jih izpostavim, to so Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami in omenjena resolucija. Mislim, da so ti dokumenti tisti, ki nam resnično dajejo neko dobro osnovo za delo. Vsi od teh dokumentov, ki so bili pa relativno hitro sprejeti pa dejansko čakajo na to implementacijo, da se v skladu z resolucijo tudi usmerimo v razvoj v skladu z vso to zakonodajo.
Vesel sem tudi spoznanja, ki sem ga dobil v okviru sodelovanja z odbori za kmetijstvo v okviru srečanj evropskih odborov, kjer je zelo jasno povedano, in tudi zaveda se, da je prehranska varnost ena od treh varnosti, poleg vojaške, energetske najbolj pomembna, najbolj izpostavljena in da je prav, da se vsi tega ves čas zavedamo.
Grem kar na samo področje kmetijstva. Kot sem že dejal v uvodu, trajnostno kmetijstvo je to, kar smo si zapisali kot osnova, osnovo v to resolucijo. Tudi sam si to jemljem kot osnovo za svoje delo v bodoče, v kolikor dobim to priložnost. Med primarne naloge tega večnamenskega kmetijstva, ki služi tako v kontekstu varovanja narave, kakor tudi proizvodnja hrane, so te primarne naloge zapisane po naslednjem vrstnem redu: 1. proizvodnja varne in kakovostne hrane. Mislim, da je prav, da se vsi zavedamo, da je kmetijska dejavnost v osnovi proizvodnja zdrave hrane. Da pa dobimo zdravo kakovostno hrano pa je treba spoštovati tudi vse ostalo. Tako so naslednje usmeritve in primarne naloge ohranjanje naravnih virov za prihodnje generacije, varovanje kmetijskih zemljišč pred trajno spremembo namembnosti, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ohranitev biotske raznovrstnosti, tipične kulturne krajine, gospodarno ravnanje z vodnimi viri, socialni vidiki in ohranitev vasi, zaselkov in posameznih kmetij. Želim naglas prebrati te usmeritve, to niso z moje strani zapisane usmeritve, ampak so usmeritve več kot sto članske strokovne skupine, ki je temeljito pripravljala ta dokument skozi daljše obdobje in mislim, da je prav, da vsi, ki bomo imeli aktivno vlogo na tem področju jih vzamemo za svoje in jih tudi spoštujemo.

7. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Strateški cilji razvoja slovenskega kmetijstva gredo v zagotavljanje državljanske varnosti, z, kot sem že stabilno predlagal, kakovostnim potrošnikom dostopne hrane pri prehranski varnosti je prav, da poznamo dimenzijo, da je poleg tega, da je ta hrana varna za zaužitje, dosežena prehranska varnost takrat, ko je tudi dostopna za večino ljudi. Tako je, tudi ti nemiri severne Afrike so nastopili sočasno z dvigom cen hrane, enormnem dvigu cen hrane v letu 2008/2009 in pa pomanjkanjem, ki se zaradi tega pojava zgodila in mislim, da je to tudi zelo pomembno, da vemo, in da se tega zavedamo pri svojem delu.
Povečana konkurenčne sposobnosti slovenskega kmetijstva je ena od pomembnih zadev pri tem našem bodočem delu. Naj se zdaj kar sprehodim tudi skozi te prednostne naloge, ki so zastavljene in se bodo tudi, se združujejo z usmeritvami, ki jih imam sam pri tem svojem delu. Gre za naloge, ki bodo v naslednjih letih nas spremljale. In prva od teh nalog je zagotavljanje stabilnih proizvodnih in ekonomskih razmer za kmetijstvo. To je takoj zapisano, v nadaljevanju še neposredna plačila in se pravi celotna skupna kmetijska politika. Naj na tem mestu tudi dam neko oceno dosedanjega dela in pa tudi pogled na novo skupno kmetijsko politiko, ki je zdaj najbolj v intenzivni fazi sprejemanja za obdobje 2014. Mislim, da smo Slovenci premalo poudarjamo, da je zelo pomembno, da je bila kmetijska politika pravočasno v slovenski prostor umeščena že v času predpristopnih izjav od 2002, 2004. Da se je takrat akreditirala agencija, da so se službe znotraj ministrstva, znotraj agencije, svetovalnih služb in podobno, na nek način odlično usposobile za izvajanje te politike in danes je kmetijska politika ena tistih, ta skupna kmetijska politika in ukrepi iz nje, ki so zelo kontinuirano in pa pravočasno izvajajo. Tako imamo na preseku te finančne perspektive 2007/2013, ki se pa, kot vemo, še izvaja v letih 2014, 2015. Takšno stanje, da imamo že počrpanih več kot polovica vseh sredstev, se pravi, od vseh na razpolago, milijarda 176 milijonov, od tega 915 milijonov evropskih sredstev, 52% že počrpanega denarja. To je podatek na 31. 12. lansko leto. Da je med temi štirimi osmi, ki so v programu razvoja podeželja, čutiti določen zaostanek na tretji osi, kjer so tudi ukrepi, ki jih je potrebno še pospešiti, od teh oblik združenja in podobno, kjer je v neki meri tudi potreben verjetno en temeljit razmislek tudi za naslednje obdobje, da je to tisto področje, kjer tudi službe znotraj ministrstva ne morejo vsega postoriti, in da je treba to večjo korelativnost narediti, da bomo na področju teh povezovanj in podobnih stvari več postorili. Komasacija, namakanje, ukrepi zemljiške kmetijske politike tudi v zaostanku. Govorimo zoper o tem, da je to širše področje, ki mu je potrebno pri delu vseh v bodoče posvetiti veliko pozornosti. Kar se tiče same finančne perspektive 20014/2020, vemo da ostajajo neposredna plačila, deljena na osnovno plačilo in pa, ki je deljeno na plačilne pravice in pa tudi na zeleno komponento. Sredstev za to osnovno ovojnico naj bi bilo nekaj milijonov manj, ocena je 144 milijonov, da bi naj padla na 138 milijonov. Kar nekaj sprememb bo potrebnih. Pregledal sem tudi dokumente, ki so jih pripravili na fakulteti, na institutu, kjer se ugotavljajo tudi različne insinuacije, kaj pomenijo. Predvsem gre za izenačitev teh pravic po hektarjih med njive in travnike in tukaj bo potrebno možnosti, ki jih ima slovenska politika na razpolago, da prilagodi in se iz pogaja takšne ukrepe, ki bodo po meri našega kmetijskega stanja v državi. Tako da, ker je čas omejen, ne bi kaj dosti več o tem govoril. Pomembne so zadeve, ki so, ukrepi za mlade kmetije, za male kmetije. Mogoče poizkus poenostavitve, tako da te ukrepe bo potrebno

8. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) vključiti v to kmetijsko politiko in temu področju posvetiti veliko pozornosti. Pomembno je, da je v okviru programov razvoja podeželja, zasledovanje teh šestih prednostnih ciljev. Posebej priložnosti ekološkemu kmetovanju kot samostojnemu ukrepi v okviru tega. Mislim, da je to eno od večjih priložnosti slovenskega kmetijstva, ki je na eni strani, imamo neko zatečeno stanje, ki nam omogoča, da se lahko na pota ekološkega kmetovanja usmeri še več kmetij, zopet pa nastopi težava tam kjer, kot podobno, kot še marsikje drugje pri organiziranju te pridelave, proizvodnje, na koncu koncev tudi trženje te proizvodnje, tako da tukaj mislim, da je potrebno posebne neke skupine ustanoviti, ki bi te tokove še pospešilo, usmerilo in tudi v ukrepih, ki so navedeni, ki so na voljo, tudi to podpreti.
Mislim, da je prav, in da preberem tudi te podpore v novem programskem obdobju, tako da se še enkrat več prepričamo kako je prav, da se združujeta ti dve področji okolja. Podpore so predvidene na območju z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami. To so ta tako imenovana OMD, ki jih že danes poznamo. Potem je področje gozdarstva, sodelovanja v shemah kakovosti in povezovanja teh shem v tržnem smislu. Obnova proizvodnih zmogljivosti in preventivne aktivnosti v zvezi z naravnimi nesrečami. Pomemben segment, ki nas tudi, s katerim se srečujemo. Prav tako je v tem času namenjena pozornost za spodbujanje, tukaj piše ustanavljanje svetovalnih služb. V našem primeru organiziranja svetovalnih služb, ki je organizirana, vendar naj bi šla v določeno prevetritev in pa usmeritev v smeri iskanja želenih ciljev. Tudi ukrepi, ki prispevajo k dobremu počutju živali, k dobremu stanju habitatov in voda so ukrepi, ki imajo mesto v programu razvoja podeželja.
Posebno pozornost bo potrebno dati agroživilski verigi. Tukaj misli, da je bilo v zadnjem letu in pol, ko je gospod Židan vodil Ministrstvo za kmetijstvo, ogromno narejenega, podpisan kodeks. Potrebno bo še iz tega področja tudi slediti, videti ali ta kodeks drži, je zadosten ukrep in pa tudi predvsem v sodelovanju med vsemi v verigi, od kmeta, živilsko predelovalne industrije, trgovine, zgraditi neko zaupanje in zgraditi skupne tokove.
Kar se tiče živilsko pridelovalne industrije, nas izkušnje iz tovarne sladkorja Ormož, marsikaj učijo. Vemo, da po vsej verjetnosti pade sedaj tudi limitirana proizvodnja sladkorja. Mi smo uspeli dobesedno zapraviti to tovarno in mislim, da bo potrebno na teh izkušnjah graditi in biti zelo pozoren v procesih, ki danes potekajo tako v okviru mlekarske zgodbe v ljubljanskih mlekarnah, da bi, če bi bilo le možno, da tok premoženja dobijo v roke slovenske zadruge. Prav tako pa je tudi pomembno, kaj se bo zgodilo z največjim trgovcem v Sloveniji. Ali bodo te police bile na razpolago slovenskem kmetijskim izdelkom ali pa bo to organizirano za neke druge vertikalne verige, ki v prostoru že obstajajo.
V okviru prestrukturiranja in pa dviga konkurenčnosti kmetijstva in povezovanja, naj preletim ta področja. Mislim, da je potrebno na posameznih stvareh prav posebej izpostaviti nekatere stvari katere bom posvečal več pozornosti. Na področju ukrepov za aktivno obrambo na pojave, ki so v prostoru zaradi podnebnih sprememb, se pravi namakanje, izgradnja protitočnih mrež, na eni strani, ugotoviti skupaj v okoljskem prostoru ali je tudi za zadrževalnik, ki je za poplavne vode, moč to hkrati koristiti tudi kot akumulacija za namakalne sisteme in podobno. Tako, da to je ena od teh proaktivnih vlog na področju zaščit na te pojave, ki se pojavljajo. Na drugi strani so še druga področja. Gozdarstvo bom posebej omenil, ki ga je potrebno posebej izpostaviti.
Kar se tiče naslednjega področja, ohranjanja rodnosti in proizvodnega potenciala slovenskih zemljišč, ki ga imamo napisanega. Ključno področje, veliko stvari smo zapisali v Zakon o kmetijskih zemljiščih. Ta zakon očitno prihaja v ponovno obravnavo, vendar bo potrebno biti zelo pozoren, kakšne so

9. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) smer bodo šle spremembe, predvsem pa mislim, da je nujno, da se naredijo vsi ukrepi, da se v prostoru čim prej določi trajno varovana kmetijska zemljišča in da jih potem varujemo s tem, da so posegi dejansko onemogočeni, ne pa samo z denarnimi nadomestili, ki so po mojem prepričanju pravi ukrep, žal pa je v času od leta 2003 do leta 2012, ko je bila ta pozidava najintenzivnejša in ko se je zgodilo avtocestni križ, ta ukrep bil odstranjeni in so bili posegi v prostor bistveno enostavnejši, predvsem pa cenejši.
Kar se tiče proizvodnega potenciala zemljišč se že omenil. Komasacija, namakanje, odprava zaraščanja. Ključna področja, kjer mislim, da je treba s proaktivno vlogo za komasacije, namakanje sem že omenil. Pri zemljiščih, ki so v zaraščanjih je po enem podatku, ki sem ga imel še iz konca 2009, skoraj 50 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, kjer je nekaj, ne vem, 7500 hektarov kmetijskih površin zaraslih z gozdom, 22 tisoč hektarov v zaraščanju, 18 tisoč, kjer so na zemljiščih drevesa, grmičevje, nekaj tudi plantažnih hektarjev. Tu mislim, da je največja rezerva in da je treba z določili, ki so v Zakonu o kmetijskih zemljiščih z aktivnim delom resnično priti v obratni proces, da ta zemljišča nazaj usposobimo za kmetijsko proizvodnjo, kjer pa ne bo dovolj možnosti za kmetijsko proizvodnjo, je pa mogoče tudi priložnost za kakšno energetsko rastlino, za kakšna biogoriva ali kaj podobnega. V glavnem ne smemo, po mojem prepričanju, dopustiti spontanega procesa zaraščanja Slovenije z grmičevjem. Kajti, vsi vemo, da prvih 20, 30 let je to zelo slabo izkoriščeno zemljišče.
Kar se tiče ostalih procesov poveznih z izboljšanjem posestne strukture slovenskih kmetij, nek določen proces poteka po stihijski naravni poti, se pravi upada število kmetij, v zadnjih 10 letih je s 86 tisoč kmetij leta 2000 smo prišli na 74 tisoč kmetij, leta 2010. Sled tega se je povprečna kmetija povečala, zaradi... / nerazumljivo/ hektara na 6,3 hektare povprečja... / nerazumljivo/ po mojem prepričanju nekaterih strukturni premiki, da se le zaokrožujejo nekatere profesionalne kmetije, ki imajo ključno nalogo, da bodo v obdelavo prevzele tista kmetijska zemljišča, kjer so starejši ljudje opustili to dejavnost. Na drugi strani pa mislim, da je zelo pomembno, da najdemo fokus za manjše in srednje velike kmetije da lahko v tem procesu ostanejo aktivne.
Kar se tiče aktivne vloge Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Mislim, da je to en potencial, ki ga še nismo v celoti izkoristili. Mislim, da so, imamo kar nekaj gozdov, ki niso podeljene v koncesijah, in bi bilo prav, da jih podelimo. Na drugi strani pa mislim, da bi lahko Sklad kmetijskih zemljišč igral aktivnejšo vlogo ravno pri zaokroževanju teh večjih družinskih kmetij, ki bodo tudi v bodoče steber slovenske kmetijske politike in da bi lahko s procesi spodbujanja odkupov, dajanja v najem, mogoče tudi skupnih odkupov na tem področju kaj več postorili v tem, da se dejansko, da bo čim več zemlje v rokah aktivnih pridelovalcev hrane.
Tržno organiziranje slovenskega kmetijstva, po mojem mnenju, največja rak rana. Sam sem mnenja, da je zadružni sistem zaspal, da enostavno ni pariral času, da je marsikatera dejavnost danes povsem v rokah zasebnih podjetjih. V tem ne vidim nič slabega, če so to korektni medsebojni odnosi. Kaže pa na to, da je iz tradicionalnega zadružnega okolja, konec 1980 let, v začetku 1990 let, da so tu potrebni določeni premiki. Žal se je zadružni sektor usmeril bolj v prodajo repromateriala, povsem pa zanemaril organizacijo proizvodnje in plasma te proizvodnje v okviru svoje trgovinske mreže. Tako, da tu upam na premike tudi v tem sektorju in tudi z ukrepi spodbujati tiste, ki se bodo povezovali. Ali so to obstoječi ali se bodo zgradile tudi kakšne nove skupine, ki se bodo povezale, organizirale proizvodnje in prišle s to proizvodnjo direktno in

10. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) čim bližje polic in neposrednega potrošnika.
Povezava agroživilskih verig in ureditev odnosov, sem že omenil. Kodeks... / nerazumljivo/, na tem področju je treba delovati, da resnično odpravimo nekatere deviantne procese. V veliko pomoč temu področju bo zakon o promociji, zakon, ki ga je treba implementirati in verjamem, da bo s skupnim vzdrževanje sredstev, tako proizvajalcev, predelovalcev in trgovine moč to urediti.
Področja, ki so tu še pomembna in se navezujejo na okolje so še varstvo okolja, ohranjanje kulturne krajine, tudi skrb za socialno vzdržen in skladen razvoj podeželja, kaj na tem področju postoriti. Mislim, da so tudi veliki izzivi. Večja vloga znanja in učinkovit prenos, mislim da je ena ključnih nalog. Tu mislim, da je treba v vertikali narediti določene projektne skupine, vezane na posamezne dejavnosti. Da v teh skupinah delujejo tisti ljudje, ki so v okviru ministrstva, organov v sestavi Kmetijsko gozdarske zbornice, Zavoda za gozdove, preko institutov, fakultet in da se dejansko prenos znanja v življenje postori. Naj tu citiram prof. Hribarja: Treba bo kdaj iti tudi v škornje in v življenje spraviti določena vedenja v prakso.
Kar se tiče gozdarstva. Mislim, da je eden izmed največjih potencialov v Sloveniji. Vsi vemo, da je teh 60% gozdov danes, Slovenija porasla z gozdovi. Vemo tudi tu, večnamenske funkcije gozda, ki ga ima in na tem področju mislim, da je treba resnično bdeti, da bomo še naprej imeli dobro, učinkovito gozdarsko službo. To, kar imamo. Zaradi njih smo lahko ponosni na slovenske gozdove. Treba pa bo z investicijskimi spodbudami podpreti to dejavnost - od gozdnih poti do opreme in v nadaljevanju v verigi do predelave, in prav tako mislim, da bo ključno poiskati mehanizme za vzdrževanje posestnikov, lastnikov gozdov. Ta razpršena posest med zasebniki je ena od večjih ovir. Tako, da mislim, da je tu treba z ukrepi to spodbujati. Kot sem že rekel, podeliti tiste gozdove, ki danes še niso podeljeni, hribovskim kmetijam, kmetijam, ki se usmerjajo v to usmeritev. Vemo, da imamo zapisane te norme, od 50 do nekje 200 hektarov, kar je lahko neka dopolnilna dejavnost na določeni kmetiji in tudi ohranja poseljenost. Tu vidim vlogo Sklada kmetijskih zemljišč, več kot potrebno, podobno kot pri prehranski verigi se lotiti tudi lesne verige. Danes, na marsikateri tribuni sem poslušal kako, ne vem, na eni strani vidimo po kakšnih cenah so prikazane prodaje slovenskega lesa, na drugi strani pa včasih celo slovenske lesno predelovalna industrija težko pride do tega našega lesa ali pa po cenah, ki so precej drugačne od tistih, ki se pokažejo ali ki jih vidimo v poročilih. Tako, da tu mislim, da je na tej verigi treba nekaj postoriti in omogočiti tistim, ki slovenski les predelajo v višjo raven, da imajo dostop do tega lesa čim bolj poenostavljen. V tej povezavi bo potrebna tudi temeljita analiza stanja in tudi priprava dokumentov za podelitev oziroma ukrepanja ob izteku koncesij za državne gozdove leta 2016. Tako, da mislim, da v tem bi zagotovo imel usmeritev, da sledimo tej lesni verigi in da se v tem delu poišče neke modele kako zadeve urediti.
Divjad je ena od zadev, ki je vezana na gozdove, velikokrat tudi omenjena in mogoče ne bi kaj več o teh detajlih. Kar se tiče lesa, mislim, da je nujno potrebno dobro sodelovanje Ministrstva za gospodarstvo. Velikokrat smo iz lesnopredelovalne industrije poslušali, da so nekje vmes med ministrstvi, da niti ne vedo kdo je dobo pristojen za njih in da je mogoče to tudi neka ovira ali težava.
V povezavi s temi področji izpostavim tudi čebelarstvo. Sodeloval sem s Čebelarsko zvezo, sami vodijo svojo službo. So nek indikator stanja v naravi, indikator, ki kaže kakšen je nas odnos do narave. Žal se mnogokrat srečamo tudi s pojavom, kot je bil lansko leto okoli pomora čebel.

11. TRAK (VI)

(nadaljevanje) Upam, da bomo vsaj, doslej nisem še zasledil končnega tega poročila, da imamo čim prej potem možno za odločanje okoli procesov, ki so vezani na rabo določenih pripravkov v kmetijstvu, ki so tisti, ki so največkrat tudi povzročitelji teh pomorov.
Področje varne hrane je tisto področje, s katerim področjem se srečujemo s slehernim državljanom, državljanko Republike Slovenije. To je eno od področij, kjer govorimo o zdravstvenem varstvu rastlin, krme, živali, živil, varnosti in zaščita živil. V tem področju poznam študijo, ki je bila narejena v kontekstu ali je dosedanja ureditev, da je nekaj stvari v okviru direktorata v kmetijstvu nekaj v okviru ostalih organov v sestavi kmetijstva, od fitosanitarne uprave preko VURS-a, preko kmetijskega inšpektorata, zdravstvenega, ali je to pravilna ureditev, ali ne bi uredili v skladu z usmeritvami, kakšne skupne institucije, ki bi dejansko te zadeve uredili. To je ena zahtevnejših nalog do katere, mislim, da se je potrebno strokovno čim prej opredeliti. Potem tudi področje varne hrane urediti v skladu s temi izsledki. Moja osebna ocena je to, da je to zahtevno področje. Področje na katerem lahko slovensko kmetijstvo pade ali pa se razvija. Moja ocena je, da v zadnjih letih to delo opravljajo odgovorno in kvalitetno. Tudi v zadnjem primeru smo se lahko srečali. Zagotovo mi nikoli moč preprečiti kakršnekoli naravne procese, ki se v naravi odvijajo po naravnih zakonitostih. Bistveno pa je to, da je ta sledljivost in da imamo organe čim bolj koordinirane, urejene, da čim prej ugotovijo zadevo, korektno obvestijo javnost in pa potem tudi ukrepajo, da se čim prej takšni pojavi odpravijo. Toliko bi bilo na kratko v tem delu.
Področje je široko, zato bi prešel na področje okolja. Na področju okolja, kot sem že dejal, marsikje se področji prekrivata, za to bi v tem delu želel predvsem izpostaviti nekatere stvari, ki niso bile do sedaj vezane in se niso poti srečevale. Mirno lahko rečemo in delimo najbrž to ugotovitev, da je področje okolja, vključno z nosilci odgovornosti na tem področju, eno tistih področij, ki je bilo v zadnjih letih mnogokrat predmet določenih kritik. Imamo tudi določene ugotovitve Računskega sodišča, tudi Evropskega sodišča, konec koncev tudi v zadnjih letih sta bili dve priporočili za odpoklic ministrov za okolje, edini dve priporočili, ki jih je Računsko sodišče oddalo. Mirno lahko rečem, da ugotavljam, da bo na tem področju resnično marsikaj za postoriti in da je bila mogoče ta odzivnost tudi na poročila omenjenih inštitucij premajhna, predvsem, da se je v okviru samega ministrstva, organov v sestavi in pa ostalih, da se ta politika, če je bila dokaj uspešna v tistem delu, ko smo jo zopet pripisovali in nesli iz evropskega v slovenski pravni red dobra, to naredila, da pa zopet nam šepa zadeva v implementaciji(?). Na tem področju mislim, da je še postoriti veliko teh stvari. Na tem področju prioritetne naloge, ki bi jih izpostavil, kot akutne, razrešitev teh primerov v okviru tožb, ki se nanašajo na prašne delce s strani Evropske komisije. Zadeva je v teku. Mislim, da smo tik pred tem, da bomo začeli plačevati v kolikor ne bomo odgovorno odreagirali in sprejeli programe ravnanja z okoljem in s temi prašnimi delci za tista območja, na katera se pač ta tožba nanaša. Prav tako je nujno potrebno takoj izvesti ukrepe v skladu s priporočili Računskega sodišča. Bom predvsem na področju odpadkov več pri samem tem področju. Urediti upravne postopke in pa nadzor na temi upravnimi postopki. Sam ocenjujem, da je to ena ključnih nalog, da je potrebno urediti to področje, podobno kot sem prej dejal pri varni hrani, tudi tu temeljito razmisliti, ali je takšna ureditev, ki jo imamo danes pravilna, ali je potrebno organizacijsko kaj spremeniti. Govorim o tem, da se je danes

12. TRAK (VI)

(nadaljevanje) okoljska politika izvajala v okviru službe pri predsedniku vlade, kjer se predvsem podnebne spremembe in ti ukrepi in ta del okolja se je ukvarjal tam in odzivi na podnebne spremembe. Potem pa imamo še direktorat za okolje, kjer se en del politike izvaja, potem je drug direktorat znotraj ministrstva, ki je za javne službe in investicije. Potem imamo Agencije Republike Slovenije za okolje. Pri podobnem pregledu, ki sem se mu posvetil tudi v tem času vidim, da bo potrebno ugotoviti, ali je resnično potrebno, da se z nekim področjem, s politiko nekega področja ukvarjamo na štirih, petih mestih, ali je potrebno tu narediti, ne vem, okoljsko politiko za področje odpadkov, za področje voda, zraka in združiti to znanje. Kajti, iz izkušenj lahko mirno rečem, da je mnogokrat prišlo do velikih strokovnih konfliktnih situacij ravno med strokovnimi skupinami, ki so znotraj istega ministrstva. Tako, da v tem delu mislim, da nas tudi čaka organizacijsko, resnično dobro pregledati zadevo in potem tudi trezno razmisliti in postoriti.
Naslednja akutna naloga je pospešiti financiranje naložb v okolje iz kohezijskega sklada. Vemo, da imamo možnost financiranja tako za protipolavno zaščito, za odpadne vode, za vodovodno omrežje, kakor tudi za centre za ravnanje z odpadki oziroma deponijski prostori in NBO-je, mehansko biološke obdelave. Če sem prej dejal, da potekajo stvari na kmetijstvu tekoče, mislim, da je tu na marsikaterem področju zaostanek. Da je bistveno premalo koordinacije in sodelovanja bilo doslej med ministrstvo, regionalnim nivojem, lokalnim nivojem. In da je tu potrebno resnično temeljito revizijo obstoječih projektov in ugotoviti ali gredo po pravi poti, ali gredo v pravo smer. In, ali so sploh izvedljivi, glede na to, da se ta finančna perspektiva izteka. Govorimo o kohezijskih sredstvih, tako na okroglo, trikrat po 150 milijonov, pa še enkrat 50, okoli pol milijarde evrov denarja. Upam, da bomo tu uspelo ta premik narediti in dejansko je to ena priložnost tudi v kontekstu gradbeništva in drugih dejavnosti, direktno na samih projektih, predvsem pa na s področja varovanja okolja. Kot sem že dejal je pomembna ta sinergija teh ukrepov in aktivnosti okolje, kmetijstvo, gozdarstvo, učinkovita raba gozdov in podobne zadeve.
Potem je še nekaj stvari, ki jih bo treba na daljše obdobje urediti, kompleten pregled te zakonodaje, temeljito pregledati tudi samo organiziranost / nerazumljivo/ gospodarskih služb, je takšna pravilna, ali je potrebna kakšna spremembe, oceniti ali katera sodi mogoče, ki je danes na državnem nivoju, pa ga je treba dati na kakšen nižji nivo. Razmislek o dimnikarstvu in podobne zadeve. Da ne govorimo o kakšnih državnih službah, ki se praktično ne izvajajo, kot so izgradnja sežigalnic ali podobno, pa tudi samo področje ravnanja z odpadki, deponijski prostori in podobno.
Druga pomembna zadeva je temeljita priprava na programski dokument 2014-2020, združenja te politike, kot sem jih omenil, poiskati priložnosti za naslednje desetletje, kje so naši izzivi, kje so možnosti prehoda v nizkooglično družbo, tudi z ukrepi, ki bodo na nek način zagotavljali dober izkoristek in varovanje naravnih virov, hkrati pa tudi dale priložnost za nova delovna mesta. Tudi tu mislim, da smo na področju kmetijstva marsikaj postorili. Široka debata je bila že odprta, žal nisem zasledil te debate na področju okoljske kohezijske politike.
Kar se tiče samega ravnanja z odpadki vemo, da je področje alarmantno, da so praktično slovenski deponijski prostori zaprti, da so zaostanki pri sami izgradnji centra za ravnanje z odpadki, ki so razdeljeni po Sloveniji. Tu bo resnično videti, kaj se da storiti, da se zadeva čim bolj uredi in da se dejansko tudi v sami verigi pri odpadkih, kot teh, ki so zavezanci za plačilo embalažnine, se pravi proizvajalci embalaže, trgovina, uvozniki preko družb za ravnanje z odpadno embalažo preko komunal, preko posameznika

13. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) v verigi uredi to, da bo vsakdo v tem členu zainteresiran za glavne cilje na področju ravnanja z odpadki. Se pravi, najprej čim manj odpadkov potem pa določeno zbrati, presortirati, ga predelati in resnično na koncu samo tisti ostanek odložiti pa delno še termična obdelava. Mislim, da so ta razmerja na nek način nestimulativna za posamezne deležnike v tem procesu. Na to /nerazumljivo/ tudi Računsko sodišče. Kolikor vem, tudi v zadnjem tednu prihajajo določena napotila na okoljsko ministrstvo, da je potrebno tukaj zelo na hitro nekaj postoriti in se s tem popolnoma strinjam. Na področju komunal, teh zadev, se bo pomembno vprašanje cene komunalnih storitev. Kar nekajkrat so bili podaljšani ti moratoriji na odmrznitev teh cen zaradi teh makroekonomskih kazalcev. Kolikor mi je poznana zadeva, mislim, da tudi v samih teh razmerjih je še kaj za doreči, tako da bo potrebno s strokovnimi sodelavci takoj na hitro proučiti ali si še vzeti kakšen mesec za razmislek ali pa odmrzniti te zadeve. Bolj se nagibam k prvi rešitvi, da dejansko ne bomo, čeprav se zavedam, da so te storitve marsikje podhranjene.
Na področju odpadnih voda je Slovenija zelo zelo odprto podpisovala obveznosti koliko odpadnih voda bomo predelali. Žal marsikaj ni postorjenega. Tukaj gre v veliki meri tudi za odgovornosti lokalnih skupnosti. Na eni strani gre za pomanjkanje sredstev, po drugi strani zagotovo za investicije, ki so zneskovno zelo zahtevne, ne prinašajo političnih točk, prenašajo pa predvsem odgovornost do okolja in tukaj mislim, da bo potrebno utemeljiti presek stanja, videti kje smo pospešiti ta področja, ugotoviti kaj se še da v novem kohezijskem področju postoriti, predvsem pa tudi zelo jasno razmejiti v okviru operativnih programov, kaj bo področje novih čistilnih naprav kaj pa večjih komunalnih sistemov odpadkih voda.
Dimnikarske storitve so bile omenjen. Temeljit razmislek. Vsi, ki smo bili v tem Državnem zboru, smo bili bombardirani ves čas z nekimi dopisi, z določenimi deviacijami na tem področju. Koalicijske pogodbe smo zapisali, seda pa bomo skušali razmisliti ali se s kakšno liberalizacijo tega področja, se pravi za podeljevanje več koncesij, da to zadevo rešiti. Tako, da mislim, da je tukaj potreben temeljit razmislek, vemo pa tudi odgovornosti, ki jo ima ta služba za seboj, tako v kontekstu požarne varnosti kakor tudi v kontekstu varovanja okolja. Tako, da je to tudi ena od stvari, ki čaka takoj.
Narodne parke sem omenil na začetku. Zagotovo vidim v okviru narodnih parkov, tudi v okviru Nature, ki se je na eni strani omejitev v kontekstu posegov v prostor varovanje naravne dediščine pa hkrati tudi priložnost in tukaj vidim, da je tudi v ukrepih tako kmetijske kot okoljske politike cela vrsta priložnosti, da dejansko to področje spravimo v korist tisti, ki tam bivajo, ne pa v omejitev in pa omejevanje.
Toliko v tem uvodnem delu in sem na razpolago za vaša vprašanja.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospodu Francu Bogoviču se za izčrpno in dobro strukturirano predstavitev, ki je seveda izčrpna kakor tudi resor, ki ga boste vodili in tudi zelo pestra, zahvaljujem. Gospod Bogovič je poudaril v bistvu kako je politika, ki jo bo vodil, ena najpomembnejših v tej državi. Na žalost strokovne službe tega Državnega zbora, ko so nam dodelile to, najmanjših, najmanj uglednih dvoran, tega ne razumejo, tako da bo tudi v Državnem zboru potrebno še kakšno besedo s strokovnimi službami spregovoriti, kar je pa naloga naših poslank in poslancev, to ni vaša naloga.
In sedaj začenjamo. Odpiram razpravo. In spoštovane poslanke in poslance, ki so zainteresirani, da kandidatu gospodu Bogoviču postavijo vprašanje. Vas pozivam, da se prijavite, gospa sekretarka bo pa zabeležila. Predlagam, da delamo po tri. Gospod kandidat, če se strinjate. Torej gospod Veber, gospa Dimic... Vsi pridemo na vrsto, tako da, Dragana, vi pa prosim, da se vse popišite.

14. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) Roke lahko kljub vsemu še dvignite. OK. Najlepša hvala. Gospod Veber, beseda je vaša.

JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo in lep pozdrav kolegu Francu Bogoviču, kandidatu za ministra in vsem ostalim. V svojih vprašanjih bi želel izpostaviti nekatera dejstva, ki so navedena v koalicijski pogodbi do leta 2015, pa po mojem mnenju kažejo na neusklajenost ali pa nezmožnost pravzaprav izvajanja velikega dela kmetijsko-gozdarske politike, pa mislim, da tudi v nadaljevanju vezano na zemljiško politiko, tudi doseganje stanovanjske politike. Namreč v tem programu in tudi v predstavitvi kandidata je bilo razvidno, da se naj bi državna zemljišča prodaja družinskim kmetijam in v programu gospodarjenja z gozdovi po letu 2016, čeprav se pogodba nanaša do leta 2015, ampak bo potrebno rešitve po mojem mnenju pripraviti že prej, se naj bi ustanovila državna gozdna gospodarska družba v stoprocentni državni lasti. In tukaj se postavlja eno pomembno vprašanje. Če državna kmetijska zemljišča prodamo kmetom, predpostavljam, da bodo seveda predvsem veliki kmetiji tisti, ki bodo lahko kupovali ta zemljišča, se odpirajo vprašanja malih kmetij in njihove eksistence. Po drugi strani se pa odpira vprašanje sklada kmetijskih zemljišč. Kajti v tej pogodbi je predvideno, da naj bi sklad še naprej igral pomembno vlogo pri izvajanju kmetijske zemljiške politike in tudi pri gospodarjenju z gozdovi. Ampak če sklad ostane brez državnih kmetijskih zemljišč, in če ustanovimo državno gozdno gospodarsko podjetje, ostane brez gozdov, sklad ostane brez virov s katerimi bi lahko to tudi uspešno izvajal. In zato sprašujem: Ali bo prišlo do ukinitve sklada glede na vsebino pogodbe, ki je bila podpirana z vsemi koalicijskimi partnerji in tudi sprašujem, kaj bo s kmetijskimi podjetji, ki so tudi izjemno pomemben pridelovalec hrane in tudi izjemno pomembni v živilsko pridelovalni industriji? In v nadaljevanju tudi pomemben odnos do našega največjega trgovca, do Mercatorja. Ali bo ta politika se nadaljevala, da ostane to podjetje v slovenski lasti, ampak predvsem me tudi zanima, kaj bo s kmetijskimi podjetji, ki tudi lahko ostanejo brez zemljišč. Namreč zemljišča imajo v veliki meri v zakupu in so v državni lasti, in če se to odproda, se seveda potem pojavi tudi vprašanje obstoja kmetijskih podjetij in s tem povečanja brezposelnosti v Sloveniji. Glede na to, da je kandidat v svoji predstavitvi ocenil kot neustrezen ukrep pri zaščiti kmetijskih zemljišč, zaračunavanje nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v zazidljive in glede na to, da imajo tako v koalicijski pogodbi kot tudi v predstavitvi namen zakonsko zaščititi najvitalnejša kmetijska zemljišča, sprašujem kako bodo reševali tisti problem, ki se bo nanašal na investicije in predvsem nacionalnega pomena, ko bo potrebno tudi v nekem trenutku zaradi umestitve v prostor poseči tudi v najboljša kmetijska zemljišča, in če ne bo ukrepa, kot je bil predviden s spremembo namembnosti, izplačila spremembe namembnosti, je seveda takšna investicija potem obsojena na propad oziroma je ne bo mogoče izvesti. Torej zelo velika neusklajenost pri tem, da govorimo o varovanju kmetijskih zemljišč, po drugi stani pa tudi o pospešitvi postopkov umeščanja v prostor in s tem možnosti hitrejše gradnje.

15. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Tudi sicer naj bi občine imele olajšan postopek glede spremembe namembnosti zemljišč, in tudi tukaj se potem pojavlja enako vprašanje kako bomo lahko varovali, hkrati bolj varovali kmetijska zemljišča, na drugi strani pa spodbujali spremembo namembnosti. Torej, nekaj neusklajenosti, ki jih bo moral minister za kmetijstvo in okolje zagotovo odpraviti, v kolikor bo želel izvajati to politiko.
In sprašujem: ali je tudi na tem področju sprememba namembnosti ali olajšanje spremembe namembnosti usklajena s tem, kar naj bi delal na področju kmetijstva ali ne.
Toliko za uvod.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospodu Vebru.
Besedo ima gospa Iva Dimic.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo. Tudi jaz lepo pozdravljam vse prisotne in gospoda kandidata za ministra, gospod Bogoviča.
Nekoliko bolj bi se dotaknila varne hrane. Te dni smo vsi priča kaj se zgodi, če tega nimamo pod nadzorom. In bi vas vprašala, slovenska industrija prodaja svoje izdelke tudi na skupnem evropskem trgu in to je v tem času krize še bolj pomembno, da je nadzor nad hrano sistematičen in učinkovit, hkrati pa tudi neodvisen od interesov kapitala. Sprašujem pa vas, kakšen poudarek boste pri svojem delu dali zagotavljanju varne hrane. Ali se bo zagotovilo dovolj sredstev in kako bodo glede na koalicijsko zavezo tudi reorganizirali organe znotraj vašega ministrstva, da boste s tem zagotovili neodvisnost institucij, ki skrbijo za nadzor nad varnostjo hrane. Mislim, da je to vprašanje, ki je te dni najbolj aktualno.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospe Ivi Dimic.
In zadnji v tem trojčku gospod Gašpar Gašpar - Mišič.

GAŠPAR GAŠPAR - MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, predsednik. Kandidat za ministra.
Uvodoma lahko izrazim predvsem zadovoljstvo za kandidata za gospoda Bogoviča, ki ga bom, kot opozicijski poslanec podprl, in verjamem, da tudi celotna skupina Pozitivne Slovenije, predvsem zato, ker je kvaliteten kandidat, ker je človek, ki prihaja iz realnega sektorja. Je štiri mandate dobil zaupanje kot župan in je tudi strokovnjak s tega področja kmetijstva, in se zaveda dejanske problematike na terenu. Bi pa vseeno zastavil kar nekaj vprašanj.
Danes je bilo veliko slišati, kar je tudi zapisano v koalicijski pogodbi. Verjetno ste vsi opazili, da je tukaj nanizanih veliko problemov in težav, vendar je napisanih zelo malo konkretnih rešitev oziroma pristopov kako se rešujejo problemi oziroma težave. Zato gre tukaj moje pričakovanje v to smer, da bo gospod Bogovič, glede na svojo bogato prakso znal poiskati ustrezne rešitve, predvsem z operativci na terenu, ker mislim, da je v tej državi predvsem pomanjkanje operativcev, uresničevalcev, vse preveč je visokih strokovnjakov, ki znajo zadevo lepo spesniti, predstaviti problem, vendar je potem na terenu problem, ker se to ne udejanji. Problem je tudi, gospod kandidat za ministra, slabo medresorsko sodelovanje, in vas usmerjam v predvsem sodelovanje z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor in tudi z Ministrstvom za gospodarstvo, ker smo tukaj povezni in je potrebno tesno sodelovanje. Ker prihajam z Obale, južne Primorske, bi opozoril na preslabo povezovanje oziroma povezanost kmetijstva s turizmom. Ne le na promocijskem, temveč predvsem na infrastrukturnem področju. Gradnja turistične infrastrukture, ki je nujna za podaljšanje turistične sezone v jesenski in zimski čas, glede na ugodne klimatske pogoje, ki jih imamo, mislim, da to premalo izkoriščamo. In glede na to, da je namembnost zemljišč kmetijska, se tu pojavlja en velik problem, konkretno pri izgradnji nekega golf igrišča, kar bi nam omogočilo podaljšanje sezone v jesenski in zimski čas, glede na to da imamo nastanitvene turistične kapacitete dovolj velike. Kolikor veste so trenutno nekateri najboljši hoteli zaprti ravno iz tega razloga, ker nimajo dela. In je zaskrbljujoče, da imamo vse potenciale, imamo tudi infrastrukturo v določenem smislu, nimamo pa tiste, ki nam je dobesedno dana, od narave dana, klimatske pogoje, ki jih je treba vključiti.

16. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Zato pričakujem da bo okoljska politika bila usklajena z razvojno politiko na vseh področjih, predvsem na področju sonaravnega razvoja gospodarstva.
Na Obali je tudi problem kako boste poskrbeli za ribiče. Trenutno je največji problem pri neodzivnosti ministrstev, direktoratov, pri podeljevanju koncesij za ribogojstvo. Čaka se mesece in mesece, včasih se odgovora sploh ne dobi, leta in leta. Vi veste, da naši ribiči na terenu, predvsem ribogojci, se soočajo z vsemi problemi in mislim, da je tukaj potrebnega več sodelovanja na terenu, poznavanja dejanskih težav in problemov. Naj vam samo omenim, da se je na Ministrstvu za okolje največ težav pojavljajo ravno zaradi te neodzivnosti. V slabih dveh mesecih, v zadnjih dveh mesecih je nek gospod nek referent Tomaž Štembelj, ki se je dejansko, ne vem zakaj, po nekem božjem čudežu pričel odzivati in dejansko pomaga našim ribogojcem. Tukaj mu tudi javno izrekam pohvalo.
Potem bi nadaljeval. Problem medresorskega sodelovanja, kje se pojavlja? Vodooskrba. Vsi poznate problem vodooskrbe Obale in Krasa, 17 let je bil ta problem postavljen, zdaj je vloga na kohezijo oddana in jaz upam, da bomo tam dobili, zdaj se je pojavil za 8,6 kilometra nek problem okoljevarstvenega dovoljenja. Mi rabimo dovoljenje ne za plinovod, ne za kemikalije, ki bi jih želeli sprovesti po neki trasi, ampak za pitno vodo. In se za božjo voljo postavlja nek upor na strani Arsa in jaz upam, da bo minister to znal spretno rešiti, glede na to, da ima izkušnje kot župan. Velik problem je dobiti soglasje, veliko občin, veliko županov, iz različnih političnih opcij in prepričanj, in ko enkrat dosežeš to soglasje in skleneš pogodbo in potem se ti na terenu pojavijo takšne težave, potem mislim, da je to popolnoma nek problem in utegne ogroziti črpanje sredstev iz kohezijskega sklada.
Potem, večja fleksibilnost pri sodelovanju Ministrstva za okolje, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri občinskih projektih v prostorskih načrtih. Na primer, pri umeščanju obrtnih con. Dejansko se postavlja problem kje bomo rešili naše, ker točno vemo, da je tudi kmetijstvo del gospodarske panoge. In naši obrtniki se dejansko nimajo kje širiti, ker je vsa zemlja, celotno zemljišče je kmetijske namembnosti, in tudi tukaj pričakujem večjo fleksibilnost, da ne govorimo o večji fleksibilnosti pri umeščanju centrov za varovanje z odpadki. To je sicer zapisano v koalicijski pogodbi, vendar do zdaj, veste kaj se dogaja, da se deponije zapirajo, da imamo vsi težave, da je veliko nerazumevanje na terenu, ker so nas vse tiste, ki smo se ukvarjali z okoljsko problematiko, s problemi ravnanja z odpadki, želeli prikazati oziroma predstaviti, da hočemo še bolj onesnažiti okolje. Za božjo voljo, centri za ravnanje z odpadki so namenjeni za to, da odpadki ne končajo v naravi, v gozdovih in v vodah. Zato bi tukaj pričakoval in upam, da bo minister gospod Bogovič to razumel in prisluhnil.
V tem prvem delu bi lahko zaključil, da ne bi bil predolg. Bi pa v drugem delu, če mi boste dovolili, postavil še nekaj vprašanj, ki jih imam konkretno na koalicijsko pogodbo.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovani kandidat, ker je naslednja seja komaj ob 14., vidim da poslance veliko zanima. Prvi trojček je vaš.

FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Hvala lepa za ta vprašanja. Lahko tudi pojasnim kakšno drugačno razlago ali tudi to, kar je zapisano v koalicijski pogodbi.
Naj pričnem, gospod Veber, najprej kar se tiče prodaje državnih zemljišč, vezano na to se potem zavrtimo, funkcija Sklada in vloga podjetij, ki danes upravljajo to zadevo. Ko govorim o aktivnejši vlogi Sklada kmetijskih zemljišč, ne govorim o tem, da ima Sklad kmetijskih zemljišč, teh 240 tisoč hektarov gozdov in 60 tisoč hektarov teh pogodbeno oddanih kmetijskih zemljišč in da se vrtimo v tem krogu.

17. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Ampak govorim o aktivni vlogi sklada na področju prometa s kmetijskimi zemljišči. Gre za to, da dejansko bo potrebno razmisliti o tem ali je prav, da je sklad povsem na repu pri tistih, ki so v prednostnem redu pri nakupu teh zemljišč. Dogaja se nam pa veliko prometa s kmetijskimi, pa tudi z gozdnimi površinami. In moja prva ocena je, da v kolikor bi mi na eni strani začeli igrati to aktivno vlogo, ne vem, odkupili kakšno zemljišče na kakšnem mejnem območju, v osrčju kakšnih gozdnih površin, kjer se prodajajo in počasi prihajajo tako domači kupci, predvsem pa tujci na naš slovenski prostor, da bi na takšen način bila ta aktivna vloga. In na drugi strani, da steče tudi promet s kmetijskimi zemljišči. Ali temi, ki bi bile v prometu ali pa tiste, ki so že danes v državni lasti, pa nimajo dobrega skrbnika teh zemljišč, se pravi tistega, ki bi obdeloval. Tako, da sam vidim možnost, da bi sklad, in to zadevo mislimo proučiti, da bi eventualno na odprtem zakonu kmetijskih zemljišč proučili ali ne bi bilo prav, da bi sklad in pa neka družinska kmetija, ki se ukvarja s proizvodno hrano in bo s to proizvodnjo se ukvarjala še naslednja leta, bila lahko skupen kupec nekega zemljišča. To zemljišče družina začne z obdelavo, ali jo dobi v najem ali jo pa dobi, ne vem, v desetletno odprodajo. Poznam par shem državnih pomoči, kjer so Poljaki in še nekatere države ravno v tem kontekstu tudi državno pomoč si izborile na evropski komisiji, in da bi to bil ta proces. Marsikje so družinske kmetije, kjer sosedje prodajajo zemljišča, niso v stanju izvršiti tega odkupa in pridejo na vrsto prej tisti, ki jim je kmetijstvo hobi ali je pa tisto kmetijsko zemljišče kot naložba v neko nepremičnino. In v tem kontekstu mislim dinamično vlogo sklada kmetijskih zemljišč. Nikakor to ne pomeni, da bomo jemali kmetijska zemljišča podjetjem, ki danes so veliki proizvajalci hrane. Velikokrat tudi nosilci nekih naprednih tehnologij in pa lahko to več od tega, razmišljamo o tem, da bi eventualno tudi v okviru kakšne spremembe znotraj kmetijsko-svetovalne službe mogoče katero od takšnih podjetij imeli tudi kot nek center, da bi bil specialist za neko področje in v sodelovanju kmetijsko-svetovalne službe teh podjetij, delno z javnim denarjem, delno z zasebnim denarjem tudi izvršili v praksi prenos tehnologij. Tako da skrajšam. Nikakor to ne pomeni, da posegamo in podiramo kakšna razmerja v tistih podjetjih, kjer se predeluje hrana, sklad pa mislim, da lahko igra aktivnejšo vlogo. In če bi odkupoval in prodajal, se lahko resnično v enega posrednika z jasnimi cilji, se pravi, družinske kmetije, ki bi imele naslednika, družinske kmetije, ki bi se zavezale za vsaj 10-letno delovanje. V nasprotnem primeru pa odprodaje in s prednostno pravico skladov nazaj in ta zopet gospodari s tem. V tem kontekstu je bil ta razmislek okoli tega. To pomeni hkrati, da to ni nobenega razloga ali pa obratno, želimo močnejši sklad, ne pa, da bi sklad oslabili.
Kar se tiče gozdov. Govorimo najprej o tistih gozdovih, ki so danes še nerazdeljeni, mislim ne podeljene koncesije. Mislim, da je prav, da se to čim prej postori, če smo prej govorili, da je zelo jasno zapisano, da je 200 hektarjev neka zgornja meja ob poseku tam 4, 5 hektarjev, pa na 4 do 5 kubikov na hektar, to pomeni tam nekje do tisoč kubičnih metrov poseka na leto največ, če gledamo iz sedanjih razmerij v okviru koncesij, je poseg spravilo tam 20, 25 evrov. Pomeni to 20, 25 tisoč evrov in manj, ta prihodek, ki pomeni v času zime, jeseni, neka dopolnilna dejavnost na kmetiji in na takšen način dobimo to poseljenost. Tudi tukaj govorim enkrat, kot sem že dejal, od nerazporejenih, te ki so ne podeljene koncesije. Drugič pa tudi o procesu, ki poteka, prodaja gozdov in sem seznanjen tudi s tem. Tukaj igra aktivno vlogo in sam osebno lahko rečem, da se nikakor ne bi mogel strinjati s tem, da osrčje Pohorja pride v lastništvo 300, 400 hektarjev, ne vem, iz države, kjer je les zelo pomembno blago, in da v petih, desetih letih iz tiste posesti 300 hektarjev nastane

18. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) 3 tisoč hektarjev, kar bi zagotovo ta kupec in lastnik potem lažje... In tukaj mislim, lažje dokupoval ta zemljišča. Tukaj vidim to aktivno vlogo sklada.
Kar se tiče koncesije za gozdove. Mislim, da smo v okviru razprav v Državnem zboru, v javnosti širši, velikokrat je bilo opozorilo ali so ta razmerja danes takšna, da stimulirajo vse v tej vmesni verigi. Ocenjujem, da ima sedanja ureditev to hibo, da je za teh, najboljše gozdove za teh 200 tisoč gozdov časovno omejena, kar pomeni, da nekdo, ki ima danes to koncesijo, ve da bo še nekaj let to obdeloval in nima nekih dolgoročnih ciljev.
Drugo kar pa je, pogrešam povezavo v verigi, da bi tisti, ki opravljajo s temi gozdovi, se aktivno vključevali tudi v mesno pridelovalno industrijo, da bi se tam ta dodana vrednost tudi ustvarila. In v teh razmerjih mislim, da bo potreben temeljit razmislek, kako naprej v novi ureditvi. Ugotovitev, lahko da je tudi to v redu, vendar sam mislim, da je treba kar marsikaj spremeniti. Ena od opcij je tudi to kar je zapisano. Po temeljitem razmisleku bo treba videti kaj narediti. Zato je časa še nekaj let, zagotovo pa mislim, da se ne sme dogajati to, kar smo poslušali tudi v Državnem svetu, polemiko med nekom, ki je koncesionar in nekdo, ki 20, 30 kilometrov stran ima žago, da je zaradi nesoglasij znotraj, med tema dvema podjetjema nekdo ne more priti do surovine in se ta surovina obdela v Avstriji. To je treba narediti, da bi v verigi tisti, ki je doma, dodajal /nerazumljivo/ dodano vrednost, imel neko prednostno pravico do tega lesa, ki je v slovenskih gozdovih posekan. Če pogledamo poročilo sklada kmetijskih zemljišč, za zadnje deset let nazaj, vse javno piše, kakšne so povprečne cene. Sem prepričan, da po teh cenah bo tudi slovenska lesna pridelovalna industrija z veseljem obdelovala ta les. Mogoče bomo celo kaj več dosegli za državo, hkrati pa tudi dano vrednost ustvarili v domačem prostoru.
Kar se tiče nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Mislim, da je kar nekaj napak ali pa mislim, pokazalo se je zdaj za pomanjkljivosti v tem zakonu. Ena je bila recimo ta, poznam primer z mozirskega konca, kjer je nekdo želel preurediti kotlovnico na lesno biomaso, in ker je parcela velika 70 arov, je dobil odmero 70 tisoč evrov za to, da bi postavil zalogovnik za lesne sekance, za lesno biomaso, ker je pač določilo tako, da je sedaj na celo parcelo se vse skupaj izračunava. To zdaj poznam procese, ko ljudje na veliko parcelirajo parcele zato, da to odpravijo, recimo čisto eno tako hibo, okoli katere je potrebno urediti ali naj bi bilo v gradni dokumentaciji moč določiti gradbeno parcelo in plačaš od tistega na kar posegaš. Druga zadeva je pa sama višina. Kolega, v prejšnji sestavi, gospod Vili Trofenik je ocenil, ko je nasprotoval tej ureditvi, da je to v zakonu nerazvite. Imamo to situacijo, da na zemljišču v praksi se zgodi to, da na zemljišču slabše kvalitete v Ljubljani, kjer je cena zemlje 50 ali pa 100 evrov, plačaš 5 evrov nadomestila, na najboljših kmetijskih zemljiščih v okolici Ormoža ali pa v Prekmurju pa 20 ali pa 15 do 25 evrov, ker je pač kvaliteta kmetijskega zemljišča vezana na boniteto toliko višja. In to mislim, da bo potrebno urediti, ta razmerja. Ni enostavno. Ključno pri tem zakonu je pa to kar sem rekel, v praksi čim prej izvesti in določiti trajno varovana zemljišča in varovana zemljišča. Kako posegati, kot ste imeli najprej vprašanje, za občine, za infrastrukturne posege v zakonu jasno napisano. Gremo najprej na nevarovana, od tam naprej gremo na varovana, od tam naprej na ta ožja varovana območja in to bo potrebno z zavarovanjem narediti. In mislim, da ko bomo imeli to urejeno na katera zemljišča se sme posegati, na katere se ne sme, zapisano v dokumentih, občinskih, da bo potrebno to narediti. Ali lahko zdržimo ob sedanjem tempu, ki ga imamo in mislim, da je tempo potrebno spremeniti. To sem rekel že prej, sicer pa te razmejitve še nekaj let ne bo in to je za to varovalka v tem velikem nadomestilu, ki ima še to težavo, ki ste jo omenil. Razmislek in po spremembi je šel v znižanje, ne odpravo tega. So različna mnenja. Zadeva bo zagotovo prišla v Državni zbor. Določeni zakoni so bili vloženi že v prejšnji sestavi in takrat bo priložnost, da tudi najdemo pravo mero za to ureditev tega.

19. TRAK (VI)

(nadaljevanje) Kar se tiče vašega vprašanja, gospa Dimic, varna hrana, upam, da sem prej v enem delu že odgovoril. Vsi se ukvarjamo s temi mitotoksini, to je naraven proces, ki nastane ob premalo suhi koruzi. V tem primeru je bilo tako. Verjamem, da bo še v bodoče kdaj kakšna napaka narejena, zaradi česa se bodo.../Nerazumljivo./ Kot sem že dejal, bistvo zgodbe je, da imamo učinkovit sistem, da imamo sledljivost in da imamo avtoritete, ki zelo na hitro odpravijo to v prostoru, ugotovijo in dajo jasno zagotovilo, da je hrana varna. Mislim, da je bil ta zadnji primer zopet tak, recimo, šolski primer, kjer mislim, da so organi naredili pravilno. Prej sem že dejal, tudi na ministrstvu je bila ta analiza že narejena na tem področju, ali je to sedaj, ker kot sem že dejal znotraj teh organov, deljena so mnenja. Nekdo se ukvarja s politiko, bi rekel, na tem področju, tisto politiko v grdem pomenu besede, kot jo Slovenci smatrajo, ampak s politiko nekaj na področju, nekdo se ukvarja z varovanjem. Ali je prav, da se sedaj v istih organih opravlja eno in drugo, ali bi bilo bolj modro narediti skupno zadevo? Gre za, kot sem dejal, sem prebral na hitro to študijo, gre tam za več variant, med katerimi se bo potrebno odločiti. Mislim pa, da tisti, ki se s tem delom danes ukvarjajo, kvalitetno delajo. Prepričan sem, da bomo poiskali skupno modro rešitev, kaj narediti na tem področju. Čaka nas pa tudi delo na tem področju.
Gospod Gašpar je postavil nekaj vprašanj. Hvala za tisto oceno preteklega dela. Rad rečem, da politiki kdaj tudi kakšno pohvalo radi slišimo, ker tistih graj je bistveno več. Tako, da hvala lepa za to. Kot ste dejali, delo z operativo in vsem tem, mislim, da .../nerazumljivo./ bil v tej pripravi tudi na to nalogo z vodstvom Biotehnične fakultete, z dekanom prof. Tomanom, z gospo Lučko Kajfež, z gospo Marino Pintar, Emilom Erjavcem, gospodom prof. Hribarjem. Dejansko smo bili na koncu enotni v tem delu, da resnično prihaja čas, ko je treba iz jasnih usmeritev, ki so zapisane v resoluciji to spraviti v življenje. V tem delu, jaz vedno pravim, da najprej potrebujemo vrhunsko stroko, se pravi te profesorje, ki to spravljajo na papir. V resnici je med njimi zelo veliko tistih, ki znajo spraviti v življenje, z nekaterimi od njih sem sodeloval. Lahko mirno rečem, da so to že dokazali. Tu mislim, da je celem sektorju problem prehoda in povezovanja v verigi: fakulteta, inštituti, svetovalna služba, resorna politika. Tu mislim, da je tu naša naloga tudi v luči ugotovitve, da bo zelo težko zagotoviti dovolj sredstev v enaki višini, kar se plač tiče, kot jih imamo danes, je naša priložnost, da najdemo izzive 21. stoletja in skupaj vsi v vertikali poiščemo nove priložnosti in del tega zaslužka ustvarimo v projektnem delu, ki bo zelo poenostavljeno smo v tem pogovoru dejali, če nas bo v tem sistemu, vsem skupaj, tam nekje okoli 3.500, če 20% ljudi iz celega sistema, govorim od ministrstva do fakultete, se usmeri v iskanje novih izzivov, mora teh 700 ljudi najti za 10.000 delovnih mest. In to bi naj bila ta filozofija prenosa znanja. Zagotovo ne mislim podcenjevati teh vrhunskih strokovnjakov, ker tam je prava pot in tudi s čimer se bomo ukvarjali bo moralo temeljiti na zadnjih dognanjih, da ne bomo na koncu ugotovili, da imamo delo za premalo dodane vrednosti. Tako, da v tem delu mislim na tak način delovati.
Medresorsko sodelovanje je zagotovo pomembno. Prej nisem izpostavil. Srečeval sem se z izgradnjo verig hidroelektrarn na Spodnji Savi. Poznam sedaj probleme umeščanje Srednje Save, kjer se srečata okoljsko ministrstvo in pa infrastruktura. Govorimo o sanacijo telesa železniške proge. Z dvigom voda se izgubi ta stabilnost in mogoče je to priložnost, ne vem, za kohezijski projekt, s katerim bomo imeli med Ljubljano in Zidanim mostom pa do Zagreba železnico, ki bo šla, ne vem, kjer bodo kompozicije lahko šle s 150, 160 kilometri na uro. Srečujemo se v nizu od voda, do prometa, do obremenjevanja zraka in podobno. Mislim, da je tu pomembna naloga. Omenili ste tri ministrstva, ta, ki se bodo ukvarjala tudi s tem razvojem.

20. TRAK (VI)

(nadaljevanje) Da poiščemo te razvojne projekte in da dejansko najdemo odgovore v tem delu.
Ribištvo imam v tej predstavitvi, nisem videl, da je že bilo, v .../nerazumljivo./ tako da nisem pozabil na njega. Tudi govoril sem z ljudmi, ki delajo na ribištvu. Dejansko imamo v okviru odgovornosti zavarovanje voda, potem celo vrsto teh vlog. Ugotoviti je potrebno ali je prav zrangirano zakaj je potrebno državno koncesijo, zakaj je potrebno okoljevarstveno dovoljenje, zakaj je dovolj samo soglasje. ARSO je dobesedno zasipan s temi vlogami. Poznam odgovore na poslanska vprašanja. Resnično je potrebno ugotoviti ali je zadeva potrebna, da je tako znormirana. Kar se prakse tiče sem v prejšnjem mandatu na lastni koži, ko sem povedal, da imam nasad jabolk, poskusil na enem travniku v svoji lasti, kjer je malce močvirnato na enem področju, 20, 30 arov, postaviti zbiralnik meteornih voda za namakanje tega sistema. Dve tri leta približno sem šel po tem labirintu, na koncu sem prišel do tega, da je treba izdelati še študijo za 15.000 evrov, nisem vedel kaj bom od te študije imel, takrat sem prenehal s tem delom. Mislim, da se to ne sme dogajati. Upam, da sem s to primerjavo povedal. Vem pa, da sem govoril z ljudmi iz vodarske stroke, ki so bili nasprotnega mnenja. Ampak na koncu se je nekdo za to odločil. Tu mislim, da moramo v teh postopkih marsikaj postoriti. Ne me narobe razumeti, da mislim izvajati "posilstvo" nad naravo, nad okoljem, daleč od tega. Mislim pa, da se morajo tisti, ki se odločajo znati odločati in povedati v proceduri "ja" in "ne", dva odgovora. Iz svojih izkušenj vem, da so ljudje najbolj hvaležni, če čim prej izvedo odgovor. Ali je to "ja" ali "ne " ni toliko pomembno, kot da vedo pri čem so in da se v skladu z odgovorom tudi potem lahko ravnajo.
Pri teh vlogah bom pregledal, ne poznam točno kje je, kar se tiče kohezije, to je bila ena od stvari, ki jih je treba zelo na hitro pregledati in tudi izvajati.
Kar se tiče obrtnih con, poslovnih con mislim, da v prvi fazi, kar je v Sloveniji treba narediti jasno bilanco, ta je tudi narejena, koliko je zasedenih, koliko ni zasedenih. Mislim, da je v rabi prostora ključna naloga, da resurse, ki jih že imamo najprej porabimo, šele potem gledamo po novih. In če gledamo v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih kam gremo in kam ne gremo. Tako na stanovanjskem področju, kakor tudi na področju poslovnih površin je cela vrsta zadev. Prelahkotno smo šli na nove površine, ne pa naredili te stare resurse. Mi smo v okviru občinske, stanovanjske strategije naredili analizo. Ena ocena je, da je cela vrsta stanovanjskih hiš, ki so bile delane tam od 65. do 85. leta ali če končamo pri 80., ko narediš analizo, koliko stanovanjskih objektov, ki po klasični takratni gradnji veliki od 150 do 200 kvadratov, pa v njem biva samo ena oseba. To je z vidika racionalnosti rabe prostora, pa tudi stroškovnosti za tega človeka so potem ta tako imenovana varovanja stanovanja in podobne rešitve, kjer lahko v nekem prometu z obstoječim nepremičninskim fondom marsikaj tudi rešujemo. To je tudi eno področje, kjer sem delno odgovoril, delno pa tudi...

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala gospodu kandidatu za izčrpne odgovore. Smo pri naslednji trojici. Gospa Alenka Pavlič, beseda je vaša.

ALENKA PAVLIČ (PS PS): Hvala lepa za besedo. Prihajam iz Gorenjske iz Žirovnice, kjer imamo dobro razvito čebelarstvo. Zadnja leta smo bili priča pomoru čebel. Čebele so indikator tega v kakšne okolju živimo. Pomori se dogajajo predvsem zaradi privilegiranja modela ekstenzivnega monokulturnega kmetijstva, uporabe pesticidov in insekticidov ter gensko spremenjenih poljščin. Čebelarstvo je ena ključnih panog za vzdrževanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Zato se nam zdi zelo pomembno vprašanje kaj nameravate storiti, da do podobnih pomorov ne bi več prihajalo. Kakšna bo vaša politika pri omejevanju fitofarmacevtskih sredstev?
Nadalje. Zanima me, ali bo združitev resorjev, se pravi okolje pod kmetijstvo pomenilo omilitev predpisov pri kmetovanju, kar bi lahko pomenilo večje onesnaževanje. Vemo, da je kmetijstvo eden največjih onesnaževalcev. Nekateri komentarji so celo bili, na primer v časopisu Delo,

21. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) da je to tako, kot če bi dali čisti zrak v varstvo kakšnemu Lafargu. Kmetje nenehno zahtevajo omilitev vodovarstvenih pravil in režimov, minister za okolje jim popušča, rezultat je onesnažena voda na Postojnskem, Ptujskem in Krškem polju. Varstvo okolja in varovanje naravnih procesov je temelj za preživetje naše civilizacije. Brez zdrave hrane, čiste pitne vode in neonesnaženega zraka ni življenja. Torej, vprašanje: Ali bo združitev resorjev pomenila omilitev predpisov?
Nadalje navajate v koalicijski pogodbi spremembo zakona o gensko spremenjenih organizmih. Tam piše: "O združitvi celotnega področja varne hrane pod okriljem ene organizacijske enote." Poleg tega imate zapisano tudi: "Združili bomo vse inšpekcijske službe, ki pokrivajo celotno področje varne hrane v enotno inšpekcijo. Delovala bo v okviru prej navedene organizacijske enote." Dalje: "Za potrebe inšpekcijskih služb bomo enotno uredili uradne laboratorije, ker praksa v Evropski uniji kaže, da tako imenovani tržni laboratoriji ne zagotavljajo optimalne kontrole varnosti živil in krme.", konec citata. Kot so že opozarjali strokovnjaki, in smo brali v zadnjih dneh, da bo Ministrstvo za kmetijstvo pokorilo vse organe nadzora zaradi lažje vpeljave gensko spremenjenih organizmov na slovenski trg. Ta nadzorni enotni organ bo pod nadzorom vlade ali ministrstva, kot pravite, in bo lažje izdajal pozitivna mnenja, da hrana zadostuje vsem predpisanim merilom Evropske unije. Zdi se, da gre za čisti vpliv amerikanizacije na naša živila, saj je znano, da so Američani največji proizvajalci gensko spremenjene hrane in dodatkov. Nikoli ni dobro nositi vseh jajc v eni košari, sploh če ta jajca pomenijo naše zdravje. Dobro bi bilo da razmislite o vsaj še enem neodvisnem organu, ki bo ravno tako kontroliral kakovost naše hrane, od katere je odvisno zdravje celotne slovenske populacije. Zanima me: ali to pomeni odpravo Instituta za varovanje zdravja in Zavoda za zdravstveno varstvo.
Pri okolju ste navedli, da narodni parki spadajo v vaš resor. Imam eno vprašanje, in sicer konkretno, kako boste rešili primer rušitve približno 40 objektov v Bohinjskem... / nerazumljivo/.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospa Pavlič, hvala.
Gospod Štefan Tisel, beseda je vaša.

MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Vsem lep pozdrav, še posebej gospodu kandidatu Bogoviču in predsedniku mag. Židanu.
Mislim, da je kandidat pravi za to ministrstvo, kajti na lastnih izkušnjah je prišel preko pastirčka do podjetnika v kmetijstvu, do župana ene večjih občin v Sloveniji in se spopada z vsemi problemi tega lokalnega področja, tudi kmetijskega in tudi do predsednika odbora za kmetijstvo v prejšnjem mandatu, tako da si je nabral dovolj izkušenj, da bo lahko dober minister za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje.
Sam bi se osredotočil le na en majhen segment, ki je za Slovenijo zelo pomemben. Kandidat je o tem tudi že kar nekaj povedal, gre za slovenske gozdove, kot največje bogastvo Slovenije, edino bogastvo, ki ga imamo v izobilju, pa z njim delamo zelo nespametno. To zadnja leta že vsi ugotavljamo, vendar se v tej smeri ni veliko premaknilo. Velik problem so tudi koncesije na državnih gozdovih, gre za 240 tisoč hektarov, ki so bile podeljene brez razpisa leta 1996 za 20 let in vsi govorimo o letu 2016. Sem pa prepričan, da bi se mogoče dalo narediti že kaj prej. To so še štiri leta, vemo, da so koncesnine zelo nizke, od 5 evrov naprej. Govorilo se je da bo prišlo nekje do 11 evrov, meni pa lesarji zagotavljajo, da bi lahko bilo vsaj 20, 25 evrov po kubiku, kar bi pomenilo približno 2 milijona posekanega lesa letno, ne 10 milijonov, ampak 50 milijonov sredstev za državo. In če bomo čakali še štiri leta, bodo v tem času posekani najboljši gozdovi, potem pa bo že nekako. Prepričan sem, da bi v tej lesni verigi morali zadeve pospešiti in obstoječim koncesionarjem dvigniti koncesnine, če pa ne zmorejo oziroma njihova mnenja so bila

22. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) da se to ne splača, potem pa naj dajo koncesije nazaj. Oni so celo dokazovali, da imajo s tem izgubo. To je velika laž in to pretirano izkoriščanje slovenskih gozdov gre v napačno smer. Morda, če imate odgovor na to vprašanje.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod Štefan Tisel.
Besedo ima gospod Dragan Bosnič.

DRAGAN BOSNIČ (PS PS): Pozdravljeni še z moje strani.
Veliko tega je bilo povedanega že v predstavitvi, tudi odgovorjeno na določena vprašanja, vendar bi kljub temu izpostavil dvoje. In sicer, problem biodiverzitete, na kakšen način se mislite odzvati na evropska stališča do ohranjanja biodiverzitete. In, vaše stališče do druge faze CER.
Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod kandidat.
Imate lep primer kako se da tudi kratko veliko povedati.

FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Najprej, gospa Pavlič. Čebelarstvo. Jaz sem ga omenil. Vesel sem, da imajo čebelarji javno službo znotraj svoje stroke, Čebelarske zveze, kar nekaj sem sodeloval z njimi, nekajkrat sem se dobil. Mislim, da delajo dobro, da pa imajo zelo zahtevno področje. Čebela je, včasih kmetijci pravijo čebela ni krava, kar pomeni, da je drobno bitje, težko jo je varovati, vsaj kar se v družbi, naravi dogaja, se preko te čebele, žal, včasih v pomorih prepozna. Kar se tiče pomorov in vsega tega, sem že jasno povedal, čim prej želim dobiti dokončno in jasno poročilo kaj se je lansko leto zgodilo. Minister najbrž ve, jaz tega poročila nimam, ampak glede na to, da dejansko večina stvari prihaja, se strinjam, iz kmetijstva, ima vpliva na to, glede na to kje, kako se je dogajalo in glede na to, da imajo čebele nek določen... / nerazumljivo/ se lahko mimogrede kaj prenese od drugod. Ne poznam, nič ne vem, da bi karkoli sumničil, ampak želim dobiti jasen odgovor, ker zelo jasno trkajo na vsa vrata tisti, ki se tudi v setvi koruze pripravljajo na to. Ne vedo kaj letos sejati. Ve se da so interesi na eni strani semenarskih družb, na drugi strani tudi tistih, ki proizvajajo koruzo in je to treba ugotoviti. Najbrž bo zelo težko za letošnje leto karkoli spremeniti, od te prepovedi, ki je bila lansko leto narejena, zagotovo pa je to ena osnova za dokončno poročilo, osnova za dokončno odločanje, glede na to, da večina držav uporablja te pripravke, ki so pri nas prepovedani. Nimam odgovora, in ga ne mislim na politični nivo dajati, ampak ga mislim prepustiti tistim, ki so odgovorni za to zadevo in s svojo strokovnostjo, avtoriteto bodo morali za to tudi odgovarjati.
Kar se tiče samih fitofarmacevtskih pripravkov in tega moram reči, da sem, kot ste prej slišali, leta 1990 začel prodajati tudi fitofarmacevtske pripravke, glede na mojo izobrazbo, in sadjarjem po principu integrirane predelave, poznam ekološko pridelavo in mirno lahko rečem, da je slovensko kmetijstvo v prehodu v teh 20 letih naredilo neverjetno velik premik v smer bistveno manj agresivnega kmetovanja. In ta trend se bo v naslednjih letih še nadaljeval. To je jasno zapisano, kot sem že rekel, v strategiji. In jasno gredo v to smer vsi predpisi, evropski, naši in v to smer gre lahko kmetijstvo in v nobeno drugo smer, če želi samo sebi dobro.
Kar se tiče odnosov do GSO in podobno. GSO je, sam sem bil na Madžarskem na odboru, kjer smo imeli predstavniki evropskih odborov to debato ali je prav, da je ureditev še naprej takšna, da je to enotna evropska ureditev, ki v načelu dovoljuje in potem države s svojimi ukrepi omejitev naredijo po svoji meri. Mi imamo ureditev tako narejeno, da po tej meri se v Sloveniji gensko spremenjeni organizmi ne sejejo in proizvajajo, glede na omejitve, sosedi, dovoljenja in

23. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) podobno. Mislim, da je to pravilna usmeritve tudi za naprej. V okviru razgovorov, ki sem jih imel s kolegi iz hrvaškega odbora za varstvo narave in kmetijstva imajo skupaj, z njimi sem govoril. Avstrijci, kjer so tudi že leta nazaj odločili se, da naravne vire dajo v isto ministrstvo in pa Madžari in Slovenci, da bi si prizadevali tudi v okviru evropske politike, da bi to prišlo na nivo držav, in da bi lahko se država opredelila tudi kot GSO prosta cona. Mi smo v tistem krogu kot člani odbora govorili o GSO free doni Alpe Adria Avstrija, Hrvaška, Madžarska, in da je to lahko neka priložnost, podobno kot poznam primer celjskih mlekarn, ki so v zelo kratkem začela mleko kompletno odprodajati z oznako, da je GSO prosta krma uporabljena za prirejo tega mleka, ker je tudi sledljivost takšna in tudi projekt, kjer je tudi fakulteta iz Maribora v njem sodelovala. Tako, da moj odnos do tega je zadržan in v tej smeri, kot sem sedaj rekel, se bom prizadeval za to delovanje. In nobene amerikanizacije slovenskega kmetijstva ne mislim vpeljati. Bil sem v Ameriki, poznam tudi malo, kako izgleda zadeva. Se je tudi ne da v Slovenijo prenesti, hvala bogu, še česa drugega ne. Kakšnega sodelovanja civilne družbe, voluntarizma, bi pa jaz kar iz Amerike tudi k nam vpeljal, če samo dve stvari omenim. Tako da, zagotovo je posestna struktura slovenska takšna kot je, naravne danosti so takšne kot so in to imamo mi v našo prednost izkoristiti kot svojo prednost v odnosu in podpiranju shem zdrave hrane, kontrolirane proizvodnje, ekološke pridelave in s pomočjo, ne samo pridelave, prireja tudi s samim trženjem iz tega narediti tudi primeren prihodek za manjše, predvsem za manjše in pa srednje velike kmetije. So pa tudi primeri, ko se kar res največje kmetijsko gospodarsko v celoti preusmerjajo v ekološko pridelavo in tudi to gre. Tako da, o tistih, o samem urejanju področja varne hrane, sem prej spregovoril. Sam tudi glede tega združevanja ministrstva mislim, da tudi Avstrijci niso imeli ambicijo dati /nerazumljivo/ takrat, ko so to združili, ampak so verjetno imeli namen, da poskušajo z jasno usmeritvijo, z jasno politiko, ki jo imamo tudi mi zapisano, kot sem želel, v resoluciji razvoja slovenskega kmetijstva narediti kmetijstvu največjo uslugo, če bomo sledili in če bomo šli v to smer, o kateri govorimo. Jaz upam in ne podcenjujte, da je kmetijski sektor toliko nerazumen, da bo sedaj šel v neke procese in sam sebi v skledo nekaj deval. In v tem delu je treba pač z jasnimi inšpekcijskimi nadzori in vsem tem zagotavljati, da se prakse tega dobrega kmetovanja uveljavijo, da so tisti, če jih kdo, /nerazumljivo/ da se ga poišče, in da se ga sankcionira, in da tudi gredo zadeve v pravo smer.
Kar se tiče skupne institucije in zavodov in podobne zadeve. Jaz sem govoril tudi z ljudmi v tem zadnjem tednu, ki na tem področju delajo. Nihče ne misli, da bo zdaj, da bodo vsi instituti javni, državni. Govorimo pa o tem, da imamo množico institutov in verjetno so v Sloveniji nekateri instituti bolj usposobljeni v ene raziskave, drugi v druge in v kolikor bi en del v teh zgodbah nekoč opravljal neke dejavnosti nekje za to najbolj usposobljen institut opravil on, drug drug. In tudi v samem prihodku teh institutov največkrat predstavljajo te zadeve 20, 25, 30%. To pomeni, da gre za specializacijo in pa pripeljati zadevo na višji nivo. To so razmišljanja ljudi, ki so o tem govorili v okviru.
Inšpekcije. Razgovori o tem ali je modro zdravstvena, kmetijska in vse ostale inšpekcije ali zadevo v tem neodvisni agenciji, ne vem kako pač bo, celotno zadevo urediti. O tem govorimo in v to smer v razmislek.
Gospodu Štefanu. Ja, ko sem bil pastirček, sem se naučil nogomet igrat, ker sem danes tudi to prebral, tako da, najlepši časi so bili takrat. Še kaj drugega sem tudi v življenju počel. Kar se gozdov tiče, odgovarjam še enkrat. Podobno kot sem že prej. Razmere so se bistveno spremenile v teh 20. letih. Meni je bilo zelo normalen postopek, da so gozdna gospodarstva s tisto množico zaposlenih v tistem trenutku bili nosilci teh proizvodenj, in da to opravljajo. Vemo vsi koliko je še danes direktno zaposlenih in koliko tega dela opravijo podizvajalci, sprejmem te polemike,

24. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) da je neko delo, ki je nekje plačano po 10, 15 evrov, drugje je obračunano po 25 evrov in podobno. Tako, da te stvari je treba enostavno razčistiti in s ciljem, ki je bil prej že izražen, tudi za državo, glede na to, da je lastnica teh 200 tisoč hektarjev, kaj več dobiti v javni sklad, ki ga je potrebno potem pa v ukrepe zemljiških operacij in nakupe zemljišč in proaktivno vlogo spraviti.
Kar se tiče poseka. Jaz se ne bojim, da bi bilo moč v teh letih nek, dobesedno izropati slovenske gozdove. Že iz samega podatka 200 tisoč hektarjev pa milijon kubikov lesa pomeni povprečno 5 kubičnih metrov poseka. To je povsem v skladu z gozdarsko stroko in pa vemo vsi, da gre to za 200 tisoč hektarjev kvalitetnih gozdov, kjer je tega prirasta zagotovo tam med 6, 7, 8 kubičnih metrov na leto, da ni problem izčrpavanja gozdov, ampak gre za normalni poseg, ki se mora tudi zgoditi.
Kar se tiče biodiverzitete. Mi imamo, kot sem že povedal, v okviru Nature, celo vrsto zaščitenih področij, naravnih habitatov, o ptičih in podobno. Tudi z ukrepi v kmetijski politiki je potrebno najti to stično točko in enostavno podpirati te zadeve. Podpira tudi v določeni okoljski politiki. Mislim, da sem nekje izpustil tudi okoljevarstvenih pasov, kjer je bilo recimo z vaše strani to vprašanje. Dejansko gre za omejitvene faktorje, kjer je zagotovo voda prva, ki jo je potrebno čuvati na teh ožjih območjih še toliko bolj. In tudi v koalicijski pogodbi je to zapisano ali je moč tistim, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo to zemljo nadomestiti zunaj teh območij ali je pa na drugi strani z določeno odškodnino, ki je potrebna ali za ceno vode ali pa tistih javnih sredstev narediti.
Kar se tiče Zero2 druga faza. Gre za enega izmed objektov v okviru te okoljske infrastrukture, ki ima odločbo. Predvsem me bo pri tej zadeni zanimalo kaj bo naredil novomeški župan. Novomeška občina je tista, ki je nosilka te investicije, tudi 62% lastnica iz pogovorov z njim, /nerazumljivo/ v začetku decembra, ki je izrazil zelo veliko bojazen ali je kot občina sposoben zagotoviti 6, 7 milijonov evrov sredstev in ali je investicija tako, kot je koncipirana, da bo v končni fazi Zero2 druga faza stala tam blizu 20 milijonov, mehansko-biološka obdelava odpadkov in še 10 milijonov dokončanje prve faze. Tako da, tukaj mislim, da gre za nek temeljit pogovor s tistimi, ki so tukaj nosilci investicije. V tem primeru je to omenjena občina. Podobno po Sloveniji. Ali smo resnično prekoncipirani od tega centra za mehansko biološko obdelavo odpadkov imeli srečno roko v tehnologiji ali pa je mogoče za razmisliti, kajti posledice tega kar bomo zgradili v naslednjih treh, štirih letih bodo imeli vsa gospodinjstva v naslednjih 20, 30 let.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Imam eno zelo resno vprašanje. Si mogoče gospod kandidat še kakšno kavo želi?

FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Malo manj je spijem kot jo je sedanji minister, tako da ni potrebe. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: V kolikor bi pa delal družbo... /smeh/ Če si še kdo kakšno želi, sedaj imate možnost povedati. /glas iz ozadja/
OK. Potem imamo. Obveščam vas, da je gospod Matjaž Han zamenjal gospoda Janka Vebra. Preden gremo naprej, gospod kandidat, na eno vprašanje niste odgovorili, gospe Pavličeve. To je vprašanje podiranja 40. objektov v Bohinjskem kotu.

FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Sem ga izpustil ja. Ne poznam podrobno, da bi vam znal sedaj odgovoriti, kaj je razlog za to. To je okoljska zadeva, prostorska. Ali bo to... /glas iz ozadja/

ALENKA PAVLIČ (PS PS): Glede na to, da ste predstavil, da nacionalni parki spadajo v področje okolja, se pravi, je tudi vaš resor. Triglavski narodni park je tudi del tega. Je pač predvidena rušitev objektov, približno 40 objektov naj bi bilo porušenih. Pa nas zanima oziroma prebivalce tega Bohinjskega kota. V kolikor pač tega vprašanja nimate, /zvonjenje telefona/ vas prosim, da

25. TRAK (VI)

(nadaljevanje) boste naknadno odgovoril v čim krajšem času, mogoče v pisni obliki.

FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Bom proučil, resnično ne poznam, da bi lahko odgovoril.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Obema se zahvaljujem. Tudi jaz verjamem, da tudi gospa Pavlič ni pričakovala, da bo kandidat za ministra takšne operativne podrobnosti vedel. Tako da je verjetno bilo to bolj kot napotek ali napotek k pozornosti.
Smo pri naslednjem trojčku. Začnete vi, gospa Katarina Hočevar.

MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DLGV): Lep pozdrav vsem. Hvala za besedo. Tudi mene veseli, da tudi v tem mandatu dajemo upravljanje slovenskega kmetijstva in skrb za soustvarjanje skupne kmetijske politike v prave roke. Na tem mestu bi pa izpostavila predvsem okolje, seveda, kot zagorska poslanka so mi v prvi vrsti pomembni ukrepi, ki bodo pripomogli k izboljšanju kakovosti zraka v Zasavju na območju, za katerega vemo, da je bilo v preteklih desetletjih okoljsko najbolj obremenjeno. Zaveda se, da operativnih podrobnosti ne poznate, zato vas na tem mestu seznanjam, da je prejšnja vlada začela s pripravo uredbo o načrtu za kakovost zunanjega zraka na območju občin Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik. In vas v bistvu prosim, da bi ta uredba ugledala luč sveta pred naslednjo kurilno sezono. V bistvu bi s tem pripomogli tudi to, da vemo, da zdravstvene, naravovarstvene študije v Zasavju so zaskrbljujoče glede umrljivosti, glede obolelosti naših otrok, bolezni dihal in tako naprej. Tukaj bi pač apelirala na vas, da ta uredba res čim prej ugleda luč sveta.
Bi pa vas mogoče kljub temu vprašala, ali imate za tako imenovana degradirana območja, kamor je bilo umeščeno tudi Zasavje, predvidene ali pa načrtujete še kakšne dodatne ukrepe, da končno tudi Zasavci dihamo čisti zrak?

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospa Hočevar, hvala. Besedo ima gospod Zvonko Lah.

ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa. Lep pozdrav. Kandidat za ministra. Jaz mislim, kot še nekateri prej, da ta vlada mora preiti od teorije, od besede k dejanjem. Mislim, da je Franci Bogovič pravi kandidat za ministra za kmetijstvo, ki je na osnovi svojih izkušenj tako v poslovnem delu prejšnjem, in tudi kot župan, spoznal vse probleme na tem področju. In da je kmetijstvo z okoljem tudi prava kombinacija, ker kmetijstvo zelo veliko vpliva na samo okolje. Kot 13 letno županovanje, njegovo, zelo dobro pozna problematiko s področja, tistega dela okolja, s katerim se je tudi kot župan ukvarjal.
Zanimajo me nekatere zadeve. Ker vemo, da cena hrane zelo hitro narašča, da je kar veliko držav v svetu prepovedalo uvoz hrane, ker imajo ogromne subvencije za pridelavo hrane, da imamo samo 40% samooskrbo pri nas v Sloveniji. Novo finančno obdobje 2014-2020 prinaša na področju kmetijstva določene spremembe oziroma neposredna plačila. Zato me zanima, ali je bila narejena neka simulacija kaj to pomeni na konkurenčnost našega kmetijstva, predvsem tistega dela, ki proizvajajo hrano in prodaja? Kaj pomeni to za male kmetije? Vemo, da v Sloveniji imamo posestno strukturo tako, kot je. Da imamo tudi konfiguracije terena take, da se ne da povečevati površine in jih ni možno obdelovati. Število kmetij se je v zadnjem času precej zmanjšalo. Poznajo se tudi posledice krize, kar se tiče

26. TRAK (VI)

(nadaljevanje) gospodarjenja z gozdovi. Večina, sedaj sploh na podeželju, je spremenila ogrevanje, šli so na kurjenje z drvmi. Se pravi, da ta lesna biomasa se čedalje več uporablja in pridobiva na ceni. Upam, da bo tudi posledično drugačno gospodarjenje z lesno biomaso. V nadaljevanju verjetno pa bo prihajalo tudi dosti bolj pomembna samooskrba tudi doma na teh malih kmetijah. Če je ta nova finančna perspektiva bolj ugodna za male kmetije me zanima, če bodoči minister razmišlja o tem, kako organizirati prodajo teh malih tržnih viškov. Sam prihajam iz občine, kjer sem bil župan 13 let kot on, kjer imamo 50 hektarjev vinogradov v katastru, pa nobenega tržnega viška. Ve se pa, da sami tudi ne moremo spiti oziroma ne smemo glede na zakonodajo in da tukaj vina so pa boljša, kot jih lahko dobimo kjerkoli v gostinskih objektih. Gre tudi za ostale kmetijske pridelke. V trgovini lahko kupiš kitajski česen, ne moreš pa slovenskega česna kupiti, ne moreš kupiti fižola, ne moreš kupiti teh kmetijskih pridelkov, ki jih sami proizvajamo. Na teh malih kmetijah bi se marsikaj zalog kvalitetno lahko pridelalo, samo organizacija prodaja, kmetijske zadruge, verjetno so bile ustanovljene s tem namenom, pa se sedaj ukvarjajo samo s prodajo mesa in mleka, no, na Dolenjskem in Posavju imamo tudi zelenjadarstvo razvito v zadnjem času, vendar je premalo tega.
Zakon o kmetijskih zemljiščih. Že sam si povedal, da je potrebna sprememba. Mislim, da je v tem času do sedaj, glede na to, da nimamo še določenih trajno varovanih kmetijskih zemljišč, to mora biti v občinskih prostorskih aktih. Da je zakon naredil samo to, da se denar pobira, ni pa drug del, kam, kako se bo ta denar porabil in pozitivna stvar tega zbranega denarja. Mislim, da se je zbralo bistveno manj, kot je bilo predvideno v enem letu, da tega malo. Je pa ta zakon zablokiral marsikakšno gradnjo, pa ne velike škode, ampak individualne gradnje, kako je že v zakonu, zemljiška parcela, upravna enota razume tako, da izračunava nadomestilo za celo parcelo. Na upravnih enotah stojijo vloge za gradbena dovoljenja, se ne gradi. Mislim, da bi morala že prejšnja vlada hitro reagirati in popraviti ta zakon, ki seveda je nujen v nekem primeru, varovanje kmetijskih zemljišč. Zanima me, kako se bo minister boril proti zaraščanju oziroma proti tistim, ki svoja kmetijska zemljišča ne obdelujejo in se bodo zarasla. Ker tudi za ta primer bi moral biti ukrep. Zaraslo naj bi se v zadnjem času 50 hektarjev zemljišč. To je bistveno več, kot se jih je pozidalo. Imamo ukrep proti pozidavi, nimamo pa nobenega ukrepa proti zaraščanju. Verjetno bodo prišli časi, ko bo kmetijska zemlja še kako pomembna in potrebna.
Zanima me tudi, kako razmišlja o prodaji Mercatorja, kar je bilo že vprašanje. Glede na to, da je v Mercatorju še vedno na policah veliko naših domačih pridelkov.
Na področju okolja pa bi se strinjal s tem, da je vodooskrba najpomembnejša. Da to, kar se je zgodilo na Postojnskem, ko so morali z ustekleničeno vodo prati zelenjavo, da naj se ne bi dogajalo. Je pa pri onesnaževanju teh vodnih virov najbolj pogosto

27. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) problem pesticidov in nitratov. Ne vem če je bilo veliko drugačnih onesnaženj, to pa je vzrok kmetovanja. Vemo, da je na Podravju zelo malo pitne vode, in še kje, na kraških področjih pa je še večji problem. Mislim, da bo treba pospešiti črpanje evropskih sredstev, kohezijskih projektov na tem področju. In vodooskrba, nekdo bi moral imeti neko evidenco. Če ministrstvo že ima evidenco vseh vodnih virov, oziroma naj bi jih imelo, bi lahko ministrstvo naredilo tudi nek pregled vodooskrbe rezervnih vodnih virov in tako naprej, da ne bi prihajalo do raznih kalvarij, ker nekatere občine se premalo zavedajo te problematike, čeprav so one zadolžene za vodooskrbo.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Mislim, da sedanji sistem, ko so sofinanciranja upravičene samo čistilne naprave nad 2 tisoč populacijskih enot, je presiromašen oziroma bi morali te aglomeracije spremeniti, ker na podeželju, ruralnem delu je velik problem, ker so te aglomeracije, ki so določene, socialno nesprejemljive. Treba je reševati s sodobno tehnologijo malih čistilnih naprav, in tudi to vključiti v financiranje. V sosednji Avstriji so to imeli že pred 156. leti, ko je bila sofinancirana tudi mala čistilna naprava za eno gospodinjstvo.
Ravnanje z odpadki. Tukaj sva oba s področja Ceroda. Mislim, da ni kaj, in mislim, da sem ti že enkrat rekel, da imaš priložnost na tem področju narediti red, ker to, da Slovenci vozimo smeti z enega konca Slovenije na drug konec, in da nimamo pravega sistema ravnanja z odpadki, čeprav je zdaj v decembru izšla uredba, da imamo v pripravi operativni program ravnanja z odpadki, ki naj bi sledil tem evropskim direktivam. Mislim, da do zdaj Ministrstvo za okolje ni imelo pravega načina, pristopa in pravih ljudi, ker predlog je bil, mislim, da že v prejšnjem, s strani opozicije, da bi Centri za ravnanje z odpadki prišli v javno gospodarsko službo na nivoju države, ker pokrajin nimamo in naj bi se ti objekti financirali s kohezijskimi sredstvi, ker jih je še kar nekaj na razpolago. Kakor vemo v načrtu, razvojnem programu je v glavnem samo Ljubljana noter, dve tretjini ali tričetrt vseh kohezijskih sredstev. Mislim, da je tukaj treba, kot si že omenil, čim prej narediti revizijo teh projektov in vzpostaviti nek sistem.
Rad bi, če lahko, bolj konkretno poveš, čeprav je težko pričakovati od kandidata za ministra, da bo povedal že operativne rešitve tako na začetku, ampak verjetno bo treba iti v konkretne rešitve, v kar kratkem času, veliko časa nimamo.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospodu Zvonku Lahu. Gospod Bogovič, je pričel vzdihovati, ne vem kaj to pomeni.
Naslednji pa je gospod Jerko Čehovin.

JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem, predvsem ministrskemu kandidatu.
Jaz ne bi toliko govoril o kmetijstvu, ker nisem strokovnjak, vendar bi nekaj načelno rekel, da združitev okolja in kmetijstva bo pred vas postavilo težko nalogo in se boste morali na nek primeren način odločno postaviti, da bodo te zadeve kompatibilne. Sam upam, da bomo enkrat dobili ministrstvo za naravne vire, ampak mogoče šele takrat, ko bomo znali obvladovati problematiko onesnaževanja in z njim povezana okoljska in zdravstvena tveganja.
Zelo pozorno sem vas poslušal in moram reči, da bi se podpisal pod marsikatero zadevo.

28. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Bi pa na ene stvari le opozoril, predvsem z okoljskega področja. Prihajam iz Postojne, kjer se je v zadnjih letih zgodilo nekaj žalostnih stvari, zelo žalostnih. Nekatere so rešene, druge ne. Okrog pitne vode ne bom govoril, ker to je najnovejše. Končno smo dobili pitno vodo, 20 tisoč ljudi je bilo zaradi neznanih vzrokov brez vode. Vendar to bodo reševali drugi.
Druga stvar je propadanje lesne industrije sredi gozdov, ko smo postali praktično kolonija, če lahko tako rečem, kot prvih pet let po vojni, ko smo izvažali les, ki ga nismo znali doma predelati.
Tretja stvar, ki je tudi žalostna, je vprašanje ureditve poligona Poček. Upam, da boste tukaj stali za mnenjem Zavoda za gozdove, ki ni izdalo pozitivnega mnenja glede umestitve tega poligona oziroma širitve vojaškega poligona, ker to je tudi en od močnih in potencialnih onesnaževalcev.
Četrta stvar, ki pa je ne znamo dobro rešiti, to je vprašanje podzemnega sveta, nimamo samo nadzemni svet, imamo podzemni svet. V Sloveniji imamo preko 10 tisoč jam. Imamo tudi zakon o jamah. Po mojem mnenju ta zakon na neprimeren način ureja način trženja teh jam. Kot smo prej govorili okrog gozdarstva, podeljevanja koncesij v gozdarstvu, si upam trditi da tudi ta rešitev ni ustrezna in Evropi je neprimerljiva z načinom podeljevanja koncesij. Iz izkušenj lahko povem, da pri Postojnski jami praktično pomeni podeljevanje koncesij to, da se vsi fokusirajo samo na pobiranje vstopnine, ne pa na upravljanje teh jam v smislu generatorja razvoja turizma. Namreč, nikakor si ne moremo zamisliti, da nam propadajo vsi objekti okrog, ker je tu enostavno razkorak med javnim in zasebnim interesom tak, da nekdo ki dobi koncesijo, je praktično to koncesijo pridobil na ta način, da je kupil podjetje s krediti, ni nobene razlike med njim ali tistim tajkunom, ki je dobil kredit na račun tega, ker je zastavil delnice firme, ki jo kupuje, tukaj pa je zastavil koncesijo. In njemu je važno, da čim prej vrne denar, ne pa to, da se razvija kraj. In tukaj nam ležijo delovna mesta, praktično na pragu, ki jih ne znamo izkoristiti. Tako, da imamo te absurde, da nekdo, ki ima koncesijo, tudi za nekatere druge jame, jih ne trži, po drugi strani pa so nekatere jame, ki bi se tržile pa ni podeljene koncesije.
Tako, da bi vas prosil, ker vem da to ni področje, s katerim bi se ukvarjali, da se malo poglobite in upam, da boste imeli srečno roko pri izbiri sodelavcev za področje okolja in predvsem tudi teh naravnih parkov, nacionalnih parkov.
In še nekaj naj povem, z vami se strinjam, sicer bom samo mimogrede omenil. Mene so prosili tudi iz Civilne iniciative za Kras, da dobro razmislite, da bi okrog teh krajinskih oziroma geoparkov razmislili, kako na nek subtilen in evropsko primerljiv način zaščitili prodajo slovenske zemlje. Kajti, na Primorskem smo mi zdaj zelo občutljivi, zaradi znanih razlogov, da ne bom predolg.
No, sicer pa moram še enkrat povedati, da sam smatram, da ste kompetenten kandidat in bom vašo kandidaturo podprl.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospodu Čehovinu.
Gospod Bogovič, beseda je ponovno vaša.

FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Najprej gospa Hočevar. Glede okolja v Zasavju. Kot sem že omenil, seznanil sem se s tem problemom, ki ga imate okrog prašnih delcev, tudi prebral tožbo, ki je prišla z Evropskega sodišča in tudi ugotovitve OECD okolja v Sloveniji, ki ravno v tem času

29. TRAK (VI)

(Nadaljevanje) prihajalo. Resnično tako kot smo že rekli, operativni program je izdelan, čaka pa izvedbeni program v vašem delu za območje od Celja preko Zasavja. Zagorajani ste bolj na robu tistega območja že, predvsem Trbovlje, Hrastnik, kot sedaj območje, kjer se tudi za razliko od drugih območij, kjer pri teh prašnih delcih največjo težavo delajo kurjava, promet, je pri vas tudi to industrijsko onesnaženje tisto, ki v veliki meri povzroča... Mi smo dolžni ta operativni program narediti, zopet od tu naprej iti, potem v izvedbo. Delno sem se že seznanil. Vem pa, da me na tem področju čaka zelo akutna zadeva na tem okoljskem področju.
Kar se tiče kolega Laha. Rast cene hrane in pa delež samooskrbe in pa te relacije, rast cene hrane je svetovna zgodba. V veliki meri, da se zavedamo dimenzije in pa tudi problemov je povzročena s tem, da se je po propadu nepremičninskega trga veliko finančnih institucij odločilo, da je njihova naslednja priložnost kmetijstva. In da je danes na svetovnih borzah, mislim, da minister bo to bolje vedel kot jaz, ampak mislim, da nekaj desetkrat toliko hrane na leto prodane, kot se je v resnici proizvede. Se pravi, da nekdo v tem borznem delu tudi poskuša s tem tudi določen del zaslužka ohraniti zase. Tu je ta problem, problem, ki nastaja. Potem pa še naravne nesreče po svetu, kot poplave večjih dimenzij, Avstralija in kaj podobnega, in potem cene bistveno zanihajo, in so ta nihanja bistveno večji kot so realni nihanja pri stroških vhoda ali cene produktov. Zato je to problem te cenovne stabilnosti eden večjih problemov s katerimi se tudi v novi finančni perspektivi naj bi poskušalo v Evropi odgovarjati na te izzive. Na mikro nivoju pa to lahko pomeni, ne vem, propad neke panoge skozi leto, dve, ko ne moremo več zdržati teh pritiskov. To je za razmisliti mogoče, ali imamo, ne vem, na pravem nivoju in pa dovolj kakšnih sinusnih(?) kapacitet za kakšna žita ali podobne surovine v proizvodnji, za katere nimamo lastne proizvodnje dovolj. To je en razmislek.
Kar se tiče samooskrbe jaz mislim, da je prav, da te številke različne, to je tudi minister večkrat poudaril, treba je biti kar pozoren in iti od panoge do panoge, od dejavnosti do dejavnosti znotraj nekega sektorja ugotoviti kje smo. Mi sedaj s temi slabimi 900 kvadratnimi metrik njivskih površin na človeka nimamo naravnih resursov, da bi lahko žit imeli dovolj. In najbrž bo to še naprej. In se bo treba tega primerno zavedati. Zagotovo pa imamo dovolj .../nerazumljivo./ da bi lahko zelenjadarstvo bilo več kot 30%, ali pa 33, kolikor se ga pač proizvede. In ko gremo zopet znotraj sektorja, ne vem, kot je sadjarstvo ali sadje zelenjava je zelo jasno tistih sto tisoč ton sadja, ki ga uvozimo, banan, manga, teh produktov ne bomo nikoli imeli. Najbrž je pa prostora za kakšno češnjo več, za kakšno višnjo več, ali tudi za jabolko, hruško, breskev in podobno. V tem delu je treba poiskati te priložnosti. Ko gledamo v tej samooskrbi eno je količinsko, drugo pa je cenovni uvoz in izvoz, tam vidimo pa še drugo pomanjkljivost slovenske samooskrbe, da se še s kakšno surovino mogoče znamo oskrbeti, pa jo potem kot surovino izvozimo, kot mleko, meso, žive živali in podobno. Tu čaka cela vrsta teh izzivov. Mislim, da je treba iti zelo poglobljeno od sektorja do sektorja, ugotoviti kje so priložnosti. Ko smo prej govorili o zaraščanju, 50.000 hektarjev zaraščenih površin z obremenitvijo, največ so to gričevnati in hribovski svet, žal, veliko je tudi ravnica, s 50.000 hektarji, ne vem, vsaj za tako zmerno obremenitvijo za 50.000 .../nerazumljivo./ prostora, je to mogoče, ne vem, kakšne reje na paši ali kaj podobnega, okoljsko sprejemljivo na drugi strani, pa tudi zmanjšano obremenitvijo pa mogoče kakšni ../nerazumljivo./ Tu bo treba iti od kulture do kulture, od sektorja do sektorja. Ugotoviti, ali bomo s prašičerejo zdržali, ali ne bomo zdržali, glede na to, da nimamo njivskih površin in ta cenovna razmerja in podobne stvari, ki se tu ukvarjajo. Ob vsem tem se pojavi potem ta priložnost, kot sem že omenil, za male kmetije. Omenil sem tudi strategijo, ki smo jo

30. TRAK (VI)

(nadaljevanje) naredili leta 2000 na občini, ko smo zahtevali naj nam napišejo svetovalne službe .../nerazumljivo./ kaj je eno delovno mesto na kmetiji, in tam zelo hitro vidiš, da je to, ne vem, nekaj sto hektarjev v poljedelstvu, pa hektar in pol v zelenjadarstvu, pa potem vmes. In temu primerno mislim, da se morajo tudi organizirano ukvarjati s tem, tako svetovalne službe, tisti, ki z ekonomiko gospodarjenja na kmetijah se ukvarjajo in tudi narediti te preusmeritve oziroma spregovoriti jasno, odkriti jezik. Tista proizvodnja, ki je na kmetiji je vredna, ne vem, eno delovno mesto in pol, za eno plačo in pol ali pa za 0,5. In če se ne prestrukturirate bo, ne vem, čez 10 let pa to 0,4 delovna mesta. In mislim, da je ta odkrit pogovor potreben in na drugi strani iskati odgovor na to. To poznam na vašem koncu oba poznava kmetijo, ki je bila klasična govedorejska, se je preusmerila v ekološko proizvodnjo jabolk. In je sedaj iz tiste kmetije, ki je že bila omejena, ali bo še za dve delovni mesti na družino, nastane s trženjem mogoče prostora pa za pet, šest delovnih mest skupaj s transportom, embalažo in .../nerazumljivo./ V tem delu je treba poiskati te priložnosti. Veseli me ta podatek, da število kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo narašča. Danes je v Sloveniji 5.600 kmetij, 8% kmetijskih gospodarstev že išče priložnosti v dopolnilnih dejavnostih. In tu mislim, da so te priložnosti predvsem za manjše in pa srednje velike kmetije. Ob tem, da bomo imeli, ne vem, nekaj deset ali nekaj sto profesionalni kmetij evropskega tipa, verjamem, da je prostora za kar nekaj tisoč ali deset tisoč kmetij, kjer bo ta dopolnilna dejavnost. In tudi v strukturi prihodka na kmetiji, v kolikor je eno kvalitetno delovno mesto nekje drugje, pa doma pol delovnega mesta, tudi mogoče ravno v tem socialnem kontekstu pomeni nek balans tudi v življenju na podeželju. V tem kontekstu na takšen način se bo potrebno posvetiti tem pozornostim.
Lesna biomasa večkrat omenjena. V programu je, da poskušamo zelo organizirano po avstrijskem vzoru tudi spodbuditi razgradnjo centrov za lesno biomaso. Ocenjujemo, da je v tem mandatu možno narediti vsaj deset centrov za lesno biomaso na ta način tudi kvalitetno pripraviti, če bo to les za tisto, kar bo za energijo. Hkrati pa mogoče tudi narediti nek sistem organiziranega trženja s kvalitetnimi deli lesa, da mogoče iz primeža oziroma da se lahko tu organizira tudi na eni strani organizirano sečnjo v zasebnih gozdovih, hkrati .../nerazumljivo./ trženje, predvsem pa energetski del, da se naredi na kvaliteten način, da ne bomo z lesom povzročali problem prašnih delcev v zraku, kar je z nekvalitetnim kuriščem možno. Vendar mislim tu eko sklad dobro vlogo igra že zadnja leta in da se je cela vrsta teh sodobnih naprav za koriščenje lesne biomase zgradila.
Kar se tiče teh vprašanj je vezano naprej na trženje, to kar sem že omenil, to kar smo zapisali, spodbujanje, da skupaj z lokalnimi skupnostmi, spodbujanje gradnje tržnic. Tudi zadružna zveza ali pa drugi trgovci, da se organizirano najde mesto po trgovinah za to in hkrati da ugotovimo tudi in skrajšamo te povezave proizvodnjo vezanega kmetijstva, kjer so primeri ko, ne vem, dobiš kupcev med 50 in 100, pa je praktično delovno mesto na kakšnem zelenjadarstvu pokrito in podobne zadeve.
Kar se tiče Zakona o kmetijskih zemljiščih, namembnosti denarja. Dejansko je tu priložnost in nuja, da se ta denar, kolikor se ga bo pač zbralo, vključi v zemljiško knjižne operacije, ki sem jih prej omenil, od odkupa pa do ukrepov namakanja komasacij, kot ključnih tudi, mislim, da za ekonomiko gospodarjenja na kmetijskih gospodarstvih, v drugem delu pa tudi aktivni ukrepi proti zaraščanju. Zametki so v zakonu o kmetijskih zemljiščih, kjer je za tista zemljišča, ki niso v rabi, ki so zapisana v praksi dobre rabe, se pravi da gredo v zaraščanje, da se enostavno z enim organiziranim delom te lastnike zemljišč tudi prisili v to, da ali sam to naredi, ali pa nekdo v njihovem imenu. Tu mislim, da bo nujno potrebno eno dobro medsebojno sodelovanje občin, svetovalnih služb in pa jasni ciljni ukrepi ministrstva, kjer bi lahko to zaraščanje v Sloveniji preprečili. Poznamo primorski del, ki je v bistvu največ zaraščen. In dejansko nastane z

31. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) zaraščanjem tudi taki problemi, da imaš škodo med drobnico od volkov, tam kjer še deset, dvajset let ni bilo volkov, ker se je vtem času vse skupaj zaraslo, tako da zadeva ima širši vpliv na to zadevo. Od onesnaževalcev .../ nerazumljivo/ bila prej izpuščena, poleg pesticidov, to so te zadeva na katre je treba biti pozorno in tudi najti odgovore.
Kar se tiče evidenc vodooskrbe, ja. Strinjam se, da te evidence so v zadnjih letih, glede na zahtevnost pridobitve dovoljenj, je na bistveno višjem nivoju, tudi te neorganizirani vodovodi, če smem tako reči, so po večji v sistemu kontrole, mogoče ne s toliko frekvenc, vendar tu mislim, da je ta pot, da se dejansko zgradijo sistemi do konca in sodobno, da so v okviru komunalnih služb, da se čim manj vaših vodovodov, ki so določen problem.
Ja, odpadne vode, manjša aglomeracija je resen problem, tudi v tem delu sem prej omenil, mislim, da smo bili v časih premalo pozorni, da bi se jasen ekonomski izračun naredil do kje gre kanalizacijsko omrežje, kjer pa začnejo male čistilne naprave, so prihajale neke nove čistilne naprave, nove generacije, ki mogoče lahko povežejo nekaj gospodinjstev in je krati zoper voda, ki jo v kakšnem komunalnem sistemu, namakanju in o čem še, vključno. Tako, da tukaj mislim, da bodo določeni premiki in se strinjam s temi ukrepi, subvencioniranje tudi malih čistilnih naprav, kaj vsi vemo, da kohezija gre za velike sisteme in da bo na koncu to ostalo, tako da nekatere občine gredo po tej poti, najbrž je čas za en sistemski ukrep, kajti v nasprotnem primeru, tudi ciljev, ki smo si jih zadali, ne bomo dosegli do 2015 in pa 2017, 2015 na področju sistema, 2017 pa na področju malih čistilnih naprav.
Cerod, ne bi se več ponavljal, mislim, da je treba dejansko v tej točki priti stvari do dna in te stvari, ne samo tam, še kje drugje urediti. Te izzivi, gospod ... /nerazumljivo./ so, ko sem poskušal pojasniti na kašen način se z njimi mislim spoprijeti, vprašanja in na nek način vaši razmisleki gredo v to smer, kjer je bilo že prej nakazano in od varovanja, pitna voda na Krasu velik problem in upam, da se te deviacije več ne bodo pojavljale in da resnično ima kras poseben tretma, kar se tega tiče.
Lesna industrija. Tisti ukrepi, ki sem jih prej omenjal. Mislim, da je to resnično ena od največjih naših priložnostih. Kar nekaj teh srečanj sem se udeležil in moram reči, da mogoče bodo zdaj dva v okviru sredstev za tako imenovana gospodarska središča, ta dva projekta sta odobrena, ravno na področju lesarstva. Mislim, da je na vašem koncu na Gorenjskem, tako da mogoče je v tem delu več znanja in tehnologije in oblikovalskih znanj, na drugi strani, pa kot sem že prej omenil, z naše strani te kmetijsko-okoljske, gozdarske pa dostop do surovin po konkurenčnih cenah. In tako, da če bi se kdaj kakšen evro prelil iz gozda v lesnopredelovalno industrijo, ne bi bil za mene noben tak velik problem, kot pa če se odliva za kakšne jahte. Tako da tukaj imam zelo jasno stališče do tega izdelano.
Okoli Postojnske jame in pa podzemnih jam. Poznam ta zakon, ne poznam pa resnično detajlov, da bi lahko kaj več govoril, sem pa razumel vaš pogled oziroma oceno stanja, kar ste omenili koncesijo za grad... cene in pa delitev iz vstopnic, ne pa kaj več od tega.
Sklad, kot sem že prej dejal in to smo tudi zapisali v koalicijsko pogodbo na obmejnih področjih, da bi poskušal popraviti to proaktivno vlogo in resnično, mislim, da je to naloga in z narodnostnega vidika nujno potrebno to postoriti v tej smeri.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala gospodu Bogoviču. Eno vprašanje gospoda Zvonka Lahko o Mercatorju, niste odgovorili.

FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Prej sem že povedal, da mi je to eno od stvari, kolikor mi je do sedaj znana zadeva, vseh detajlov ne vem, tako da se bom hitro poučil o detajlih, ki se tukaj notri dogajajo. V stališčih, ki sem jih tudi večkrat javno povedal kot predsednik Odbora za kmetijstvo, se zavedam, da je sistem, kot je Mercator, ki ima toliko in toliko trgovskih polic v Sloveniji in jugovzhodno od nas, ki ima tudi velo vrsto franšiz v kmetijskih zadrugah, ki so vezane na to zadevo, kjer se blagovni tokovi izravnavajo tudi finančno glede na te zadeve, zelo velik vpliv in usodo slovenskega kmetijstva.

32. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) Delim vaše mnenje minister glede tega, da nekdo, ki prihaja v prostor z neznano finančno konstrukcijo nakopa, ki prihaja z določenimi vertikalnimi verigami, ni primeren kupec za delež, ki ga imamo. Tako da, kaj je moč tukaj narediti, do kod so ti postopki prišli, koliko bo lahko država, glede na to, kolikor vem, da je zadeva zdaj na skupščini ljubljanske banke, ali pa kje drugje, še lahko posega v to zadevo, v tem trenutku ne znam dokončno povedati. Stališče, pogled je pa takšen, kot sem ga že omeni in ga deliva vsebinsko v tem delu.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala za odgovor. Preden nadaljujemo, spoštovane poslanke in poslanci, verjetno ste opazili, ura je še pol ena, tukaj sedimo že dve uri in pol, daj ne da se počutimo prijetno, ker imamo pred seboj še tri točke, to je ta točka, potem pričakujem, da boste želeli svoje mnenje, svoj glas obrazložiti in ker bo ta odbor, ker je sigurno zelo pomemben, zelo pogosto sklican, jaz tudi verjamem, ga gospod minister se bo tega odbora redno udeleževal, bi vas prosil, da ne ponavljamo vprašanj, ki so že bila postavljena, da ne ponavljamo vprašanj, na katera je gospod kandidat odgovoril že v svoji predstavitvi, vse seveda z namenom, ki ga vsi poudarjamo, da smo učinkoviti.
Sedaj nadaljujem naprej, besedo imate gospod Robi Hrovat.

ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kandidat. Jaz sem bom držal tega navodila, ki ste ga sedaj dal. Dejansko je bilo kar na nekaj vprašanje, katere sem želel postaviti, odgovorjeno, ampak je treba na začetku povedati, da je bila ena to boljših predstavitev kandidata za ministra, katerim sem jaz bil priča v zadnjih sedmih, osmih letih. Dejstvo je, da se takoj vidi, da je poznavalec področij tako kmetijstva, kot tudi okolja in jaz verjamem, da vam bo uspelo na teh dveh področjih narediti tisto, kar je zapisano v koalicijski pogodbi ali pa vsaj v večji meri.
Jaz imam samo eno konkretno vprašanje, na katero mislim, da ni bilo še odgovorjeno, in sicer navezuje se na kodeks. Glede na to, da porazdelitev bremen v verigi od kmeta do potrošnika, zagotovo ni pravična. O tem smo govorili že v prejšnjem mandatu, velikokrat. Tudi prvi koraki so bili že narejeni s strani ministrstva v prejšnjem mandatu, ampak me zanima, kako vidite možnosti, da bi kmet na začetku verige dobili več, trgovci pa recimo, da bi jih na nek način zavezali k temu, da bi svoje marže nekoliko znižali. Ker dejansko, ta zadeva ni pravično porazdeljena in to boli vsakega kmeta, vsakega proizvajalca hrane.
Nekaj je zapisano v koalicijski pogodbi, me pa zanima nekoliko bolj konkretno, kako in na kakšen način se boste lotili oziroma se bomo lotili, saj bo odbor tisti, ki bo narekoval tempo tem zadevam, da bi to stanje spremenili. To je v bistvu edino vprašanje, na katerega ni bilo še konkretno odgovorjeno, pa sem želel vprašati. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala gospodu Hrovatu. Gospod Branko Ficko.

BRANKO FICKO (PS PS): Lep pozdrav predvsem gospodu Bogoviču in mu želim polno uspeha na novi funkciji. Bi pa samo na kratko vprašal iz področja koalicijske pogodbe, glede povečanja deleža samooskrbe. Ali tudi prašičje meso spada v to hrano, ker vemo, da je delež samooskrbe zelo majhen.
Drugo vprašanje me zanima, katera asociacija bo hrano tudi tržila in pripeljala do končnega potrošnika, če ugotavljamo, da z zadrugami nismo zadovoljni, pa še iz področja ekonomsko socialnega položaja kmetov. V koalicijski pogodbi, točka 6.18 je napovedano, da prizadevali si bomo zagotoviti kmetom razliko pokojnine med

33. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) vplčano in minimalno pokojnino, kar pa je v nasprotju z dikcijo iz 13.1 točke koalicijske pogodbe, ki govori o prenovi zakonodaje. V smislu pokojninsko blagajno bomo očistili vseh izplačil pokojnin, za katere niso plačani prispevki. Zanima me gospod Bogovič, kako boste vi to zadevo ali pa neskladje lahko uskladili s kolegom Vizjakom? Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospodu Ficku, hvala. Moj list je strašno lep, prazna alineja, ne verjamem pa, da bo tudi v resnici tako. Ali še kdo želi? Še gospa Jana Jenko.

MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala za besedo. Najprej lepo pozdravljam. Gospod predsednik. Gospod kandidat za ministra, gospod Bogovič.
Imam eno vprašanje in sicer glede deponij odpadkov. Kaj boste ukrenili v teh primerih, ko so deponije tik pred zaprtjem, so jim že izdane odločbe, vložene so tožbe na Upravnem sodišču? V bistvu so izdajatelji odločb vedeli, da se pripravlja nova zakonodaja oziroma novi predpisi, po katerih te deponije ustrezajo predpisom. Sedaj, konkretni primer imam v domačem kraju, Kovor pri Tržiču. Čas se izteka do zaprtja teh deponij, me res zanima, kaj boste ukrenili v zvezi s tem? Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Trojček je ponovno poln. Gospod kandidat.

FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Se bom probal držati tega navodila, hitrosti in kratkih odgovorov.
Kar se tiče kodeksa, gospod Hrovat. Jaz mislim, da je bila odločitev, da smo šli v sprejem kodeksa pravilna. Da se je v osnovi razprav, ki so na odboru smo jih začeli skupaj, kjer smo ugotavljali resolucijo o cenah kmetijstva, ki ga je marca 2009 sprejel Evropski parlament, od njih bo Odbor za kmetijstvo in okolje, da se ta debata, potem na dveh sejah v Radgoni odvila in da je neki napredek. Ta prvi napredek je to, da je postavljen dialog. Do slej mislim, da je bil velik problem, da je vsak govoril za sebe, videl, vse ve same dobre stvari in na drugi strani pa ../Nerazumljivo./.. Prvič je ta dialog resno vzpostavljen in na osnovi tega dialoga, kjer je tudi širša javnost vključena v ta proces in tudi javnosti so ta razmerja bolj znana kot so bila prej in se strinjam s tistimi, ki trdijo, da so razmerja osnovni te kmetijski proizvodi, da imajo najnižjo ceno oziroma da potegnejo najkrajši konec v tej verigi.
Kar se tiče aktivnosti naprej. Jaz mislim da, tako kot smo že povedali, na eni strani je odgovor v tem dialogu in pa iskanju in ureditev razmerij znotraj verige, na drugi strani pa tudi v proaktivnem delu znotraj kmetijskega sektorja, da si tudi tokove, ki smo jih včasih že imeli zgradimo ponovno nazaj. Še enkrat omenjam mrežo 100-ih zadrug, pardon, več kot 100-ih zadružnih trgovin, ki bi lahko bila odlična mreža, če bi se medsebojno povezali. Spodbujanje prodaje na tržnicah, partnerska kmetijstva, potem tudi prodaja na domu, tako da v tem delu mislim, da lahko eden del problema rešimo. Sam poznam tudi primer, ne vem na področju sadjarstva delujem s podjetjem, ki ni več odvisno od tega, kaj povedo v Mercatorju, Tušu in Šparu, ker izvaža jabolko v 14 držav, zadnji izvozi so šli ../Nerazumljivo./.. in potem na ta način balansiraš tudi te rizike, ki ti jih lahko dva, trije trgovci postavijo. Jaz mislim, da je na eni strani v regulativi pogovorov, dogovor. Na drugi strani pa v proaktivni vlogi kmetijstva, ki je večkrat tudi sam osebno pogrešal v zadnjih letih.
Kar se tiče prašičjega mesa. Zelo težko vam rečem, da bomo tukaj povečali samooskrbo. Podatek za teh zadnjih 10 let v prašičjem delu je bilo 44 tisoč 623 kmetijskih gospodarstev, ki so se s tem ukvarjali. Leta 2010 še 26 tisoč 288. Stalež se pravi prašičev je padel v tem času iz 602 tisoč na 380. Trend gre rapidno navzdol, tudi večja farma se zapira

34. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) 380 in trend gre rapidno navzdol tudi večja farma se zapira še v tem času, zaradi določenih zdravstvenih problemov. Ves čas pa je zelo velik problem konkurenčnosti te proizvodnje pri nas glede na to, da smo uvozniki žit in da je 60 % do dve tretjine cene ali pa še več odvisne od konjunkture in pa relacije žita in pa cena mesa. Cena mesa je, včasih je kolega, ki je bil v .../Nerazumljivo./... govori o prašičih, Olimpijadah, se pravi na vsake štiri leta so se ciklusi obrnili. Sedaj bo že tretja Olimpijada bo sedaj že Londonska, ko se ni ta trend obrnil iz dna cene nikamor navzgor in običajno se v tistih dobrih letih naredila neka rezerva za slabša leta. Nimam pravega odgovora v tem delu. Definitivno pa je to področje mogoče kaj nadgraditi še z kakšnimi shemami kakovosti, kakšnim več, da je kaj, potem tudi cenovnem delu kaj več možno doseči od te industrijske proizvodnje prašičev, ki nam konkurira predvsem iz dežel okoli severnega morja. Tukaj imamo resne težave v obrnitvi tega trenda.
Kar se tiče deponij, sprejmemo to zadevo. Bolj, bom rekel, prej iz medijev, dejansko je tipični primer ne sinhronega dela ljudi, ki so za to odgovorni, zadolženi in je od njih vse odvisno. Tisti, ki so sprejemali te uredbe, tisti, ki so se odločali, po kateri bodo odločali. Tisti, ki vodijo politiko, ne vedo kaj se dogaja na terenu ali pa, ne vem, vede ali pa nevede naredijo zmedo na terenu. Tudi klasični primer se nam je zgodil s temi odločbami, ker je zelo realno. Mi nimamo deponijskih prostorov razen celjskega urejenega v Sloveniji, ki bi lahko zagotavljale ločeno zbranih odpadkov, obdelava teh določeno zbranih odpadkov. Nimamo sežigalnice, nič ni država naredila na tem. Podrobno poročilo, ne vem, te kohezije enostavno ne bomo mogli zgradi, glede kje smo sedaj in je zadeva posebno neurejena. Na stvar, ki pa jo vedno bolj in globlje proučujem pa mislim, da se bo potrebno z njo zelo resno spoprijeti je pa to, kako so razmerja tudi v tej verigi, tako ../Nerazumljivo./.. kot cenovnih tokovih. Bojim se, da v tej zgodbi zopet krajšo peljejo komunalna podjetja in za njih gospodinjstva in da so na drugi strani tisti, ki so zavezanci za plačilo embalažnine in pa družbe za obdelavo teh močno zbranih odpadkov, predvsem pa tisti, ki odpravljajo storitev za njih v privilegiranem položaju in da to je treba doseči.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, spoštovanemu kandidatu za te odgovore. Besedo ima gospod Ivan Vogrin.

IVAN VOGRIN (PS DLGV): Seveda prav lahko ugotovimo, da je gospod Bogovič že izvoljen za ministra, glede na visoko podporo in to me seveda veseli, jaz bi se oprl na par strani.
Ravnanje z odpadki, vi ste omenili, da je pravzaprav stanje alarmantno. Mene zanima, zakaj, kaj boste vi naredili? Bi pa se mogoče pridružil temu, kar je že kolega povedal, da mi v Sloveniji vozimo odpadke iz enega konca Slovenija na drugi konec. Pa še drugače je, jaz živim 15 kilometrov od avstrijske meje, mi zbiramo "saubermachen" Slovenija - Murska Sobota, ki ima področje tam do Celja, skoraj zbira odpadke po Sloveniji in potem jih vozi v predelavo v Avstrijo. Zanimivo je, da pravzaprav mi imamo takšne predpise, da je nemogoče takšen predelovalni center trenutno zgraditi v Sloveniji, lahko pa v okolici Gradca deluje nekaj takšnih centrov in to je naša priložnost. Jaz mislim, da vsi opravičeno, glede na to, da ste dejansko človek z bogatimi izkušnjami pričakujemo, da bomo normativno to zadevo uredili tako kot imajo nam primerljive sosedne države. Ali ni treba po mojem globokem prepričanju, da izumimo toplo vodo? Pogledamo ureditev v sosednji Avstriji in še nekateri državi. Mi vemo, da Avstrija po vseh kriterijih funkcionira v Evropi za Švico pravzaprav skoraj najboljše in je pravzaprav nam lahko

35. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) velik vzgled. In jaz tudi kot bivši župan, ki smo se tudi s to problematiko ukvarjali in tudi imamo izkušnje, resnično pričakujem, pa vas, ki ste tudi dolgo časa bili župan, da vendarle na državni ravni to zadevo uredimo. Ker to, glejte, pravzaprav je nerazumljivo, jaz ne vem ali smo mi Slovenci res največji sovražniki sami sebi, da mi zbiramo odpadke, potem pa drago plačujemo, vozimo v sosednjo Avstrijo, potem pa da ne boste presenečeni, nekatere celo predelane nazaj. To bi bilo dobro opraviti v Sloveniji. Veliko boste naredili, če boste odpravili monopole na podlagi koncesij, recimo dimnikarski monopol je že eden takšnih. To ne pomeni, da se mi ne zavedamo, da je ta služba potrebna, ne more pa biti tako urejena, da je na podlagi neke koncesije, ki pomeni monopol, dana nekomu in lahko dela na področju cen in tudi kvalitete storitev skoraj kar si zaželi.
Jaz osebno menim, da je ukinitev nadomestila za spremembo namembnosti zemljišč nujna, kajti zavira investicijsko aktivnost prebivalstva in gospodarstva. In danes ne boste presenečeni, spet se bom obrnil v tujino, da dobite kvadratni meter zemljišča v sosednji Avstriji v Gradcu ceneje kot dobite v Sloveniji. Seveda če vi gledate golo zemljišče se lahko zgodi, da dobite v Sloveniji po nižji ceni, vendar ko dodate vse kar v Sloveniji pride zraven, ugotovite, da smo nekonkurenčni. Danes kar iz dnevnega časopisa lahko najdemo, da slovenska podjetja že hodijo in preseljujejo svojo proizvodnjo v tujino. Jaz menim, da je to odlična priložnost za vas, da naredite temu konec. Jaz osebno sicer sem žal prvi del vaše predstavitve zamudil, ker pač iz Lenarta do Ljubljane sta bili dve prometni nesreči in jaz sem danes komaj prišel sem, ampak kljub temu sem opazil, da je bila vaša predstavitev zelo izčrpna, natančna, vendarle pa jaz pričakujem in bi pričakoval ali pa v bodoče, da iz vašega programa izluščite tri do pet prioritetnih nalog, ki jih boste uredili. Namreč, področje je dejansko tako široko, vi ste v uri briljanten predstavitve kot poznavalec in človek z izkušnjami obdelali vse, vendar jaz dvomim, tudi po lastnih izkušnjah, ko sem vodil občino z 12.000 prebivalci, da je to možno uresničiti in dati enakomeren poudarek vsemu. Tako bi jaz pričakoval, da daste tri do pet prioritetnih nalog, katere bodo prednostno obravnavane po neki teži prioritete.
Če se še omejim na kmetijstvo. Mi govorimo o samooskrbi, večji samooskrbi, o tem, da bi kmetom, kmetovalcem, malim kmetijam omogočili lažje preživetje, ob tem, pa z množico birokratskih predpisov naredimo vse, da kmet, ki v nekem lokalnem področju proizvaja jabolka in sadje, zelenjavo, mleko, meso, ne more neposredno prodati nikomur, tudi ne šoli tudi ne vrtcu in tako dalje. Ko sem kandidiral za poslanca je nas 12 ali 15, kolikor nas je kandidiralo, imelo briljantne predstavitve. Vi ne morete verjeti kaj ljudje vse obljubljajo tudi ljudje, ki so iz stroke, da v trenutku bo to vse urejeno, da bodo male kmetije lahko v trenutku prodajale lokalni šoli, lokalnemu vrtcu in tako dalje. Zdaj jaz menim, da v trenutku ne bo, da pa bi bilo

36. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) dobro nekaj na spet normativni ravni na predpisih narediti, jih poenostaviti, da bi lahko lokalni pridelovalec prodal to hrano neposredno, se izognil neki trgovski verigi, velikim maržam in tako dalje.
Pa še za zaključek. Seveda pri nas velja nepisano pravilo in splošno sprejeto mnenje, vsaj poznavalcev, da oblasti nimajo ministri, ampak birokracija. Me zanima ali boste sledili koalicijski zavezi, da se debirokratiziramo, kako si to zamišljate, ali je to samo, jaz imam občutek, ne mi zameriti, da vsaka nova garnitura napiše pod prvo alinejo debirokratizacija, s tem, da še nikjer konkretno nisem zasledil kaj to pomeni, ali to pomeni zmanjšanje ljudi za toliko in toliko procentov, ali to pomeni zmanjšanje dejansko tega normativnega dela? Mi smo pravzaprav preveč s predpisi omejeni in recimo če nekdo hoče začeti z neko dejavnostjo je zanimivo, da potrebuje že pri relativno enostavni dejavnosti na primer nekih 20 soglasij. Ali to pomeni v vašem, našem primeru to, da bomo začeli čistiti zakonodajo, predpise in omejili na tiste nujne, ki so potrebni za normalno funkcioniranje? Hvala lepa, gospod Bogovič.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod Vogrin je zopet med daljšimi poslanci. Ali je v prvem krogu še kdo, ki bi rad spoštovanega kandidata karkoli vprašal? Če ne, prvi krog, gospod Bogovič smo končali. Me zanima ali bi še kdo rad vprašal preden gremo na drugi del? Gospod Gašpar Gašpar Mišič. Ali je še kdo mogoče? Ne. Potem je to sedaj zadnji poslanec Državnega zbora Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, ki vam, spoštovani kandidat, želi postaviti vprašanja. Izvolite.

GAŠPAR GAŠPAR - MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa. Jaz se zavedam, gospod Bogovič, da niste čarovnik in nimate čarobne palice, da boste uresničil vsa pričakovanja, ki so usmerjena na to ministrstvo, ki je zelo obseženo, sedaj tudi obremenjeno z okoljem, vendar rad bi morda dal nekaj koristnih napotkov. In sicer, sedaj smo slišali in tudi poslušamo že 20 let od samostojnosti države Republike Slovenije, da je potrebno ustvariti pogoje, da slovenski kmet pridelek pridela in s tem smo se ukvarjali vsa ta dva desetletja, vendar neučinkovito oziroma z ne pozitivnim rezultatom. Zato mislim, da je potrebno, da Ministrstvo za kmetijstvo usmeri več napora, da se polet ustvarjanja pogojev za pridelavo hrane prizadeva ustvariti pogoje, da slovenski kmet predvsem svoj pridelek proda, to se pravi trg. Če ne bo trga ne bo tudi spodbude za pridelavo pridelkov. Kaj nam pogoji za pridelavo, če nimamo komu prodati. Predvsem je pa dosti govora in tudi neka strategija naj bi bila, strateški cilj vseh nas je, da naj bi zagotovili lokalno samooskrbo. Kako to lahko dosežemo? Se pravi, da javni zavodi odkupujejo pridelke od lokalnih pridelovalcev, vendar se pa spet pojavi nek problem pred kratkim tudi sprejet Zakon o javnih naročilih, ki ga je potrebno prilagoditi, kar je nekako v nasprotju s temi pričakovanji.
Gospod kandidat za ministra, rad bi vas opozoril še na nekaj, in sicer na izboljšanje potrebe oziroma vzdrževanja vodotokov in zagotavljanje poplavne varnosti. Spomnimo na poplavo Dragonje in Sečovelj. Hrvaška stran je priskočila takoj k sanaciji struge Dragonje in je to opravila v naslednjem tednu, slovenska stran pa tega naredila ni do danes. Zelo zanimivo je, da imamo neko podjetje Drava, ki ima koncesijo za vzdrževanje vodotokov in potem se izgovarjajo čigava je struga, čigava je stran, čigava je voda, skratka nas dobesedno lokalce ne zanima čigavo je kaj.

37. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) Zadolženi so za to in lepo prosim, da si to močno zabeležite z rdečim.
Kar se tiče strategije oziroma prostorske strategije, zakonodaja na področju kmetijstva - treba je poenostaviti in odpraviti birokratske ovire. Kmetom je treba poenostaviti zadeve. Vse te bukle, vsi ti silni zakoni, kot je rekel gospod Ivan Vogrin, ker je tudi podjetnik in se na zadevo spozna, siti smo vseh teh dobesedno ovir, raznoraznih papirjev. Na koncu koncev se še birokrati ne znajdejo in na koncu koncev niso krivi birokrati, krivi smo mi, politiki, ki sprejemamo take zakone, ki ne omogočajo izvajanja v praksi, na terenu, tako kot bi pričakovali. Zato se moramo mi posuti s pepelom. Vsi govorimo, birokrati, birokrati in birokrati - ne, birokrati morajo spoštovati zakone, ki jih sprejemamo tu, v hramu demokracije, torej v parlamentu. In jaz upam, da si bomo prizadevali vsi skupaj, da bomo sprejemali takšne zakone, ki bodo vam, ministru, omogočili normalno delo. In kot minister ali pa kdorkoli, vaši sodelavci, pokličite, na terenu smo ljudje, da vam pomagamo, ne glede, kdo je kje, v poziciji ali opoziciji. Mi želimo sodelovati in delati, ker od nas pričakujejo, da bomo učinkoviti. Če se bomo med seboj gledali kot pes in mačka, pa še ta dva se imata v praksi rada, bomo dejansko dosegli, da bomo v tem mandatu lahko spremenili tisto, kar je bilo zavoženo v dobrih dveh desetletjih. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: S tem smo krog vprašanj končali. Gospod Franc Bogovič, odgovori, prosim.

FRANC BOGOVIČ: Hvala.
Okoli odpadkov, mislim, da sem povedal svoje. Ker sem v praksi naletel na to, naj vam povem, da sem lansko leto marca bil v Španiji na štirih odlagališčih in sem španske zadeve pregledal, čisto konkretno, s konkretnimi stvarmi v Avstriji in v praksi bo kmalu odgovor na te zadeve. Upam, da ga bomo uspeli spraviti v celoten slovenski prostor, ker mislim, da niso tako komplicirane, kot jih želimo narediti. In je treba poenostaviti nekatere stvari.
Kar se tiče odprave monopolov, kot smo že omenili, pri dimnikarstvu, mislim, da je bila napaka narejena takrat, ko je bilo z občin preneseno na državo, ker je zadeva kolikor toliko delovala. Zdaj je v koalicijski pogodbi zapisano, da se bo skušalo to zadevo tudi sanirati.
Glede spremembe namembnosti sem odgovoril.
Kar se tiče umestitve objektov v prostor, sam sem v zadnjih letih, ne vem, na koncu smo Krko Novo mesto umestili na 17 hektarjev zemljišč. V 6 tednih od prvega pogovora je Krka bila lastnica zemljišč. Postopek, kjer sem pa želel spodbuditi nekoga v teh strukturah, s katerimi se srečuje, da bi čim prej naredili okoljevarstveno dovoljenje, sem rabil pa 6 tednov, da sem do enega človeka prišel. Tako da mislim, da o tem se je treba pogovoriti. Poznam pa te relacije s tujci in kako je treba stvarem streči, pa ni treba nič posiljevati nikogar, ampak samo vsak naj svoje delo opravi tako, kot je treba. In v tem delu mislim, da je nujno, da se resnično v tej državi nekaj stori.
Prej ste se opravičili, da sta bili dve prometni nesreči - sem pozabil meteorologe pohvaliti, da so nam pravilno napovedali, da smo se lahko drugi pravočasno odpravili od doma, tako kot nam napovejo še kakšen veter pa kakšno povodenj ali kaj takega, tako da ne bi samo slabo govorili o ljudeh, ki delajo na tem področju. In ta del, mislim, da dobro opravlja svoje delo.
Prioritete, zelo na kratko: odpadki, zrak, potem delno vode, kohezija na okolju, zemljiške operacije, tržne povezave v kmetijstvu ter skupna kmetijska politika, če zelo na kratko povem. Pri tem pa bom poskušal dvakrat po tisoč ljudi, ki se zdaj združujejo v skupno ministrstvo, dejansko organizirati tako, da bodo stvari tekle.
Ko ste omenili, kako se lotiti debirokratizacije. Jaz sem večkrat že tudi glasno dejal, da mi včasih celo preveč pavšaliziramo in birokracijo jemljemo kot nekaj, kar je nepotrebnega, namesto da bi želeli ustvariti birokracijo kot nadgradnjo ali javno upravo kot nadgradnjo družbe, ki daje usmeritve in tudi priložnosti. V tem kontekstu mislim, da moramo najprej debirokratizirati postopke, kar je bilo zdaj rečeno. Mi smo prenormirani na vseh področjih in mislim, da je tu ravno zaradi množice

38. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) institucij, ki to urejajo, včasih tudi ta problem. In tu mislim, da je prva možnost. Druga zadeva, jasen sistem odločanja, odgovornost in odločitve izza tega razdeliti v te pristojnosti ter odgovornosti. In hkrati tudi zelo jasno javno nagraditi oziroma če drugega ne moreš v javni upravi narediti, da vsaj naglas kdaj poveš, da je kdo kaj dobrega naredil, ker pri plačah, vemo, kakšna je regulativa, ki je nestimulativna in se potem marsikaj dogaja. Mislim, da je moč to narediti. Pri delu, ki sem ga opravljal do zdaj, smo veliko delali tudi na kvaliteti, na sistemih upravljanja, na medsebojnih odnosih, na ugledu asociacije navzven. In mislim, da so to tistih mehki deli, ki včasih marsikaj štejejo. Pa tudi v družbi smo se prepričali v zadnjih treh, štirih letih, da mogoče tisti, ki se je leta 2008 pehal za nakupi podjetij, danes kaj dosti od tega nima, da niso samo materialne koristi tiste, ki dajejo, da je še kakšna druga in druga zadoščenja v tej družbi. In mislim, da je tudi na teh stvareh treba kaj narediti.
Gospodu Mišiču, kar se tiče lokalnih, mislim, teh direktnih povezav. Se povsem strinjam, to sem tudi navedel kot eno od prioritet, s tem da bi želel tu dodati nekaj, kar včasih preveč pavšalno jemljemo. Mesec ali dva nazaj je bilo na Gospodarski zbornici srečanje z zadružniki iz Italije. In je bil človek, ki je organiziral, ministrstvo je bilo organizator, na Gospodarski zbornici se je odvijalo, je bil človek, ki vodi zelenjadarsko zadrugo. Samo nekaj podatkov. V zadrugi je 150 pridelovalcev, v radiju 100 kilometrov, kar pomeni, koliko lahko v Sloveniji v radiju 100 kilometrov narediš. In v tistih njihovih odnosih so zelo jasno zapisana pravila igre, do konca januarja je treba imeti letni dogovor podpisan. In ta letni dogovor vsebuje tudi vse tehnološke zadeve, katero kulturo bo kdo imel, katero sorto, pa v katerem tednu jo bo "poflancal", če po zelenjadarsko rečem. Zato, da je proizvodnja takrat, ko je to tudi moč prodati. In s tem želim povedati, da ni problem pri nas, kot je bilo rečeno, samo pridelati, mi imamo dobre pogoje, da razen agrumov vse lahko pridelamo, samo problem je, ker je to sezonska pridelava, ne pa organizirana, ki jo zahteva trg. In od tu naprej se mi zdi, da ta nadgradnja v samem trženju v kmetijstvu zelo ciljnega, organiziranega. In mi lahko marsikaj naredimo v svoji turistični ponudbi, kjer enostavno vozimo, in mislim, da je to ena naših večjih prednosti, če to organiziramo do direktnih izzivov. In tudi v delu Slovenije, mislim, da so kakšni izvozni izzivi tudi v kakšni metropoli blizu nas, kjer bodo čez kakšno leto ali leto in pol člani Evropske unije, mislim na zagrebški milijonski trg, ki je zelo zanimiv za vzhodni del Slovenije.
Vodotoki. Mogoče je bilo premalo povedanega danes. Podobno je pri vodotokih, kot sem prej govoril za smeti. Tudi tu imamo neurejen koncesijski odnos. Zadeve se z nekimi letnimi pogodbami iz leta v leto naprej podaljšujejo. Gre za zadeve, ki so vezane na samo vzdrževanje. Investicijski del iz vodnega sklada čisto po drugem režimu, potem imamo še ljudi na terenu, inštitut za vode in podobno. Vse to pa sestavlja Ministrstvo za okolje in prostor. In tu je treba zagotovo to politiko varovanja, proaktivno, na področju protipoplavnega varovanja, pa tudi samega gospodarjenja z vodami. Na mariborski fakulteti, sem pozabil zdaj številko, ampak prof. Berčič je zelo slikovito povedal, da se mi ne zavedamo, za koliko piranskih zalivov vode steče preko Save in Drave na Hrvaško, pa se s tem nič ukvarjamo, ukvarjamo se pa s slano vodo v Piranskem zalivu. Slikovita primerjava, kjer je želel povedati, kar se tiče rabe vode, vplivov na podtalnico, vplivov na pitno vodo, vplivov na to, kar je treba aktivno pri gospodarjenju vzpostaviti.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Se zahvaljujem gospodu kandidatu.
V skladu z demokratično tradicijo še enkrat dajem možnost, da kdo dvigne roko in kandidatu postavi še kakšno dodatno vprašanje. Ugotavljam, da ni več razpravljavcev, zato razpravo zaključujem.
V skladu z ustaljeno prakso gospoda kandidata prosim, da za nekaj trenutkov zapusti sejno sobo, da bo odbor

39. TRAK (SD)

(Nadaljevanje) opravil glasovanje. Bom vse naredil, da ne boste predolgo čakali.
Del demokratične tradicije smo realizirali. Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja, predstavitev Franca Bogoviča, kot kandidata za ministra za kmetijstvo in okolje je bila ustrezna in sedaj dve vprašanji. Prvo vprašanje, želi kdo razpravljati o tem predlogu? Tukaj ni želenih. Drugo vprašanje pa je, želi kdo v imenu poslanske skupine ali v svojem imenu pred glasovanjem obrazložiti svoj glas? Še kdo? Ok. Gospod Matjaž Han, na koncu pa še jaz.

MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa. Jaz bom obrazložil v svojem imenu glas kako bom glasoval.
Najprej naj povem, da nisem član odbora za kmetijstvo in okolje pa vendarle sem poslušal Francija Bogoviča zdaj dobro polovico njegove predstavitve in pa prej v pisarni.
Dejstvo je, da Franci Bogovič dobro pozna kmetijstvo in predvsem okolje iz strani problematike, saj je bil vendarle 13 let župan in ve kje so, bom rekle, tiste ključne težave na Ministrstvu za okolje.
Moram reči, da v moji zgodovini od kar sem bil na raznoraznih zaslišanjih, sem danes slišal najmanjkrat besedo ne vem, bom preučil in tako naprej ampak je imel kandidat vedno neko svoje stališče, kar me na nek način veseli.
In ne nazadnje, kljub temu, da sem opozicijski poslanec in da bom seveda v skladu s tem glasoval za vlado, tako kot tudi nekateri pričakujejo, bom tudi Francija Bogoviča zaradi njegove, moje ali pa poznavanje njega kot osebnosti, podprl, ker mislim, da je človek, ki je pošten in bo kos nalogi katere bo opravljal. Tako da moj glas na tem "hearingu" Franci Bogovič ima. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala gospod Han. Tudi sam bi rad obrazložil svoj glas. Tudi sam bom glasoval za gospoda Franca Bogoviča. Kandidat je kompetenten. Tudi v preteklih letih in desetletjih se je izkazal, da področje pozna. Pozna tako kako delovati na lokalni ravni, kako delovati na državni ravni in v teh časih, ko potekajo zaključna pogajanja za kohezijo in za kmetijsko politiko zna in razume tudi dogajanja na evropski ravni.
Torej moj glas ima. V kolikor bi bilo možno, da bi se v Državnem zboru glasovalo o posameznih kandidatih in ne o vladi, kot celoti, bi tudi tam imel moj glas, razumete pa da, kako drugače ga ne more dobiti v paketu.
Mu pa tudi želim, da bi imel razumevanje tako predsednika vlade, kakor finančnega ministra nove vlade, kajti njuno razumevanje bo zato, da bo gospod Bogovič to kar je pred nami povedal dal kot neke vrste obljubo, njihovo razumevanje bo nujno, da bo to tudi izpeljal.
S tem se razprava končuje in prehajamo na glasovanje o predlogu mnenja. Pred menoj je elektronska naprava, ki jo bom uporabljal prvič v življenju. Hvala gospa Dragana, brez vas bi bilo življenje bistveno težje.
Pričenjam glasovanje s tipko "start". Glasovanje poteka. Glasovanje zaključujem. Neverjetno lep ampak za ta odbor značilen rezultat.
Gospod Bogovič je dobil 16 glasov za in nobenega proti.
Spoštovani kandidat za ministra za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, moram reči, kot predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, vas s ponosom obveščam, da vse nas imate na svoji strani. Dobili ste 16 glasov za, nobenega proti.

40. TRAK (VI)

(nadaljevanje) Ta odbor je odbor, ki vam bo pomagal pri vašem delu.
Dovolite, da vam še enkrat čestitam.
/aplavz/
Razpravo prekinjam samo za 10 minut.... /oglašanje iz klopi./ Oprosti.

FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Hvala lepa za to zaupanje. Vidim, da je bilo v popolnosti. Upam, da bom izpolnil vaša pričakovanja. Bom se pošteno in konkretno lotil teh zadev, ker nas veliko stvari čaka. Glede na to, da sem vodil odbor v prejšnjem mandatu sem ga vedno z veseljem vodil, ker smo bili konstruktivni in smo delali v dobro kmetijstva. Upam, da boste tako ocenjevali moje delo in da bomo lahko skupaj sodelovali v dobro. Z veseljem se bom udeleževal odbora. Hvala lepa.
/ aplavz/

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Začasno razglašam premor. Ura je 13 in 10 minut. Nadaljujemo 13.20.

(Seja je bila prekinjena ob 13.10.)

42. TRAK: (KO)

(Seja se je nadaljevala ob 13.24.)

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gremo na glasovanje o sklepu, ki je: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe Life 87/6 EU U 356.
Ali želi kdo razpravljati? Hvala, ugotavljam, da ne. Pričenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Končujem glasovanje.
Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Mnenje je sprejeto.
Določiti je treba še poročevalca. Za poročevalca predlagam gospoda Ivana Vogrina.

43. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Ima kdo kaj proti? Najlepša hvala, dobili ste izjemno čast. Čestitam. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE SVETA O VZPOSTAVITVI INSTRUMENTA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU JEDRSKE VARNOSTI.
Odbor je matično delovno telo. Predlagatelj stališča je Vlada. K obravnavi te točke sem povabil službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve, Ministrstvo za okolje in okolje in prostor. Velja ista graja kakor pred tem.
Pričenjamo razpravo o predlaganem stališču. Želi kdo razpravljati o stališču, ki ga je... / nerazumljivo/.
Najlepša hvala za to. Predlagam naslednje mnenje: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti, EPA 88/6 EU U 357.
Želi kdo razpravljati o tem predlogu mnenja? Hvala, ugotavljam, da nihče ne želi razpravljati. Pričenjamo glasovanje, glasovanje poteka, končujem glasovanje.
Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Za poročevalca tudi te točke predlagam gospoda Ivana Vogrina. Vsi se strinjate, najlepša hvala.
S tem smo tudi 3. točko današnje 2. izredne seje zaključili.
Spoštovana gospa, spoštovani gospodje, zahvaljujem se vam in vas prosim, da mojo kritiko prenesete nadrejenim. Hvala.
Ravno kandidat, ki je bil pred tem je tudi vaš nadrejeni, če sem dobro razumel. ... / medsebojni pogovor/. Lep dan naprej.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O SKLENITVI SPORAZUMA V OBLIKI IZMENJAVE PISEM MED EVROPSKO UNIJO NA ENI STRANI IN DRŽAVO IZRAEL NA DRUGI STRANI O SPREMEMBI PRILOG K PROTOKOLOM 1 IN 2 EVROMEDITERANSKEGA SPORAZUMA O PRIDRUŽITVI MED EVROPSKIMI SKUPNOSTMI IN NJIHOVIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI IN DRŽAVO IZRAEL NA DRUGI STRANI.
Odbor je matično delovno telo. Predlagatelj stališča je vlada. K obravnavi te točke sem povabil Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pozdravljam generalnega direktorja, Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve, ki je bila v nekompetentni zasedbi pa sem odslovil.
Predstavnika vlade prosim za dopolnilno obrazložitev predloga stališča.
Izvolite.

GOSPOD_______: Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci. Hvala za besedo.
Vsebina gradiva, ki se obravnava je tehnični popravek sporazuma v obliki pisma na področju večje liberalizacije trgovine s kmetijskimi proizvodi, pridelanimi kmetijskimi proizvodi, ribami in ribiškimi proizvodi. Ta je bil podpisan konec leta 2009 v Bruslju. Vsebinsko gre za vključitev kemično čiste laktoze s poreklom iz Izraela na sporazum. Ta določba je pomotoma izpadla. Dodani so še nekateri tehnični popravki s ciljem pravne varnosti. Republika Slovenija podpira predlog sklepa Sveta o podpisu tega sporazuma v obliki izmenjave pisem med EU na eni strani in državo Izrael na drugi strani.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospodu direktorju se zahvaljujem.
Želi kdo besedo? Ne, hvala. Če nihče ne želi besede zaključujem razpravo o predlaganem stališču in predlagam, da sprejmemo mnenje, da podpiramo. Zanima me, če želi kdo razpravljati o tem predlogu mnenja? Ne, najlepša hvala. Pričenjamo glasovanje, glasovanje poteka, zaključujem glasovanje.
Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.
Tudi tukaj predlagam, da za poročevalca določimo gospoda Ivana Vogrina. Predlog je sprejet.
S tem zaključujem tudi 4. točko dnevnega reda in 2. nujno sejo odbora.

44. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Vabljenim se zahvaljujem za razpravo in udeležbo.
Spoštovane gospe in spoštovani gospodje, s tem želim lep dan naprej.

Seja je bila končana 7. februarja 2012 ob 13.33.