Error:

Javascript je v tem brskalniku onemogočen. Ta stran zahteva Javascript. Spremenite nastavitve brskalnika, tako da bodo dovolile izvajanje Javascripta. Za podrobnejša navodila glejte dokumentacijo brskalnika.

Evidenca zapisa seje

Polni naziv telesa - Številka in vrsta seje:	01. Skupna seja
Datum zasedanja:

Vsebina zapisa seje

SKUPNA SEJA

VSEH ZBOROV SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE

1. seja

(9. maj 1990)

Sejo sta vodila: predsedujoči Karel Franko in dr.
Ludvik Toplak
Seja se je pričela ob 16.00 uri.

PREDSEDUJOČI KAREL FRANKO: Pričenjam skupno sejo na svobodnih večstrankarskih volitvah izvoljenih poslancev vseh zborov Skupščine Republike Slovenije. Vas izvoljene pozdravljam in vam vsem čestitam. (Aplavz.)
Preden bi prešli na dnevni red, prosim, dovolite mi spregovoriti nekaj besed. Z današnjim dnem se začenjam novo obdobje zgodovine slovenskega naroda.
Slovensko ljudstvo pričakuje od novoizvoljenega parlamenta, da bomo postavili temelje suvereni slovenski državi, temelje pravičnemu družbenemu redu, ki bo jamčil enake pravice vsem narodnostim, hkrati ustvaril medsebojno zaupanje, kot je bilo to pred nekaj leti. V državi, v kateri bo lahko vsak posameznik, ne glede na svojo versko ali politični prepričanje, uveljavil svoje ustvarjalne in intelektualne sposobnosti. V državi, kjer ne bo nikogar, ki ne bi imel zadosti, in nikogar, ki bi imel preveč. V državi, kjer ne bo privilegijev. V tem hramu smo se danes zbrali ljudje različnih idej in različnih mišljenj, vedno z enotnim ciljem: postaviti pogoje za zadovoljstvo in blagostanje. Dota, ki jo prevzamemo, je revna, gospodarstvo je težak bolnik, potrebni bodo posegi, ki ne bodo brez bolečin, vendar ne obupajmo. Vsem, ki vas bodo danes izvolili, čestitam. Tistim pa, ki bodo po tem dogodku prevzeli odgovorna mesta, želim mnogo uspeha, ljudstvu Slovenije pa polno mero strpnosti. Hvala lepa. (Aplavz.)
Prosim Skupščino, da mi dovoli še minuto in pol, da spregovorim o rezultatih zadnjih ločenih dej.
Spregovoriti želim o poteku predvčerajšnjih zborovskih sej in proti koncu teh tudi skupne seje zborov.
Najprej želim vprašati odgovorne. Odgovorov ne želim danes, zakaj in s kakšnim namenom so bile te zahtevane seje zborov sklicane za 14.00 uro, ko pa je bilo tudi predvidena skupna seja, na kateri naj bi razpravljali o pomembnih odločitvah. Hkrati se sprašujem, zakaj je tudi današnja skupna seja sklicana za tako pozen popoldanski čas. Predvčerajšnje prve seje zborov Skupščine Republike Slovenije smo v skladu s poslovnikom vodili za ta posel neizkušeni najstarejši poslanci, z izjemo dr. Franceta Bučarja.
Kar se mene tiče, sem bil o tem predhodno obveščen in tega nisem odklonil. Scenarij mi je bil predložen ob 9.00 uri istega dne kot sekretarju Zbora občin in generalnemu sekretarju Skupščine. Ob prebiranju scenarija nisem skrival bojazni, da ne bom kos nalogam, ki naj bi jih opravljal vse do izvolitve predsednika zbora, kakor tudi do izvolitve predsednika Skupščine na skupni seji.
To sem tudi obema povedal. Odgovor je bil, da druge rešitve ni, zato sem ju zaprosil, naj mi pomagata. V težkem položaju smo se znašli vsi, predvsem se je zapletlo tudi pri predloženem dnevnem redu zborov in kasneje ob predlogu začasnega poslovnika. Gledalci, ki so spremljali televizijski prenos, pravijo, da ni bil v nič boljšem položaju predsedujoči v Zboru združenega dela, da pa je situacijo bolje obvladal predsedujoči Družbenopolitičnega zbora dr. Bučar, kar je vsekakor razumljivo. Ne pretiravam, če rečem, da bi zlahka vodil sejo v prejšnjem sistemu, kjer je bilo tako rekoč vse v naprej pripravljeno, vse izvoljeno, treba je le glasovati. (Aplavz.) V novem, večstrankarskem sistemu je in bo to povsem drugače. Mnogi se bodo morali sprijazniti z dejstvom, da je takšni metodi za vselej odklenkalo. (Aplavz.)
Ta novi duh je bil prisoten že na omenjenih sejah, kot je povsem prav. Tisti pa, ki so pripravili omenjeni scenarij, bodo morali s tem računati, če tega niso storili namerno, in pripraviti scenarij v taki obliki, da bi ga vsi, ki nam je bila ta naloga zaupana, to je predsedujoči, zlahka to nalogo opravili, tako kot je bilo zaželeno.
O poteku sej naj povem le to, da smo imeli vsi vtis, da se namerno zavlačuje, z namenom da se poslanci razidejo in da bodo zapuščali seje. Toda, ti, ki so s tem računali, so se možno ušteli. Poslanci ste vztrajali. (Aplavz.)
To pa je dokaz, da ste pripravljeni svojo funkcijo odgovorno opravljati.
Skupščini predlagam, da za naprej podobnega zavlačevanja ne dovoli. Seje naj začnejo v dopoldanskem času, trajajo pa naj tako dolgo, da se lahko vsak, tudi najbolj oddaljeni delegat, vrne na svoj dom še istega dne, ne pa ponoči.
Mučno je bilo, ko smo predvčerajšnjim po končanih sejah nekateri čakali v zadimljenih čakalnicah na odhod vlakov ali avtobusov, ki so nas odpeljali proti domovom.
Pričakujem, da bo današnja skupna seja tudi dolga in polemična. Ker se ne čutim sposobnega voditi jo, vi izvolite predsednika in da ne bi bil postavljen v mučen položaj posebno jaz, osebno, kakor tudi gledalci in vi, spoštovani prijatelji poslanci, zato predlagam Skupščini, naj imenuje človeka, ki bo vodil ob meni, ali brez mene, sejo na takem nivoju, kot je temu mestu potrebno, do izvolitve predsednikov. Če dovolite, dovolim predlagati dr. Ludvika Toplaka. Hvala lepa. (Aplavz.) Prosim!

JANKO HALB: Gospod predsedujoči, hvala lepa za besedo. Sem Janko Halb iz Murske Sobote oziroma Prekmurja, poslanec Slovenske kmečke zveze - Demos.
V imenu Demosa, Murska Sobota, bi prebral protestni telegram, ki je bil naslovljen na gospoda Milana Kučana v Skupščino Republike Slovenije, vendar smo preverjali in ga na žalost ni dobil niti dr. Jože Pučnik, kateremu je bil tudi poslan v vednost.
Če dovolite, bi vas najprej vse delegatke in delegate lepo pozdravil in bi prebral: "Milan Kučan, predsednik Slovenije, Ljubljana, dr. Jože Pučnik, predsednik Demos, Ljubljana; Stane Grah, direktor TV Ljubljana.
Kot očeta slovenskega naroda Vas prosimo, da nemudoma poskrbite za zamenjavo nekaterih odgovornih urednikov na TV Ljubljana ter nekaterih slovenskih novinarjev, ki poročajo o delu slovenskega parlamenta. To, kar so naredili z najstarejšimi poslanci, je več kot nekorektno. Menimo, da je TV Ljubljana še vedno v službi partije - SDP. Demos - Murska Sobota, Sobota, 9.5.1990 ob 11.30 uri." Hvala lepa. (Aplavz.)

MIRAN POTRČ: Spoštovani tovariši predsedujoči, spoštovane delegatke in delegati! Sem Miran Potrč, ZKS - Stranka demokratične prenove. Ne pričakujem aplavza, vendar mislim, da je tudi objektivna opozicija pomembna za ta zbor.
Kot dosedanji predsednik bivše delegatske Skupščine imam vso odgovornost za to, kako so bile sklicane seje zborov in posebej skupna seja. Čeprav sem o tem deloma govoril na seji Družbenopolitičnega zbora v ponedeljek, ker pa so bila postavljena nekatera vprašanja o tem, kako so bile seje sklicane, dovolite sledečo informacijo. Na njeni podlagi sami ocenite, ali so bile ocene, ki jih je danes predsedujoči dal, korektne ali ne.
O tem, kdaj, kateri dan, ob kateri uri, s kakšnim vodstvom naj bodo sklicane seje zborov in skupna seja, sem se imel čas pogovarjati se s predstavniki veh v to skupščino izvoljenih strank. Vse je bilo skupno dogovorjeno. Sporočeno jim je bilo, da po poslovniku sklicujejo seje dosedanji predsedniki in da po poslovniku lahko seje vodijo ali dosedanji predsedniki ali najstarejši delegat. To velja tako za zbore kot tudi za skupno sejo. Niti enega predloga ni bilo, da naj bi seje vodili dosedanji predsedniki. Skupen je bil dogovor, naj jih vodijo najstarejši delegati.
Dogovorjeno je bilo, da bo seja sklicana za 14.00 uro na predlog predstavnikov Demosa, po mojem mnenju iz upravičenega razloga, da naj bi se tisto dopoldne sestali tudi klubi delegatov in da ne bi bilo potrebno dva dni zapored delegatom prihajati v Ljubljano. Dogovorjen je bil datum 7. maj iz razloga, ker smo vsi vedeli, da moramo najprej imeti poročilo volilne komisije in da morajo vsi delegati dobiti potrdila o izvolitvi. Gradiva so bila delegatom poslana na naslove, ki smo jih dobili od volilne komisije. Vsem so bili prvomajski prazniki in nam je žal, da zaradi pošte nekateri od vas niso mogli gradiva pravočasno dobiti. Za sejo, ki je bila sklicana danes, dosedanje vodstvo skupščine oziroma vodstvo dosedanje skupščine nima odgovornosti, ker so se v njej dogovarjali verjetno predsedujoči novoizvoljene skupščine. Domnevam, da tudi današnji predsedujoči, in o tem jaz ničesar ne vem, razen da sem dobil telegram, tako kot vsi vi ostali.
Prosil bi, da ne insinuiramo na točkah, kjer za to nimamo podlage. Ne želim, da karkoli izrekamo v tej skupščini ocene o stvareh o katerih nimamo informacij. Najprej predvidimo in potem vidimo, ali je res prav, da svečano sejo novoizvoljenega slovenskega parlamenta v prvem trenutku izrabimo za obtoževanje nekoga ali nečesa, kar je sicer v skladu z našimi političnimi pogledi, vendar nima tako objektivne podlage in usmerimo se na delo, ki ga imamo pred seboj; težko je, odgovorno je, nismo ga najbolje začeli, vendar to ne očitajmo, kot želijo tisti, ki so to sejo pripravljali. Začetki priprave te seje so temeljili na možnem skupnem dogovoru, na tem je temeljil tudi pripravljalni poslovnik. V tem poslovniku je bilo skupno dogovorjeno, da naj seje vodijo najstarejši delegati. Pred tem, dokler to ni bilo pripravljeno, razgovor z njim ni mogoč. In zdaj govoriti o tem, da je kdorkoli iz stare skupščine zavestno želel nekoga postaviti v težak položaj, je neobjektivno. Mislim, da je nekorektno do vsakega, ki je pač poskušal bolj ali manj uspešno pripravljati stvari, tako da bi seje potekale drugače, kot so. Potrudimo se, da bi današnja potekala najbolje in ne začenjajmo je na ta način. Hvala lepa.

JANEZ ČRNEJ: Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke! Moji volivci so me zaprosili, da zavzemate poslanci stališče do nekorektnega televizijskega prenosa zadnje skupščine. Prosim, moje mnenje je, da prenos res ni bil korekten. Zato prosim, da zavzamete tisto stališče, ki ste ga morda tudi vi dobili. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI KAREL FRANKO: K besedi se je javil gospod Jože Smole.

JOŽE SMOLE: Predsedujoči, najstarejši delegat naše skupščine je presegal vsa pooblastila s kvalifikacijami o bivši skupščini. Vi ste, predsedujoči, dolžni, da vodite sejo te skupščine. In drugo, v interesu konstruktivnosti predlagam, da se držimo dnevnega reda. Če je potrebno o pobudah, o katerih je govoril delegat iz Prekmurja, razpravljati, potem naj se, prosim, to vključi v dnevni red. Šele potem bomo razpravljali. Kolikor jaz vem, je sedaj na dnevnem redu izvolitev predsednika in podpredsednikov Skupščine Republike Slovenije. Vsi govorimo o spoštovanju pravne države in reda in zato prosim, da se v imenu konstruktivnosti tega tudi držimo. Dnevni red je jasen, sem za kakršnokoli razširitev dnevnega reda, samo da se držimo nekih normalno uveljavljenih demokratičnih procedur. Zato predlagam, da se preide na prvo točko dnevnega reda, ta dnevni red pa je treba še enkrat potrditi in sprejeti, vendar mislim, da ni sporna prva točka - izvolitev predsednika in podpredsednika Skupščine Republike Slovenije. (Aplavz.)

IVAN DRETNIK: (Predsedujoči Zbora združenega dela) Ker sem s tem tudi jaz obtožen, po vesteh naših sredstev javnega obveščanja, vam v zagovor povem samo to. Naša slovenska javnost bo še nekako razumela in sprejela najino nekorektno delovanje na seji zborov, ker sva pač navadna "pavra" amaterja. Nikakor pa naša slovenska javnost ne bo sprejela, še manj pa razumela, tistih zapletov, ki so bili vnaprej pripravljeni. Hvala lepa. (Aplavz.)

PREDSEDUJOČI KAREL FRANKO: Prosim, naj bo to zadnji razpravljalec o tej temi, zato jo prekinjam. Svoje uvodne pripombe sem povedal z namenom, da bi ponovno začeli razpravljati tako kot na zadnji seji. Želim, da o prebranem predlogu Demosa iz Murske Sobote, razpravljamo. Enako tudi o drugih ne. Čimprej preidimo na dnevni red, saj ne bi rad, da se zavleče seja in da bi spet ponoči hodili domov. Prosim, povejte kar mislite.

JOŽE ZUPANČIČ: Verjetno vam je znano, da smo predvčerajšnjim ustanovili tudi Klub neodvisnih poslancev in zato vas prosim naslednje.
V našem programu je med ostalim napisano naslednje: "V Skupščini se bomo zavzemali za kulturen, argumentiran in strpen dialog. Znati moramo prisluhniti vsakemu poslancu. Čustvena naravnanost naj ne bo žaljiva. Gradimo most med bregovoma iste reke." In trdno sem prepričan, da noben poslanec v Zboru združenega dela do gospoda Dretnika ni bil žaljiv.

PREDSEDUJOČI KAREL FRANKO: Ponavljam predlog, ki sem ga dal, naj dr. Toplak namesto mene vodi nadaljevanje seje. Predvidevam, da bodo speti zapleti in ne bi rad postavljal v muko vseh, ki ste tu, in tistih, ki nas gledajo po televiziji. Naj bo seja vodena na primerni ravni in naj jo vidi človek, ki jo je sposoben primerno izpeljati. Prosim, da delegati glasujete o mojem predlogu.
Lahko tudi predlagate drugega kandidata, jaz predlagam, dr. Toplaka, če je to mogoče, naj me on zamenja. Sedel bom poleg njega, on naj vodi sejo naprej strokovno, tako kot se to mora. Da se nam bodo ljudje posmehovali, si nismo zaslužili.
Kdo je za? Na glasovanje dajem svoj predlog. Najprej ugotovimo prisotnost. (155 prisotnih.) Zaradi varnosti ponovimo preverjanje prisotnosti.

IVO DANEU: Glede na razpravo, ki smo jo imeli v Združenem zboru, bi predlagala kot protikandidata zadnjega govornika, ker je nastopal zelo umirjeno in menim, da bi gospod Zupančič lahko vodil to sejo danes neodvisno, da bi čimprej prišli naprej. Se pa osebno opravičujem, ker imam drugo obveznost in bom moral ob 18.30 oditi. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI KAREL FRANKO: Prosim, da najprej glasujete o mojem predlogu, mislim, da to pravico imam.
Kdo je za to, da dr. Toplak vodi sejo naprej?
Še enkrat ugotovimo prisotnost. (185 prisotnih.) Kdo je za? (133 delegatov.) Je kdo proti? (68 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (13 delegatov.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet in prosim dr. Toplaka, da prevzame vodstvo seje.

DR. LUDVIK TOPLAK: Hvala lepa. Najprej, da se predstavim. Sem Ludvik Toplak, delegat Slovenske kmečke zveze iz volilne enote št. 11. Na željo predsedujočega in po glasovanju prevzemam vodstvo te seje. Še prej ugotovimo prisotnost oziroma udeležbo na seji Skupščine Republike Slovenije in prosim, da razen izvoljenih delegatov in vabljenih izvoljenih članov predsedstva ostali prisotni zapustijo sejo oziroma se umaknejo na galerijo.
Ugotavljamo prisotnost po zborih. Najprej Družbenopolitični zbor.
Prosim samo člane Družbenopolitičnega zbora, pritisnite na sivo tipko. (77 prisotnih). Prosim delegate Zbora občin, pritisnite na sivo tipko. (76 prisotnih.) Prosim delegate Zbora združenega dela, da pritisnejo na sivo tipko. Ponovno prosim, delegate Zbora združenega dela, pritisnite na sivo tipko. (Smeh.) Ponovno ponavljamo preverjanje prisotnosti za Zbor združenega dela. (Smeh.) Prosim lepo, prosim.

DR. RAJKO PIRNAT: Rajko Pirnat, Slovenska demokratična zveza - Demos. Glede na to, da zelo dvomim v to predpotopno glasovalno napravo, saj pri enem poslancu kontrolna lučka ne dela in možno je, da tudi gumb ne dela in morda ne bi registriral njegov glas in glede na to, da po treh poskusih nismo očitno ugotovili neposredne in točne prisotnosti Zbora združenega dela, predlagam naslednje.
Prvič, da se prisotnost poslancev Zbora združenega dela ugotovi s posamičnim izjavljanjem v skladu s 135. členom poslovnika.
Drugič. Da se glasuje, kadar se glasuje, javno z dviganjem rok. Kajti, v teh klopeh verjetno sedijo tudi novinarji, sam pa nisem videl nikogar, da bi neposredno zapustil dvorano. Zato predlagam, da se glasuje z dviganjem rok, kar je po poslovniku primarno predvidena možnost in uporaba tehničnih pripomočkov je po poslovniku šele sekundarno predvidena možnost. Hvala. (Aplavz.)

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Prosim za preverjanje delovanja glasovalnih naprav. Pride 6 delavcev, ki bodo po vrstah preverjali delovanje naprav. (Aplavz.) Medtem nadaljujmo z delom. Za delegate Zbora združenega dela bomo prisotnost zagotavljali z osebnim izjavljanjem. Prisotni člani Zbora združenega dela naj z dvigom roke potrdijo svojo prisotnost na klic: Žerovnik Angelca (da), Židanik Anton (da), Ahčan Nevenka (da), Aksentijevi} Milan (da), Arzenšek Jože (da), Avberšek Franc (da), Ban Franc (da), Bauman Mihaela (da), Bašin Danilo (da), Berdajs Silvo (ga ni), Berlec Jože (da), Bizjak Davorin (da), Boli} Muharem (da), Boštjančič Franc (?), Brglez Stanislav (da), Daneu Ivo (da), Domio Marino (da), Drame Leopold (da), Dretnik Ivan (da), Drčar Vinko (da), Dular Tanja (da), Eržen Stanislav (da), Erce Franc (da), Furlan Jože (da), Gačnik Franc (da), Gradišar Franc (da), Grašič Franc (ga ni), Gumilar Ludvik (da), Horvat Jože (da), Iskra Janez (da), Jakič Roman (da), Jaklič Marko (da), Keber Irena (da), Kovačič Boštjan (da), Košak Jože (da), Kočevar Božo (da), Krajec Mirko (da), Kraner Peter (da), Ledinek Pavel (da), Lončar Marija (da), Lovrenčič Franc (da), Mak Viljem (da), Mikuš Dimitrij Adolf (da), Moge Rudi (da), Muren Andrej (da), Murko Dejan (da), Oblak Majda (da), Osterman Anka (da), Perko Franc (da), Peršolja Dejan (da), Pirš Jurij (da), Prelovec Valentin (da), Prešern Tatjana (da), Puc Vlado (da), Pušnik Jože (da), Remškar Janez (da), Rode Primož (da), Rogina Bogo (da), Rudolf Franček (da), Sagadin Vlasta (da), Sekereš Vilijem (da), Slapernik Anton (ga ni), Slokan Majda (da), Smole Jože (da), Starc Marjan (da), Starc Peter (da), Studenčnik Jože (ni), Toplek Danilo (da), Veselinovič Draško (ga ni), Vilfan Marjan (da), Vukovič Karel (da), Zabukovec Zdravko (da), Zalar Franc (da), Zlobec Jaša L. (da), Zupanc Barbara (da), Zupančič JOže (da), Škof Mitja (da), Šter Andrej (da), Štruc Drago (da), Štular Janez (da).
Ugotavljamo, da je prisotnih 75 delegatov Zbora združenega dela.
Ali koga nisem poklical? Studenčnik Jože (da). Oprostite, morda nisem torej, prisotnih je 76 delegatov Zbora združenega dela, nisem slišal, da ste se odzvali. 4 so odsotni.
Ugotavljamo, da je na seji navzočih večina delegatov iz vsakega zbora, kar pomeni, da je skupna seja na podlagi 2. točke 72. amandmaja k Ustavi Republike Slovenije in prvega odstavka 135. člena Poslovnika Skupščine Republike Slovenije sklepčna.
Predlagam dnevni red, kakor ste ga prejeli k povabilu že za 7. maj.
Predlaga se, da se 3. točka umakne z dnevnega reda, to je imenovanje vršilca dolžnosti generalnega sekretarja Skupščine RS in vršilca dolžnosti njegovega namestnika. Tako ostanejo tri točke dnevnega reda. Dnevni red dajem v razpravo. Prosim, poslanec Peršak.

ANTON PERŠAK: V zvezi z dnevnim redom predlagam uvrstitev dodatne 5., če pa bo 3. točka ukinjena, bo to 4. točka dnevnega reda skupne seje. V okviru te točke bi obravnavali, in upam tudi sprejeli, dva predloga.
1. Predlog resolucije o Litvi, Estoniji in Letonski, del katere naj bi bilo tudi priznanje neodvisne države Litve, skupaj s pozdravno brzojavko parlamentom Litve, Estonije in Letonske.
Kakšna posebna argumentacija verjetno ni potrebna. Glede na to, da smo se pri nas v zadnjih letih vsi odločno zavzemali za pravico vsakega naroda do samoodločbe, mislim, da če smo dosledni v tem zavzemanju, mora biti predlog za vse sprejemljiv.
2. Predlagam, da se že zdaj ob sprejemanju dnevnega reda sprejme tudi odločitev, da se v skladu z izglasovano odločitvijo v Zboru združenega dela o prekinitvi seje po 3. točki dnevnega reda seje Zbora združenega dela skupna seja prekine po 1. točki dnevnega reda. Po prekinitvi naj se konča prekinjena seja Zbora združenega dela in na ta način naj se konstituira tudi ta zbor. Ko bo to opravljeno, pa naj se nadaljuje skupna seja z 2. točko, ki predvideva slovesno izjavo članov in predsednika Predsedstva Republike Slovenije.
Argumentacija: Predsedstvo nedvomno lahko poda in podpiše slovesno izjavo izključno pred konstituirano Skupščino. Če ne bi bilo tako, bi tudi na delovanje Predsedstva lahko padla senca očitkov nelegitimnosti ali kakšnih podobnih očitkov. Hvala. (Aplavz.)

DUŠAN SEMOLIČ: Zveza socialistov: Spoštovane delegatke, spoštovani delegati, predlagal bi, da bi 1. točko, tako kot je zdaj predlagana, razdelili v dve točki.
Prva točka: izvolitev predsednika, druga točka izvolitev podpredsednikov Skupščine Republike Slovenije. Hvala lepa.

PETER BEKEŠ: Spoštovani predsedujoči, spoštovane delegatke in delegati, dovolite, da pred začetkom dnevnega reda opozorim na pomembno zadevo. Danes je 9. maj, vsa civilizirana Evropa praznuje zmago sil svobode in napredka nad fašizmom in nacizmom.
Predlagam, ker je ta boj potekal tudi na naših tleh, da predsedujoči, in upam, da se strinjate z menoj, predlaga enominutni molk, s katerim bi počastili spomin žrtev, ki so na slovenskih tleh padle kot žrtve boja proti fašizmu in nacizmu. Hvala lepa. (Aplavz.)

EDVARD OVEN: Glede na to, da ni točke dnevnega reda vprašanja in predlogi poslancev in točke razno, zdi se mi pa pomembno vprašanje, prosim, da mi dovolite naslednje.
Jutri poteče mandat republiškemu izvršnemu svetu. Kot mi je znano, sedanji predpisi izrecno ne določajo ravnanja v primeru tako imenovanega brezvladja, zato prosim za pojasnilo.
Ali do izvolitve novega Izvršnega sveta opravlja tekoče posle star Izvršni svet in ali za tako delov teh pogojih potrebuje pooblastilo Skupščine Republike Slovenije. Prosim, da se to pojasnilo zaradi pomembnosti uvrsti na dnevni red. Hvala. (Aplavz.)

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Prosim lepo, še kakšen predlog za spremembo dnevnega reda ali razprava k dnevnemu redu? Če nimate predlogov dajemo dnevni red na glasovanje.
Če realiziramo najprej predloge. Glede predloga delegata Semoliča, da se 1. točka deli v dve točki dnevnega reda; izvolitev predsednika in druga točka izvolitve podpredsednikov Skupščine Republike Slovenije.
Prosim prisotne, povsod, kjer gori lučka, zapišite ime delegata.

DR. RAJKO PIRNAT: Kandidati za predsednika skupščine in za oba podpredsednika se volijo s tajnim glasovanje. Torej z glasovnicami in gotovo bodo glasovnice za posamezno funkcijo ločene. Tako ne vidim nobene potrebe, da bi zaradi tega imeli ločene točke dnevnega reda, kajti to bi zelo podaljšalo sejo. Seja bi potekala takole. Najprej bi bili podani predlogi za predsednika predsedstva, o njih bi potem diskutirali, nato glasovali z glasovnicami, kar pomeni razdeljevanje glasovnic, izpolnjevanje glasovnic in volitve. Potem bi ponovili proceduro še pri obeh podpredsednikih. Zato predlagam, da potem skrajšamo in da opravimo obravnavo vseh predlogov za vse tri funkcije hkrati, prav tako tudi hkrati razdelimo glasovnice za vse funkcije in tudi oddajanje glasovnic za vse funkcije hkrati. Predlog kolege Semoliča bi, po mojem mnenju, popolnoma po nepotrebnem podaljšal sejo, sam pa ne vidim nikakršnega razloga za takšno podaljševanje. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Prosim lepo.

GREGOR GOLOBIČ: Ne bom se vezal na ta predlog, pač pa bi si dovolil intervenirati, tako kot ste si vi, glede petih kontrolorjev. Protestiram proti takšni policijski metodi v skupščini. Naslovil bom vprašanje na predsedujočega, kaj bi storil, vemo, da nekje lučke ne gorijo, s tistim, pri katerih bi lučka gorela. Ali bi realiziral tiste vzklike, ki so se včeraj v podobnem primeru pojavljali oziroma kako bi ukrepal glede na to, da je to nekakšen novum. Skratka, kakšno življenje si lahko predstavljamo, če bodo poslanci podvrženi tovrstnemu nadzorovanju. Seveda, odločno obsojam, če kdorkoli namerno dovoli nepravilnosti pri glasovanju npr., da glasuje nekdo, ki ni delegat Zbora združenega dela, ne pa iz nevednosti ali kakorkoli drugače. Torej naslavljam to vprašanje na predsedujočega, kakšne bi bile posledice, če bi pri nekom kontrolna lučka svetila.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Praktično posledic ni. Gre za preverjanje tehnike. Očitno gre za napako v tehniki. Po 112. členu poslovnika Skupščine Republike Slovenije za dnevni red na seji zbora skrbi predsednik zbora. Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede ali odstranitev s seje.
V tem primeru nam verjetno ne ostane niti opomin ampak poduk, kako se poslužujemo tehnike. (Aplavz.)

DUŠAN SEMOLIČ: Spoštujem argumentacijo gospoda Rajka Pirnata. Svoj predlog sem oblikoval samo zaradi tega, ker vemo, da je bila v diskusiji pred sejo precej razmišljanj o tem, da je tudi kandidatura podpredsednikov odvisna od izvolitve predsednika. Zgolj zaradi tega sem predlagal delitev 1. točke dnevnega reda. Hvala.

DR. HUBERT POŽARNIK: Sem Požarnik Hubert, Slovenska demokratična zveza - Demos. K predlogu enominutnega moka ob 9. maju bi jaz dal spreminjevalni predlog. To naj bi bil molk zaradi sledeče vsebine: Vsem, ki so padli med 2. svetovno vojno za svojo domovino Slovenijo. (Aplavz.)

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Prosim, Rajko Pirnat ima besedo.

DR. RAJKO PIRNAT: Se moram, žal, ponovno oglasiti, kajti zdaj je kolega povedal vsebinski razlog za predlog, čeprav priznam, da sem slutil, da obstoji ta vsebinski razlog za to. To je isti vsebinski razlog, zaradi katerega so poslanci ZSMS - Liberalna stranka včeraj predlagali, da se sploh najprej opravi glasovanje o predsedniku skupščine in se šele potem skuša odgovoriti za ostale funkcije. Jaz ne bom navajal vseh razlogov, ki smo jih v dokaj dolgi razpravi zadnjič navajali, ampak dobro veste, da je Demos vztrajal, da se pogovarjamo bodisi o vseh funkcijah ali o nobeni. Ker se nismo o vseh, se tudi ne moremo o nobeni. Hvala. (Aplavz.)

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Če ne, bomo formulirali dnevni red. Najprej predlog delegata Peršaka, da se pod 4. točko sprejme resolucija o Litvi, Estoniji, in Letonski skupaj z brzojavko parlamentu. O predlogu delegata Peršaka bi glasovali, če ne želi nihče več razpravljati?
Kdor je za predlog resolucije o Litvi, Estoniji in Letonski naj dvigne roko. Sodeč po dvignjenih rokah je večina za predlog. Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (3 delegati.)
Ugotavljam, da od skupnega števila prisotnih je večina za. To bo nova četrta točka dnevnega reda. Predlagam, da po 1. točki dnevnega reda imamo krajši odmor.
Želi še kdo razpravljati? (Da.)

JAŠA L. ZLOBEC: Zbor združenega dela je v ponedeljek sprejel amandma ZSMS - Liberalne stranke o dnevnem redu in ne vidim nobenega razloga, zakaj bi Zbor združenega dela spreminjal svoj dnevni red, še manj pa vidim razloge, da bi mu delegati ostalih dveh zborov napovedovali spremenjen dnevni red. Hvala.

TONE PARTLJIČ: Nimam pripombe v zvezi s predgovornikom, ker mislim, da ima Zbor združenega dela to svojo avtonomno pravico. Drugo, kar sem hotel reči, gospod delovni predsednik; predlagal bi, da nas tudi nekdo še vedno na roko prešteje. Kajti, če ni nujno, da so številke okoli 80 točne, se mi zdi vprašljivo ali je številka 155, ali koliko je bila, točka. Če bo šlo za tako občutljivo stvar, ko je izvolitev predsednika, se mi zdi dobro, da vemo, koliko nas je. To bi bil prvi predlog, da se uporabi mehanizem štetja na roko, ko so ga pač stari Slovani imeli v veljavi in če mi še ne zameriš, bom samo še eno minuto izrabljal vašo pozornost. To ne bo replika na nič doslej povedanega, da ne bi mislili, da odpiram kakšne stare stvari. Želim reči samo naslednje.
Sam bi se zelo malo, če je le mogoče jezil na televizijo glede tega, kako je prenašala zasedanje skupščine. Kot veste, je Gogolj za moto svoje komedije Revizor napisal "Ne jezi se na ogledalo, če je tvoj obraz grd." Nešteto poslancev je prišlo k meni med zasedanji posameznih zborov ali na skupnem zasedanju, ker me poznajo kot humorista in komediografa, ali ni to komedija in farsa prve vrste ter če bomo kaj napisal. Upam, da bodo to priznali, če bo treba. To pomeni naslednje, če smo mi delovali kot farsa in je delovni predsednik sam priznal, da se je tako počutil, potem v zvezi s tem ne bi napadal sredstev javnega obveščanja. Prej bi si mislil, da se moramo delegati obnašati dobro in če bomo mi korektni, prenos pa nas bo kazal v slabi luči, takrat pa skupaj protestiramo. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Naj takoj pojasnim: dnevni red zborov je avtonomna zadeva zborov. Osebno sem predlagal, tako kot je bilo predlagano, prekinitev zaradi odmora. če pa je dodatno še kaj, kot mi je dodal generalni sekretar, zaradi vmesne seje Zbora združenega dela, pa je to stvar Zbora združenega dela.

JANEZ JANŠA: Vsi verjetno mislimo, da gre tukaj za proceduralno vprašanje, vendarle najbrž temu ni tako. Če bi šlo samo za proceduralno vprašanje, o tem ne bi diskutirali, ne bi bilo predlogov in proti predlogov. Za kaj torej najbrž gre? V ponedeljek smo na prvih zasedanjih konstituirali dva zbora te skupščine. Skupščina pa je sestavljena iz treh zborov in dokler skupščina ni konstituirana, ne more veljavno odločati, ne more sprejeti, po mojem mnenju, nikakršnih bistvenih sklepov. Zna se zgoditi zaradi razmerja sil, ki se je ustvarilo oziroma, ki se je pokazalo po tem prvem zasedanju, da se Zbor združenega dela danes ne bo konstituiral. Primer: če bodo predlagani samo kandidati Demosa ne pa tudi drugi protikandidati, predlagani pa ne bodo dobili potrebne večine, se lahko zgodi, da zbor ne izvoli svojega vodstva. Ker smo pa za parlamentarno in ne za predsedniško demokracijo, predlagam, da najprej konstituiramo parlament in šele potem predsedstvo. V nasprotnem primeru bomo imeli stanje, ko bo imelo predsedstvo v skupščini tudi ingerenco. Hvala.

JOŽE ZUPANČIČ: Dva razloga imam, da se ponovno oglašam. Prvič, ker je dejansko kompetenca našega zbora, to je Zbora združenega dela, da odločamo o našem dnevnem redu in če smo se mi tako odločili, potem verjemite, da smo imeli za to tudi razloge. In če je že gospod Janša dvoje omenil, potem bi ga najprej vprašal, ali je Zbor občin že tudi do kraja izvoljen.
Drugič, mislim, da nihče nima pravice od ostalih poslancev dvomiti v to, ali smo kaj sposobni speljati ali ne, kajti če boste tako razpravljali o nas, bomo naenkrat postali tretje razredni zbor, to pa nikakor nismo. (Aplavz.)

MILE ŠETINC: Spoštovane poslanke in poslanci, Mile Šetinc, ZSMS - Liberalna stranka. Predlagam, da prekinemo to debato o tem zvitem odmoru posebnem, ki bi omogočal zboru, da deluje v bistvu po diktatu ostalih dveh zborov. Zdaj je bilo jasno rečeno, ta zbor je samostojen, samostojno odloča o svojem dnevnem redu, ostali zbori glede tega nimajo pristojnosti lahko dajo le svoje mnenje. Odmor je odmor. Predsedujoči ga odredi takrat, ko pride do potrebe po njem, npr. ko se glasuje itn. Ker sem pa že za mikrofonom bom izrabil to pravico, ki jo je že uporabil moj kolega Partljič in bi spregovoril še nekaj, čeprav vem, da to ne sodi v dnevni red. Čeprav se ponavljajo primerjave s srbskimi zadevami, vendar se vsiljuje zares čudovita primerjava s telegramom, ki zahteva, od Kučana celo neko čistko, da pospravi določen urednike in novinarje. Res se mogoče sliši banalno, ampak ta zahteva zelo spominja na metode, ki se dogajajo ob južnem toku reke Save in tudi s tisto znano, proprogramsko izjavo človeka, ki je sam rekel, da sicer noče voditi seje, ker za to ni sposoben, da je vsem dal programske zadeve v razpravo, ki so sprožile ta konflikt. Samo vprašal bi to polovico dvorane v tej smeri, ki je navdušeno, z alkarmativnim aplavzom podpirala te izjave, s kom se pravzaprav spopada parlamentarna večina, ki bo zdaj zdaj izoblikovala svojo lastno vlado in imela verjetno tudi odločilen vpliv na sprejemanje raznih zakonov, tudi takšnih, ki bodo omogočile direktno represijo nad uredniki in novinarji, npr. ljubljanske TV. Ta hip mislim, da teh kompetenc nima nihče v vladi in skupščini, da bi to represijo na takšen način izvajala, še najmanj predsednik Predsedstva Milan Kučan.
Namreč, dovolj je bila že tista izjava včeraj zjutraj ali predvčerajšnjim mojega prijatelja in kolega iz nasprotne stranke Janeza Janše o "labodji spev" ljubljanskih urednikov, ki je povzročila veliko komentarjev in zmedo tudi med novinarji. Mislim, da je treba počakati, to oblast in moč boste dobili in boste lahko svoje čistke še naprej izvajali, zato s tem preprosto počakajte, ne obremenjujte delegatov in javnosti ta hip z aroganco in grožnjami. Hvala. (Aplavz.)

DR. ANDREJ CAPUDER: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! K tej debati o "zrcalce, zrcalce na steni povej", samo kratko besedo. Nekaterim se to zrcalo večkrat postavlja kot drugim, samo mi smo zoper to. Smo za enakopravnost, da se to "TV zrcalo" enakomerno porazdeli med doslej privilegirani sloj in zapostavljen sloj. (Aplavz.)
In še ena misel glede tega zrcalca. Kadar ga kažejo zapostavljenemu sloju, oprostite temu subjektivnemu občutku, naj ga kažejo malo manj natrtega. Mi se borimo proti temu, ne proti TV, ker to je koristna ustanova in jo bomo tudi mi kdaj potrebovali. Hvala lepa. (Aplavz.)

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Prosim ponovno vse poslance, dokler se še ne poznamo, da vsak pove svoje ime.

VITOMIR GROS: Slovenska obrtniška stranka - Demos. Kot sem že včeraj predlagal, predlagam danes še enkrat, razpravljajmo samo o zadevah, ki se jih tičejo točno tiste zadeve, ki je trenutku na dnevnem redu. To se pravi o prekinitvi ali ne prekinitvi trenutne skupščine. Torej, če mi tudi izvolimo predsednika in oba podpredsednika te skupščine pa Zbor združenega dela ni konstituiran, je za mene kot nepravnika logično, da tu nekaj ni v redu. Ne more neki zbor, ki ni konstituiran, glasovati o takih zadevah. Zato predlagam, da prekinemo s to debato in da predsedujoči da na glasovanje razširitev dnevnega reda oziroma o odmoru. Zato, da ne bomo še enkrat do 5.00 ure zjutraj v tej dvorani. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Hvala. Ker vidim, da se še štirje delegati javljajo za razpravo o tej točki - govorimo samo o vprašanju dnevnega reda in o odmoru. Bojim pa se, da bomo morali prekiniti sejo, preden bomo utrdili dnevni red. Tega ne bi žele.
Pred tem pa bi povedal še nekaj. Gospod Franko mi danes pove: šel sem od doma v ponedeljek ob 4.00 uri zjutraj. Do 4.00 ure zjutraj sem bil tukaj v skupščini, do 6.00 ure sem čakal na avtobusni postaji in ob 6.00 sem imel prvi avtobus za Prekmurje. Da je na prejšnji seji okoli polnoči neko predlagal, da se odpeljejo domov spat in bi sejo nadaljevali drugi dan, to takrat ni bilo več mogoče, ker avtobusi takrat niso več vozili.
Zato bi predlagal in prosim vse, držimo se dnevnega reda. Sedaj razpravljajmo o odmoru. Predlagal bi, da o tem glasujemo. Če ne, si bom vzel pravico in bom zelo zelo omejil razpravo. Prosim.

JANEZ JANŠA: Ne bom odgovarjal na replike, govoril bom samo v zvezi s točko dnevnega reda. Nisem predlagal, da se mi vmešavamo v dnevni red Zbora združenega dela. Nikakor ne. Zbor ima vso pravico, da ta dnevni red sam oblikuje in da glasuje takrat, kadar se zboru zdi potrebno in da izglasuje tisto, kar misli, da je najboljše.
Mi samo nismo za to, da predsedstvo republike ne zapriseže pred nekonstituirano skupščino, za to gre. Zaradi mene lahko opravimo vse točke dnevnega reda, razen te. (Aplavz.)

ROMAN JAKIČ: Prosil bi strokovno pojasnilo. Sam menim, če nas je Mandatno-imunitetna komisija potrdila kot delegate, je s tem Zbor združenega dela konstituiran. Hvala.

MIRKO KRAJEC: Dragi tovariši, predstavniki Demosa smo v Zboru združenega dela v veliki manjšini. Najprej se nam je očitalo, češ, sedaj pa greste na preglasovanje. Do tega ni prišlo, ker do tega tudi ne more priti. V taki obliki, pri taki lansiranosti zagotovo ne.
Vsi ti govorniki do sedaj so samo veliko govorili o demokraciji. Demokracija je usklajevanje mnenj in to argumentiranih mnenj. Jaz pa še od nobenega predstavnika nasprotne strani, če lahko tako sploh rečemo, nisem slišal enega samega argumenta. Vendar bi še nekaj poudaril. Poslušali smo razprave, ki so trajale tudi 5, 10 minut v zelo lepem leposlovnem stilu. Poslušajte, če mislite v skupščino nositi leposlovje, prosim, pustite ga doma, v skupščini pa se borite koga boste plasirali na trgu. Hvala lepa. (Aplavz.)

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Hvala lepa. Prosim.

JOŽE ZAKONJŠEK: Zakonjšek, Liberalna stranka. V zvezi z razpravo glede slovesne izjave bi rad vprašal, morda bi tovariš Herman znal odgovoriti, ali predsedstvo daje slovesno izjavo pred poslanci ali pred zbori. Če daje pred delegati, potem je ena situacija. Potem ni problema. Če daje pred zbori, ki morajo biti konstituirani, pa je to druga situacija. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Hvala lepa. V 384. členu Ustave Republike Slovenije piše: člani Predsedstva Republike dajo po izvolitvi na skupni seji vseh zborov Skupščini Republike Slovenije slovesno izjavo. Predsedstvo Republike prevzame dolžnost po slovesni izjavi. Prosim, Tone Peršak ima besedo.

ANTON PERŠAK: Ker so na vrsti že replike in pojasnila, bi še enkrat povedal, kar sem rekel v zvezi s to točko, za svojega prijatelja Jašo Zlobca.
Rekel sem: "Predlagam, da se ob sprejemanju dnevnega reda" in tako naprej. Nisem rekel "določam" ali pa "zahtevam" ali kaj podobnega. To poudarjam samo zaradi tega, da ne bi bilo videti, da skušam komurkoli vsiliti, na primer drugemu zboru. Sicer pa smo najbrž vsi poslanci iste skupščine in v interesu vseh poslancev te skupščine je, da se te stvari dogajajo na čim bolj fer način.
In drugič: sicer nisem pravnik, vendar gledam poslovnik in kar zadeva vprašanje konstituiranja skupščine, tole: del konstituiranja je nedvomno verifikacija mandatov. Ampak pod poglavje o konstituiranju sodi tudi izvolitev organov vodstva posameznih zborov in skupščine v celoti. Hvala.
Hkrati bi še poudaril, da velja tudi obratno: Namreč, če ne prekinemo seje po 1. točki velja, da smo se morali v obeh drugih zborih podrediti dnevnemu redu seje Zbora združenega dela. Se pravi, da je predlog Zbora združenega dela tudi poseg v dnevni red sej ostalih dveh zborov.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Hvala lepa. Prosim. Dr. Ribičič.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Menim, da bi lahko veliko argumentov navedel za eno in za drugo stvar. Predlagam, da skušamo iskati pameten izhod, da se ne bi zataknilo na tej točki. Namreč, možno bi bilo argumentirati v tem smislu, da če zbori niso konstituirani ne moremo iti na skupno zasedanje. Te argumente smo poslušali takrat, ko smo predlagali, da naj se volijo najprej predsednik skupščine, nato pa vodstva zborov. Zdaj smo ugotovili, da je to zasedanje lahko deluje, bomo videli, če tudi uspešno, čeprav do konca nista konstituirana dva zbora, se pravi na skupnem zasedanju lahko volimo predsednika in podpredsednike skupščine in po tej logiki je nek minimum konstituiranja zborov in skupščine podan. Predlagam, da delamo po dnevnem redu, ki ga bomo zdaj izglasovali, da naredimo po točki izvolitev predsednika in podpredsednikov skupščine odmor in da omogočimo Zboru združenega dela in Zboru občin, da se sestaneta ter poskusita izvoliti svoje vodstvo. Ko bo to opravljeno, pa ugotavljamo, kako bomo delali dalje. Do zdaj nismo sklepali, in tega tudi ne predlagam, o tem, ali je mogoče, da Predsedstvo Republike prisega pred republiško skupščino, ki še nima izvoljenih vseh 9 funkcionarjev te skupščine. To je posebno vprašanje, za katerega ne bi rekel, da je v posebnem interesu stranke ZKS-SDP, ki jo zastopam, da se to pospeši, imam pa občutek, d so opozorila delegatov iz gospodarstva upravičena. Opozarjajo namreč, da sedaj stvari stojijo, danes so nas opozarjali na neke mednarodne pogodbe, Izvršni svet noče več dajati potrebnih soglasij, skratka konstituiranje naše republiške oblasti je tudi izvolitev do vlade. In konzultacije, ki jih predsedstvo lahko začne v trenutku, ko bo zapriseglo pred to skupščino, pač prej ni mogoče začeti. Zato bi predlagal, da poskušamo v tej smeri z malo manj prestižnega medsebojnega boja, morda se bo v odmoru to posrečilo, če se ne bo, pa se vrnimo in ugotovimo kdo ima v interesu, da se kljub temu, da niso vsi funkcionarji izvoljeni, zaprisega, ki je v bistvu formalen akte, ki omogoči predsedstvu, da začne z delom. Upam, da bomo uspeli.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Mislim, da smo glede tega zaključili razpravo.

FRANC LOVŠIN: Predlagal bi dopolnitev dnevnega reda tudi s pismom tov. Gorbačovu in gospodu Bushu potem, ko bi bila in če bi bila sprejeta resolucija o Litvi in Letonski in Estonski.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Sprašujem, ali predlagate, da je to pod isto točko ali kot posebna točka? 4. točka, predlog resolucije o Litvi, Estonski in Latviji dodamo besedilo z brzojavkami predsednikoma Bushu in Gorbačovu. Sedaj si jemljem pravico, da razpravo končam. Dodati moram, da bo prva točka trajala vsaj uro ali dve zaradi razlogov. V vsakem primeru bomo imeli odmor po prvi točki, bojim pa se, da že prej. Hvala. Je potrebno, da damo na glasovanje? (Da.)
Kdo je za odmor? (večina.) Je kdo proti? (1 delegat.) Se je kdo vzdržal? (15 delegatov.)
Ugotavljam, da je z večino glasov sprejeta varianta, da se po prvi točki določi odmor.
Dobili smo dodatne predloge za razširitev dnevnega reda, najprej predlog poslanca Ovna, da se doda dodatna točka "predlogi in vprašanja delegatov". Predlog dajem v razpravo.
Kdo je za to, da se doda za zadnjo točko vprašanja in predlogi delegatov? (večina) Je kdo proti? (1 delegat.) Se je kdo vzdržal? (2 delegata.)
Ugotavljam, da smo z večino glasov predlog sprejeli.
Predlog delegata Bekeša je, da se z dopolnitvijo, da se doda na dnevni red enominutni molk v počastitev spomina žrtve fašizma in nacizma.

JOŽE SMOLE: Predlog dr. Požarnika, da je enominutni molk za vse, ki so padli za domovino, naj se dopolni: "Za vse, ki so padli za domovino v borbi proti nacifašizmu in proti okupatorjem."

MILE ŠETINC: To se tiče vprašanja narodne sprave in o tem se bomo lahko ure in ure kregali in definirali, kdo in kje je padel ter zakaj bomo eno minuto molčali. To je nonsens, to je izrazito latentno intimna zadeva. Zato predlagam obema predlagateljema, da se odpovesta predlogoma in da za nikogar ne molčimo. Vprašanje narodne sprave pa kasneje uvrstimo na dnevni red kot eno resnih vprašanj s pravnih in političnih vidikov. Hvala. (Aplavz.)

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Sprašujem oba delegata, če umikata svoja predloga? Bekeša? (Da.) (Aplavz.) Hvala lepa. Predlog delegatov Bekeša in Požarnika je umaknjen.
S tem smo izčrpali pripombe k dnevnemu redu in sprejeli smo naslednji dnevni red. V izogib nesporazumov bi prebrali dnevni red:
1. Izvolitev predsednika in podpredsednikov Skupščine Republike Slovenije in odmor.
2. Slovesna izjava predsednika in članov Predsedstva Republike Slovenije.
3. Izvolitev Komisije Skupščine republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
4. Resolucija o Litvi, Estoniji in Letonski s pozdravnimi brzojavkami.
5. Predlogi in vprašanja delegatov.
Glasujemo o celotnem dnevnem redu. Predlog dajem na glasovanje.
Kdo je za predlagani dnevni red? (Sodeč po dvigu rok velika večina.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red soglasno sprejet.

Prehajamo k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA - IZVOLITEV PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKOV SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE.
Najprej volimo predsednika skupščine. Kandidata za predsednika Skupščine predlaga v skladu s 16. členom začasnega poslovnika skupina delegatov vseh zborov. To sestavljajo delegati, imenovani v zborih v skladu s prvim odstavkom 10. člena začasnega poslovnika. Na podlagi drugega odstavka 16. člena začasnega poslovnika pa lahko predlaga kandidata tudi skupina najmanj 20 delegatov enega ali več zborov. Predlogi se vložijo pri predsedujočem delegatu. Sprašujem, če je skupina delegatov vseh zborov pripravila predlog kandidature za predsednika Skupščine? Če ga je pripravila, naj ga takoj vloži pri meni, ima pa tudi pravico da ustno obrazloži predlog.

DR. RAJKO PIRNAT: V imenu skupine najmanj 20 delegatov nameravam v skladu s 16. členom začasnega poslovnika predlagati hkrati kandidate za predsednika in za oba podpredsednika Skupščine. Kandidat za predsednika Skupščine teh poslancev, ki jih bom na koncu prebral, je dr. France Bučar. Nekaj podatkov o njem bi prebral v smislu obrazložitve te kandidature.
France Bučar je bil rojen 2.2.1923 v Bohinjski Bistrici. V OF je sodeloval od leta 1941, vmes je bil med vojno aretiran in interniran v Gonarsu. Po kapitulaciji Italije je bil odpeljan v Nemčijo, od tam pa pobegnil in se je leta 1944 vključil v Gorenjski odred. V Kokrškem odredu je bil komisar čete.
Končal je pravno fakulteto v Ljubljani. Po diplomi je leta 1947 dobil službo v republiški upravi. Zaposlitev je, kot pravi sam, nova visoka šola in poguba hkrati, kajti začel je jesti "od drevesa spoznanja". Na posledice prisilne konstrukcije družbene realnosti France Bučar opozarja dalj časa, zaradi tega je prišel v konflikt z nosilci oblasti in bil zato deležen različnih oblik ekskomunikacije. Prvi resnejši konflikt je doživel na simpoziju o odgovornosti, ki ga je organizirala kranjska šola za organizacijo dela. Takrat je Miha Marinko naročil Romanu Albrehtu, da napiše brošuro, v kateri bo obračunal z vsemi nasprotniki. Brošura se je delila zastonj sindikalnim aktivistom.
Kandidat dr. France Bučar je začel leta 1963 predavati na pravni fakulteti predmet javna uprava. V šolskem letu 1976/77 je bil odstranjen s fakultete na podlagi pisma sekretarja CK ZK Vlada Janežiča, češ da je njegova knjiga Podjetje in družba prozahodno usmerjena in ni v skladu z našim sistemom. Poleg omenjene knjige je napisal še Uvod v javno pravo, Sodobne organizacijske teorije, Upravljanje, resničnost in utvara, Usodne odločitve in vrsto strokovnih člankov. Dr. France Bučar je eminenten znanstvenik in angažiran kulturni delavec.
Kandidata za podpredsednika sta Vano Gošnik, rojen 31.7.1953 iz Titovega Velenja, zaposlen v občinskem svetu ZS. Po poklicu je sociolog. Menim, da več podatkov o njem v tej fazi ni potrebnih, če pa bo v razpravi potrebno, bo pojasnil sam.
Kandidat za drugega podpredsednika je Vitodrag Pukl, rojen 2.8.1930, stanujoč v Celju - odvetnik in diplomirani pravnik. Tudi zanj velja, da podrobnejših podatkov v tej fazi ne bi podali.
Delegati, ki predlagajo te kandidate, so, razen mene, še: Marjan Podobnik, Janez Janša, Spomenka Hribar, Lojze Peterle, Peter Reberc, Leo Šešerko, Hubert Požarnik, Katja Boh, Andrej Capuder, Andrej Magajna, France Tomšič, Vitomir Gros, Franček Rudolf, Franc Golija, Irena Keber, franc Zagožen, Ivan Pučnik, Tone Peršak, Tone Tomažič, Peter Jamnikar, Ivan Mesiček, Ivan Bizjak, Izidor Rejc, Alojz Jamnik in Janez Žampa. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Hvala lepa. Imamo še en predlog.

TONE PARTLJIČ: V imenu skupine 35 poslancev iz različnih zborov, ki jih bom potem prebral, dajem samo naslednji predlog. V veliko čast nam je, da ima kandidat, ki ga bom čez nekaj trenutkov imenoval, tako uglednega sokonkurenta , kot je dr. France Bučar, s katerim sem tudi sam plodno sodeloval v Društvu slovenskih pisateljev. Mislim, da je lepo imeti takega konkurenta v kakršnemkoli primeru izida volitev. Kljub temu da bo gospod Bučar v primeru, če bo izvoljen, dober predsednik Skupščine, sodim, da je lahko naš kandidat še boljši in morda za Skupščino bolj posrečen. Zato predlagam kot kandidata ZSMS - Liberalne stranke za mesto predsednika Skupščine Jožeta Školča. Ker nisem njegov delovni tovariš niti generacijski vrstnik, ne morem natančno popisovati njegovega dosedanjega dela in uspehov. Nobenega dvoma ni, da že zaradi tega, ker je mlajši, tudi ne more imeti takšne zelo spoštovane biografije. Kot občan sem si zapomnil vsaj nekaj zelo pomembnih značilnosti kandidata, o katerem govorim. Mislim, da lahko govorimo pri njem o kulturi in strpnosti dialoga, v katerem vedno omogoča sogovorniku, da pove vsa svoja stališča; da je sposoben za dogovarjanje in vztrajanje na dogovorjenih in principialnih stališčih. Morda bi lahko to potrdil s kakšnim primerom, ko se je kot predsednik stranke zavzemal za vsakogar, ki je bil iz njegove stranke ali morda celo njegov konkurent.
Kot drugo pomembno sposobnost Školčevega političnega delovanja štejem njegovo iznajdljivost in inovativnost v politiki. V razmerah prejšnje enostrankarske politične situacije je s svojo domiselnostjo speljal sicer prepovedano javno zborovanje, ko je prav 8. maja pred enim letom sklical javno sejo Predsedstva ZSMS na Trgu osvoboditve in tako sploh to, sicer prepovedano, zborovanje omogočil. Zborovanja se je udeležilo, kot se vsi spomnimo, na tisoče Slovencev, takrat je bila prebrana tudi Majniška deklaracija. Z njo se danes sicer povsem ne strinjamo. Takrat so lahko tudi današnji strankarski prvaki nemoteno spregovorili o svojih stališčih in si tako pridobili tudi naklonjenost kasnejših volivcev. S tem je omogočil na velikemu trgu javno svobodo govora politično drugačnih.
O isti iznajdljivosti bi morda lahko govorili, ko je bil prepovedan Evropski kongres radikalne stranke v Jugoslaviji, pa jih je Školč na svojo roko povabil na pogovor v Bohinj kot goste Zveze socialistične mladine.
In mogoče še tretja stvar, ki jo velja omeniti. To je, da je politično sicer dovolj preverjan in preverjen, življenjsko pa vseeno še nekako "nedolžen", da se ob njegovem imenu nihče ne boji eventualnega revanšizma, ki ga gotovo povsem krivično pripisujejo predstavnikom moje generacije v eni ali drugi stranki. Mislim, da bi bilo tu teh apriorizmov manj.
Skratka, Liberalna stanka predlaga Jožeta Školča kot kandidata za predsednika skupščine.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Prosim še za predloge za dva podpredsednika Skupščine Republike Slovenije.
Še vprašanje podpisanim, v imenu katerih je govoril Tone Partljič, ali imate tudi predloge za podpredsednike? (Ni predloga.) Hvala.
Imamo še kakšne dodatne predloge za predsednika Skupščine Slovenije? (Ne.) Imamo torej 2 kandidata za predsednika Skupščine Republike Slovenije. Ker so po določbi 18. člena začasnega poslovnika in v zvezi z 11. členom poslovnika volitve tajne, naj prosim strokovna služba Skupščine takoj pripravi ustrezno število glasovnic. Na glasovnicah naj bodo imena kandidatov napisana po takem vrstnem redu, kot so bile vložene kandidature. To je pod 1. dr. France Bučar, pod 2. Jožef Školč.

DR. CIRIL RIBIČIČ: V poslanskem klubu naše stranke smo mislili, da bo sprejet predlog, ki ga je pred vami podal v imenu socialistov Dušan Semolič in da bodo te volitve potekale ločeno. Mi bi zato prosili, naj se nam omogoči, da zberemo podpise.
Imamo predloga za dva podpredsednika, in sicer Mirana Potrča in Viktorja Žaklja. Ne potrebujemo odmora, te podpise bomo zbrali takoj. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Po poslovniku morajo volitve potekati ločeno, zato bi odredil krajši odmor za pripravo glasovnic. Predloge dajem v razpravo.

FRANCO JURI: Spoštovane delegatke, spoštovani delegati! Prejšnjo prvo sejo nove slovenske skupščine smo verjetno vsi zapustili utrujeni in z grenkim občutkom, da je in da bo delo tega parlamenta oteženo in verjetno utrujajoče zaradi izrazitih razhajanj med strankami, katerih poslanci tu sedimo. Javnost je o vseh dobila razočarajočo predstavo in tudi jaz menim, da ne le zaradi televizijskih prispevkov. Marsikdo nam očita politično provincionalnost in infantilizem. Kljub temu sem osebno prepričan, z določeno noto optimizma, da tudi v tem primeru forma ni povsem ustrezala vsebini, saj smo se na koncu o marsičem sporazumeli: nekaj je šlo skozi z normalno, in bi rekel legitimno, prakso odločanja večine, to je maiorizacije, marsikaj pa je ostalo, da se do konca izpelje. Rekel sem, da je preglasovanje v parlamentarni praksi čisto nekaj legitimnega. In mislim, da smo vsi pri tem enotnega mnenja. Prav tako je legitimna vztrajna opozicija politične manjšine, ki jo je nekdo napačno, hote ali nehote, tolmačil kot obstrukcionizem in ga seveda pripisal predvsem moji skupini, to je Liberalni stranki.
Preglasovanje je torej nesporna metoda normalnega parlamentarnega odločanja, vendar to velja takrat, ko je parlament že sestavljen in ko zagotovi proporcionlano in enakopravno funkcioniranje pluralizma. No, mi smo bili zadnjič priča preglasovanja, še preden je bil tak parlament tudi uradno na razpolago političnim strankam. Padali so tudi razno-razni očitki temu ali onemu krivcu za neuspeh poprejšnjih dogovorov med strankami. Če dogovori med forumi naših strank niso uspeli, pa je zdaj dolžnost vseh nas, tukaj prisotnih poslancev, da odgovorno in trezno izpeljemo do konca proporcionalno razdelitev skupščinskih funkcij.
Marsikje se je o tem že odločalo, s preglasovanjem, ostane nam odprto vprašanje predsednika Skupščine, pa o tem zdaj razpravljamo. V izbiri imamo dva kandidata, oba, čeprav z drugačnega zornega kota, zelo ugledna in vredna našega spoštovanja. O našem predsedniku, torej o človeku, ki bo strokovno in nepristransko vodil ta parlament, odločamo danes vsi s tajnim glasovanjem. Strankarskim štabom ni uspelo z dogovorom rešiti vprašanja proporcionalnosti. Upam, da bo to uspelo delegatom, saj tu ne gre le za nadvlado ene politične grupacije, temveč za normalno in pluralno funkcioniranje te neprimerljive javne institucije parlamenta. Sam sem zagovornik, in to sem že poudaril zadnjič, individualnosti, tudi poslancev in ne samo strankarske discipline. V prisegi predsednika Družbenopolitičnega zbora, gospoda Toplaka, sem cenil zlasti obljubo, da se bo ravnal tudi po lastni vesti. Zdaj upam, da bo vest poslancev odločujoča tudi danes, in za trenutke neodvisna od izrazito strankarskih interesov. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Hvala lepa. Prosim, Janez Kocijančič.

MAG. JANEZ KOCIJANČIČ: Spoštovani predsednik, spoštovane delegatke in delegati! V pluralnem slovenskem parlamentu se bomo morali navaditi in mislim, da se bo morala z nami navaditi tudi naša javnost, da imamo različna mnenja, stališča, pa tudi različne, včasih celo diametralno različne idejne in politične poglede.
To samo po sebi ni slabo, to je dobro, to je predpostavka boja mnenj in možnost za napredek. Zato, ko razpravljamo o kandidatu predsednika Skupščine Republike Slovenije, delegatu dr. Bučarju, tega ne delam zato, ker se ne bi strinjal z njegovimi pogledi. Ti so, njegovi in moji, jasno, precej različni. Tudi mu ne nameravam očitati vodenja zadnje seje Družbenopolitičnega zbora, saj nam je vsem jasno, da staro parlamentarno pravilo, da prvo sejo parlamenta vodi njegov najstarejši član, nosi s seboj določena tveganja. Doktor Bučarja v glavnem poznam po njegovi pisani besedi. Tako je v zadnji številki demokracije zapisal - dovolite, da citiram: "In če se spomnimo še partijskega volilnega gesla: Evropa zdaj, je treba ugotoviti, da so se Slovenci to pot res izkazali kot pravi Evropejci. Kot pravi in resnični oprezneži, riti, ki za svojo relativno blaginjo niso pripravljeni ničesar žrtvovati, nič pa jim tudi ni za vse tiste vrednote, na katere vedno prisegajo, dokler so lepo na varnem in dobro preskrbljeni."
Moram javno, jasno in glasno povedati, da ne cenim ljudi, ki slabo govore ali pišejo o svojem lastnem narodu. Zato nasprotujem kandidaturi doktor Bučarja, vendar vam zagotavljam, da niti tega, če bo izvoljen, niti tega, če ne bo izvoljen, ne bom štel za dokaz njegove trditve.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Hvala. Gospod Peterle ima besedo.

ALOJZ PETERLE: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Predstavljal sem si, da bom z drugačnimi besedami začel svoj prvi nastop v svobodnem slovenskem parlamentu, pa žal, ni tako. Mislil sem si, da je beseda "revanšizem", ki je bila uporabljena pri predstavitvi kandidata za predsednika slovenskega parlamenta Jožeta Školča, da je ta beseda po volilnem boju, v katerem je nemalokrat uporabljena, in se je z njo strašilo slovenske volivce v nedogled, mislil sem, da je ta beseda nekako izginila iz besednjaka. Tukaj se pojavlja zelo fino, zelo blago povedana. Ampak, vendar se je skušalo z njo predstaviti našega kandidata, doktorja Bučarja kot revanšista. Predlagam, da se vsaj v tej skupščini te besede v tem kontekstu ne poslužujemo več in da nehamo strašiti slovenski narod s komerkoli, tudi stranka ZSMS - Liberalna stranka. Mislim, da je naš narod užil že med vojno in po vojni dovolj strahu, da se je dovolj delalo politiko na tej osnovi, v tem parlamentu in mislim, da s tem ni treba strašiti več. Zato nasprotujem rabi te besede na tak način. (Aplavz.)

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Moram povedati nekaj besed. Kandidature so pisno predložene, obrazložitve so podane. Drug od drugega bi se lahko pogovarjali dolgo, kar pa ni namen današnje seje. Tudi ni namen današnje seje, da bi učili parlamentarizma ali česar koli podobnega. Vzel bi si pravico kot predsedujoči, da se v tej fazi zelo omejimo in predlagam zelo omejeno razpravo. Predlog je pisni po dikciji poslovnika, ves čas se samo govori o pisnih predlogih za predsednika in podpredsednike z možno obrazložitvijo. Tako so samo predlagatelji poklicani, da podajo obrazložitev, v nasprotnem bom moral prekiniti razpravo. Prosim.

TONE PARTLJIČ: Gre seveda samo za repliko. Trdno sem prepričan, da je bila velika nesreča v predvolilnih kampanjah, ker je sploh bila v zraku nekakšna misel o revanšizmu. Najprej mora do njega priti, potem lahko o njem govorimo. Vendar, prastrahovi so ostali med ljudmi. Zagotavljam vam, da sem organiziral pogovor z dr. Jožetom Pučnikom - mogoče je bilo pretirano, če bi rekel, da s svojim prijateljem, a že dolgo se poznava in ga zelo cenim, v Mariboru prav zato, ker so bili že na vsa druga vprašanja povedani odgovori. Povabil sem ga, da bi lahko razložil, zakaj mislim, da ljudje nekaj takega od njega pričakujejo. Za kar je, mislim, da je seveda popolna norost. Tovariš Bučar opraviču

jem se, da sem sploh govoril o vas. Imel sem dober namen in zato, da bi vam povedal, da vas spoštujem kot svojega nasprotnega kandidata. Beseda je pomenila točno to, kar sem povedal in tudi preden sem šel za to mizo, so mi pokazali tudi Demokracijo, jaz ne vem, za kakšen kontekst je bilo to rečeno, tudi tega nisem želel niti upoštevati, niti ....... v zvezi z menoj nobene zveze. Jaz se vam opravičujem. Mislim, da vi niste nikakršen revanšist, niti latenten in če je kdo tako razumel prosim, da mislite drugače. Navijam za svojega kandidata Jožeta Školča, vas pa iskreno in od srca zares spoštujem. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: V tej zvezi bi si vzel samo pravico, da povem še eno anekdoto. Ko so Cankarja vprašali, zakaj je v privatni družbi uporabil tako gorko besedo, ko je rekel Slovencem "hlapci". Pa je rekel - ne bom ponavljal -: "Rekel bi jim..., pa se mi je zdelo še grše."
Menim, da ni čas za razpravo, čas je bil za pisne predloge s pisnimi in ustnimi obrazložitvami. Besedo ima Janez Lukač.

JANEZ LUKAČ: V zadnjih dneh je bilo izrečenih precej neprimernih in tudi nedostojnih trditev ter sumničenj, katerih namen je razvrednotiti osebnost dr. Franceta Bučarja kot kandidata za predsednika slovenskega parlamenta. Takemu ravnanju vseh, ki to počno, nasprotujem.
Dr. Franceta Bučarja poznam, z njim sem sodeloval pred leti, kasneje pa sem vestno spremljal njegove aktivnosti.
Dr. France Bučar je že v času, ko smo mi samo dvomili v pravilnost našega sistema - imel pogum, da je javno pokazal na napake in zlaganost sistema.
Mnogo let pred nami je povedat to, za kar se mi danes zavzemamo in to, kar vnašamo v naše politične in strankarske programe. Njegove aktivnosti so vseskozi zahtevale samostojnost Slovenije, njeno vpetost v Evropo, predvsem pa tradicionalno demokratično ureditev z vsemi postulati, ki to omogočajo.
Slovenija je obstajala tudi pred ustavo iz leta 1974 in tudi v to obdobje spada delovanje dr. Franceta Bučarja.
Z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije (iz januarja 1946) se je v Jugoslaviji pričel proces postopnega uvajanja centralizirane unitaristične države. Z ideološkim pojmom "delavski razred" se je v ustavi pričela konstrukcija "delovnega ljudstva", ki prične dominirati nad človekom - posameznikom in narodom in s tem povzroči še močnejše raznarodovanje, kar je poočiteno v ustavnem zakonu iz januarja leta 1953. (Spomnimo se samo uvedbe zbora proizvajalcev). Krona tega pojugoslovanjanja je bil sprejetje ustave aprila 1963. leta, ki uvaja petdomni sistem in tako centralizira urejanje in odločanje na področju celotnega človekovega delovanja prosvetnem, kulturnem, socialnem, zdravstvenem, gospodarskem in političnem.
Ta postopek poenotenja ali raznarodovanja v Jugoslaviji z ustavo in kasneje z zakoni je rodil v zelo ozkem (omejenem) krogu Slovencev upor. V ta krog upornikov sodi tudi dr. France Bučar kot najaktivnejši kreator. Mnogi se boste vprašali, o čem govorim. Govorim o avtorjih Rumene knjige iz leta 1964, ki v javnost ni nikoli prišla. Knjige o položaju Slovenije v Jugoslaviji, njenem odlivanju kapitala, izgubljanju narodove identitete (jeziku, kulturi), odnosu zvezne zakonodaje do Slovenije; problemu delovanja zvezne državne uprave, vojske in o drugih vprašanjih, ki so kazala, da Slovenija nima državnosti.
Posamezni nosilci oblasti v Sloveniji so lahko spoznali, v kakšen prepad Slovenija pada. To je imelo dve vrsti posledic.
Prvič. Z ustavnimi amandmaji aprila 1967 so v jugoslovansko skupščino ponovno uvedli Zbor narodov, katerega vloga se še okrepi z ustavnimi dopolnili decembra 1968, in dopolni v juniju 1979. leta. Ta skuša uvesti nekatere federativne principe, imajo pa le dekorativni značaj predvsem zato, ker ekonomski, finančni in monetarni sistem ostajajo še vedno centralizirani. Tudi ustava iz leta 1974 z uvedbo delegatskega sistema išče rešitve na pereča odprta vprašanja Rumene knjige, toda tudi ta ne daje rešitve, ki bi Sloveniji zagotovila materialno in politično suverenost.
Druga posledica te knjige pa se je pokazala v izločitvi dr. Franceta Bučarja iz javnega življenja in v represijah, ki jih je v tem času doživljal in za nekatere najbrž tudi ne vemo.
Dr. France Bučar je zato eden od prvih bojevnikov za sistem, ki ga danes uvajamo, ki ga Slovenci v tem trenutku potrebujemo in ne more biti pomembno, kateri stranki pripada. Kajti pripada slovenskemu narodu in njegovim zahtevam po novi, drugačni samostojni Sloveniji. (Aplavz.) Pripadam stranki zveze socialistov, ki se je vedno zavzemala za največjo možno stopnjo demokratičnih odnosov. Zato sem prepričan, da moj nastop ne more biti v nasprotju, pač pa je v skladu z njenimi prizadevanji in v skladu z zahtevami in pričakovanji mojih volivcev, katerim sem tudi polno odgovoren.
Zato predlagam, da danes volimo za predsednika slovenskega parlamenta dr. Franceta Bučarja. (Aplavz.)
To, kar sem sedaj povedal, pa ne pomeni, da sprejemam metode in način dela koalicije Demos po slovenskem parlamentu. Kajti, upoštevati bo vsekakor treba dejstvo, da smo tudi delegati v opoziciji predstavniki slovenskega ljudstva oziroma države Slovenije in demokracija v parlamentu naj omogoči, da bodo tudi oni lahko prek svojih delegatov sooblikovali državo in njen pravni red. Hvala. (Aplavz.)

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Hvala. Še so predvidene in želene razprave, vendar bi si vzel pravico, da razpravo zaključimo za nekaj časa. Želim, da potrdimo kandidate za predsednika in potem za oba podpredsednika po poslovniku, da se lahko tehnično strokovno pripravijo tudi glasovnice. Ugotovili smo, da sta bila pismeno vložena in ustno obrazložena dva predloga za predsednika, in sicer po vrstnem redu, kakor so prispeli predlogi, prvi za dr. Franceta Bučarja, drugi za Jožefa Školča. Odrejam, da se pripravijo potrebne glasovnice, in drugo, da se ne bi zgubljali predolgo in da zaključimo ta del, imamo tudi predloge za podpredsednike. Ugotovili smo, da imamo dva pisna predloga. Na prvem mestu sta Vano Gošnik in Vitodrag Pukl s 24 podpisi, na drugem mestu pa sta Miran Potrč in Viktor Žakelj s 26 podpisi. Po poslovniku in tudi po predpisih imamo dva podpredsednika, se tudi volita dva podpredsednika. Sodeč po predlogih je razumeti, in samo to vprašanje predlagateljem, da za prvo podpredsedniško mesto na eni glasovnici kandidata, kakor sta predložena: Vano Gošnik in Miran Potrč, na drugi glasovnici pa ločeno, po vrstnem redu, kakor so prispeli: Vitodrag Pukl in Viktor Žakelj.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Mi se nismo natančno pogovarjali, kako razporediti možne kandidate. Vsekakor pa nismo mislili, da bi dva naša kandidata postavili proti dvema Demosovim kandidatom, to ni bil naš namen. Predlagamo kandidate za podpredsednika Skupščine. Vrstni red je mogoče določati po tem, kako so prispeli in so potem štirje kandidati za dve mesti ali pa, če želite, drugače. Kar mene zadeva, mi je vseeno, prva dva za eno mesto, druga dva za drugo mesto. Hvala lepa.

DUŠAN SEMOLIČ: Spoštovani predsedujoči, zagotavljam, da ne bom prilil olja na ogenj, bi pa to vendarle rekel. V moji stranki je standard demokracije takšen, da so dopustne razlike: da spoštujemo tudi posamezna mnenja in pravico, da mimo večine naši delegati to tudi tukaj povedo. Tovariš Lukač - socialist, je to tudi izkoristil in prav je imel. Ker pa je govoril kot socialist, bi naše večinsko mnenje v kratkih besedah rad povedal v smislu podpre predlogu liberalcev. V časih, ki niso bili tako naklonjeni pluralnosti, različnosti, spoštovanju manjšin, kot je bil še včerajšnji ali današnji dan, ne upam pa si trditi, da bo tak tudi jutrišnji, čeprav si to želim, je tov. Jožef Školč, ne le kot predsednik stare ZSMS, pa še predvsem kot mlad politik, ki je stopil v tedanjo politično areno, večkrat uspešno dokazal, da se je sposoben z jasno, preudarno, odločno besedo zavzeti za demokracijo, za spoštovanje manjšin, za tiste razvojne cilje, tedaj še mlade generacije, ki so tudi po mnenju socialistov razvojni cilji slovenskega naroda.
Zato podpiramo kandidaturo tovariša Jožefa Školča za predsednika slovenskega parlamenta. Menimo tudi, da bi v tem pluralnem razgibanem političnem slovenskem prostoru tovariš Jožef Školč nalogo predsednika slovenskega parlamenta več kot uspešno opravljal. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Hvala lepa. S tem smo zaključili razpravo o kandidatih za predsednika in podpredsednike. Vprašanje se je nanašalo samo na glasovnice. Volimo dva podpredsednika, imamo dva predloga po dva kandidata, torej štiri predloge za dve podpredsedniški mesti. Treba je, sodeč po poslovniku, voliti ločeno. Vprašanje je, katera imena bodo napisana na glasovnici št. 1 in katera na glasovnici št. 2. Možnosti so pravzaprav tri. Prvič. Vse štiri kandidate volimo z eno glasovnico, drugič, da volimo z dvema glasovnicama. V tem primeru sta možnosti dve, varianta, da zapišemo oba kandidata, ki sta bila najprej predlagana kot kandidata za eno podpredsedniško mesto, z drugega pisnega predloga pa za drugo podpredsedniško mesto; ali, da damo na glasovnico s prvega in drugega predloga prva kandidata za prvo podpredsedniško mesto in druga kandidata za drugo podpredsedniško mesto za drugo glasovnico. Prosim, Ciril Ribičič.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Skupna seja naj pač odloči, kakor hoče. Edina zadeva, ki sem jo izključil, je bil namen, da bi naša stranka postavljala svoja kandidata proti Demosovima kandidatoma. Menim, da imamo dve možnosti. Napišimo 4 kandidate in izvolimo dva od njih podobno, kot smo volili pri članih predsedstva, ko je tudi šlo za posamične funkcije; ali pa druga možnost, da se gre po poslovniku po vrstnem redu predlaganja kandidatov in za prvo mesto kandidirata prva dva in za drugo mesto druga dva, po časovnem zaporedju, kot so bile vložene kandidature.
Meni je vseeno, prosil pa bi, da ne bi naredili, to kar ni bilo naš namen, da bi razporejal naše kandidate nasproti Demosovim kandidatom.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Vprašanje je, kaj so predlagatelji mislili. Besedo ima Rajko Pirnat.

DR. RAJKO PIRNAT: Mislim, da način glasovanja ne izvira iz namena, kako se postavljajo kakšni kandidati. Način glasovanja je zadeva tehnike in zlasti razvidnosti. Glede na to, da se volijo 3 funkcije, menim, da je iz tehničnih ozirov najprimerneje, da so tri glasovnice za vsako funkcijo po ena, je pa res, da se lahko določi, kakorkoli se hoče. Vendar pa v skladu z 9. členom začasnega poslovnika zahtevam, da se na glasovnicah pri kandidatih, ki sem jih predlagal v imenu 20 poslancev, napiše, da je predlagatelj Demos. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Hvala, besedo ima Ivan Tomše.

IVAN TOMŠE: Rad bi opozoril, da naj ne padajo drevesa brez potrebe, zato uporabimo samo en kos papirja, nanj napišimo vse štiri kandidate in ker smo zreli parlamentarci, bomo znali določiti, koga bomo volili. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Še nekdo se je javil za besedo - Tone Tomažič.

ANTON TOMAŽIČ: Torej kot eden od predlagateljev naj povem, da pri tem, da smo predlagali dva kandidata zato, ker sta dve mesti, torej sta kandidat A in kandidat B za vsako funkcijo eden. Nismo mislili, da bi oba volili z A ali pa oba z B. Zato predlagam: da glasujemo s temi glasovnicami, mi imamo za vsako funkcijo po enega kandidata. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: To moramo drugače postaviti, v nasprotnem primeru moramo vrniti zadevo in pozvati prisotne delegate, da dajo ločene predloge z eksplicitnimi možnostmi za glasovnico A in za glasovnico B. Druga možnost pa je, da pozovemo ponovno predlagatelje, da v tem smislu dopolnijo svoje predloge.

MILAN AKSENTIJEVI]: Gospod predsednik, spoštovani delegati in delegatke! Sem Milan Aksentijevi}, delegat oboroženih sil. Eno vprašanje bi rad postavil. Ali imamo po poslovniku prvega in drugega podpredsednika ali imamo dva enakovredna podpredsednika? Če imamo prvega in drugega podpredsednika, predlagam, da napravimo listo s podpredsednikom prvim in drugim oziroma če pa sta dva enakovredna podpredsednika, potem je lista štirih, po mojem mnenju logična in predlagam, da te štiri kandidate postavimo na listo po vrstnem redu, kakor smo jih predlagali. Hvala lepa.

EDVARD OVEN: Ne vem, v čem je zaplet, saj v 15. členu začasnega poslovnika piše, da volimo predsednika in enega ali več podpredsednikov. Torej, se tu govori o celoti, enega ali več podpredsednikov. Določa tudi, da se smiselno uporablja 11. člen, ki pravi, da delegati glasujejo z glasovnicami, tako da obkrožijo številko pred imenom delegata. Se pravi; na eno glasovnico štiri številke, obkrožimo številko od 1 do 4. Tako si predstavljam postopek. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Konkreten predlog, da se zapiše na eno glasovnico štiri kandidate, dajem na glasovanje.
Kdo je za? (Večina.) Je kdo proti? (2 delegata.) Se je kdo vzdržal? (1 delegat.)
Ugotavljam, da je z večino glasov predlog sprejet. Še nekaj ni povsem jasnega. Ali volitve potekajo hkrati, kar bi morebiti bilo racionalno, ali po poslovniku, da izvolimo najprej predsednika, potem pa volimo podpredsednika.
Ker je volilni material v pripravi, predlagam, da v pomoč predsedujočemu, ki bo vodil glasovanje, sodelujejo še naslednji delegati: Danilo Bašin - Zbor združenega dela, ZKS-SDP; Jože Zakonjšek, Zbor občin, ZSMS; Janez Janša, Družbenopolitični zbor, Slovenska demokratična zveza. Predlog dajem na glasovanje.
Kdo je za? (Velika večina je za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (1 delegat.)
Ugotavljam, da je z veliko večino predlog sprejet. Odrejam strokovnim službam, da pripravijo glasovnice. Besedo ima Lojze Peterle.

ALOJZ PETERLE: Prej je bilo predlagano s strani Demosa, da se poreklo kandidatov pripiše. Ali je to avtomatično jasno, glede na poslovnik, ali je treba o tem še glasovati?

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Predlog je, da se pripiše stranka. Ocenjuje se, da je za tiskanje glasovnic potrebno 20 minut. Medtem pa generalnega sekretarja prosim še za tehnična navodila. Prosim, želi še kdo razpravljati?

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Samo eno opažanje bi rada povedala pred odmorom. Imela sem občutek, da dajemo na glasovanje zadeve, o katerih smo se že odločili s tem, ko smo sprejeli začasni poslovnik. In ena od teh zadev je tudi ta, ki je bila ravnokar vprašana oziroma ko je bilo poudarjeno, ali je treba zapisati pred imenom kandidata oziroma ob imenu kandidata tudi njegovo politično provenienco. Mislim, da velja 9. člen, ki smo ga na zadnji skupni seji sprejeli, in mislim, da o takih stvareh ni treba in ni umestno glasovati. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Pri vsakem kandidatu za funkcije v skupščino ali zbor se navede politična organizacija, katere član je kandidat.

MARKO HERMAN: Če želite o tem pojasnilo, menim, da ta pripomba ni bila tako odveč. 9. člen našteva dva pogoja: soglasje stranke in soglasje kandidata. Menim, da je bilo to vprašanje in ta odgovor hkrati, da s tem soglašajo stranke, kandidati pa tudi niso nasprotovali.
Ne, za to ni treba glasovanje in nismo glasovali.

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Hvala. Odrejam odmor za dvajset minut.

(Seja je bila prekinjena ob 18.30 uri in se je nadaljevala ob 19.20 uri.)

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Nadaljujemo s 1. točko dnevnega reda, izvolitev predsednika in podpredsednikov Skupščine Republike Slovenije. Smo pred volitvami, gradivo je pripravljeno in ga dobite v avli pred veliko dvorano. Prosimo vse delegate, da se oglasijo pri mizi svojega zbora in dvignejo volilne lističe. Gre za dve glasovnici, glasovnico za predsednika in glasovnico za dva podpredsednika. Delegati opravijo volitve in glasovnice oddajo v za to predvideno skrinjico. Skrinjic je več, glasovnice lahko oddate v katerokoli od volilnih skrinjic.
Predvideva se, da bi volitve, glede na število delegatov, trajale od 10 minut, mogoče do 15 minut. Ves odmor pa bi trajal 20 do 30 minut, da volilna komisija ugotovi izide in da objavimo rezultate. Hvala lepa.

(Seja je bila prekinjena ob 19.30 uri in se je nadaljevala ob 20.20 uri.)

PREDSEDUJOČI DR. LUDVIK TOPLAK: Nadaljujemo z delom po dnevnem redu. Volilna komisija je končala svoje delo in naredila zapisnik o izidu glasovanja za predsednika Skupščine Republike Slovenije. Na podlagi pregledov oddanih glasovnic je volilna komisija ugotovila.
1. Za volitve predsednika Skupščine Republike Slovenije je bilo oddanih 231 glasovnic. Od tega je bilo veljavnih glasovnic 231. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Po pregledu veljavnih glasovnic sta kandidata dobila naslednje število glasov: France Bučar 130 glasov, Jožef Školč 101 glas.
Volilna komisija je v skladu z 19. členom začasnega poslovnika ugotovila, da je izvoljen za predsednika Skupščine Republike Slovenije Dr. France Bučar, ker je dobil večino glasov.
Še izide volitev za dva podpredsednika Skupščine Republike Slovenije. Zapisnik o izidu glasovanja za podpredsednika Skupščine Republike Slovenije: na podlagi pregleda oddanih glasovnic je volilna komisija ugotovila naslednje.
Za volitve podpredsednikov Skupščine Republike Slovenije je bilo oddanih 231 glasovnic. Od tega je bilo veljavnih glasovnic 230. Neveljavna glasovnica je bila ena. Po pregledu veljavnih glasovnic so kandidati dobili naslednje število glasov: Vano Gošnik - 131 glasov, Vitodrag Pukl - 122 glasov, Milan Potrč - 97 glasov, Viktor Žakelj - 101 glas.
Volilna komisija je v skladu z 19. členom začasnega poslovnika ugotovila, da sta bila za podpredsednika Skupščine Republike Slovenije izvoljena Vano Gošnik in Vitodrag Pukl, ker sta dobila večino glasov.
Volilna komisija: predsedujoči dr. Ludvik Toplak; člani: Jože Zakonjšek, Janez Janša in Janez Bašin, Ljubljana, 9.5.1990.
Novoizvoljenemu predsedniku in podpredsednikoma v imenu volilne komisije, v imenu delegatov Skupščine Republike Slovenije in v svojem imenu čestitam.
Vabim novoizvoljenega predsednika in novoizvoljena podpredsednika, da podpišejo svečano izjavo.
Svečana izjava za predsednika Skupščine Republike Slovenije se glasi:
IZJAVLJAM, DA BOM RAVNAL PO USTAVI IN ZAKONIH TER DA BOM VESTNO IN ODGOVORNO OPRAVLJAL SVOJO DOLŽNOST.
Podpredsedniki podpišejo izjavo, ki se glasi:
IZJAVLJAM, DA BOM RAVNAL PO USTAVI IN ZAKONIH TER DA BOM VESTNO IN ODGOVORNO OPRAVLJAL SVOJO DOLŽNOST.
Pravkar izvoljenega predsednika prosim, da zavzame svoje mesto.

DR. FRANCE BUČAR: Bolj kot občutek dolžne zahvale za izkazano zaupanje, da ste me izbrali za predsednika tega visokega zbora, me predvsem naravnost pretresa zavest o zgodovinski in usodni prelomnici sedanjega trenutka za slovenski narod.
S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja. Državljanska vojna namreč ne more biti končana, naj gledam na to kakorkoli že, če imamo opraviti z njenim najpomembnejšim in najbolj usodnim nasledkom, to je monopolom ene politične stranke, ki je to vojno začela prav z namenom, da si prisvoji monopol oblasti in da s položajev te oblasti po svojih predstavah preoblikuje narodovo usodo. Gre za popravek tiste usodne zmote, ki nas je huje prizadela kot mnoge katastrofalne nesreče v naši narodni zgodovini. Če nam je bilo pogosto zelo hudo, če so se krivili naši hrbti pod udarci tuje pesti in tujega biča, je bil to vendarle jarem, ki so ga nam nataknili tujci. Nikoli pa niso mogli tujci doseči naše notranjosti, naše volje do življenja in našega človeškega ponosa.
Jarem, ki smo si ga nadeli v tej državljanski vojni sami, je hujši zlasti v svojih posledicah kot vse, kar smo doživeli doslej. To je jarem domnevne posesti absolutne resnice, ki ve za vse zakonitosti združenega razvoja, ki ve, kaj odloča o ljudski sreči ali nesreči in ki zlasti ve, kako je treba družbo preoblikovati, da bomo dosegli tisti raj na zemlji, ki ga v svojih predstavah povsem jasno vidimo na obzorju. Iz tega logično sledi: če smo v posesti absolutne resnice, če smo graditelji na znanstvenih temeljih zasnovane nove družbe sreče in blagostanja, je razumljivo, da vsakdo, ki ima drugačne predstave, drugačno videnje človeške usode, postane že s tem samim naš sovražnik. Sovražnik človeštva. Zapiramo namreč pot do sreče. Take ljudi je treba neizprosno preganjati, to je logika, treba jih je izbrisati in zatreti kot škodljivi plevel. Tudi fizično, če je potrebno. Predvsem pa je treba posameznika spremeniti v gradbeni material za to novo družbo sreče in blagostanja. Treba ga je razosebiti, spremeniti v poljudno gnetljivo snov, sicer ne moremo ustvarjati nove družbe, če se nam ta gradbeni material ne obnaša po svoje. Človeku je treba vzeti njegovo dušo in vsa državna zgradba je bila posvečena temu namenu. Začenši z organizacijo te skupščine same. Monopolna stranka na oblasti določa o vsem, saj si je celo v ustavi zagotovila pravno sankcionirano vlogo vodilne avantgarde. Skupščina ima samo to funkcijo, da daje legitimiteto sklepom, ki so bili sprejeti že pred tem in mimo skupščine. Izvršni svet ne vlada, je samo sredstvo, ki naj te odločitve spreminja v dejanskost. Ima torej vlogo tehničnega releja, ne soustvarjalca političnih odločitev in državna uprava je samo podaljšek te strukture. Lastna ustvarjalnost je v nasprotju z domnevnim izvirom vseh modrosti na vrhu. Taka ureditev pa seveda celotno družbo spreminja v birokratsko zgradbo, bolj podobno kasarni kot moderni organizaciji. Glavna odlika je ubogati, izvrševati sprejete odredbe in ukaze in hvaliti modrost, ki prihaja od zgoraj.
Ni treba posebej dokazovati posledic početja, s katerim se iz narodovih potencialov izključi sleherna ustvarjalnost, sleherno lastno mišljenje, sleherna pobuda. Rezultati so tu. Lahko jih neposredno vidimo in občutimo, čeprav se bodo vse njihove negativne posledice šele pokazale in bremenile ne samo prihodnje vlade in samo upati je, da ne tudi prihodnjih rodov. In krona te ureditve je služba državne varnosti.
Torej, država ne varuje zavest državljanov, da je ta država potrebna, da jim ta država koristi, ni jim dana možnost, da bi svoje mnenje in stališča vsaj povedali. Policija je tista, ki naj varuje državo celo proti lastnim državljanom. Torej absurd, ki pa je logično utemeljen v takih pogledih na družbeni razvoj in izveden iz takega gledanja. Gospodarski polom bomo gotovo v naslednjem razdobju najbolj neposredno čutili in njegove posledice bodo verjetno povzročale največ socialnih problemov. Razumljivo. Najprej živeti, šele zatem filozofirati. Dolgoročno pa so posledice, ki jih je v narodovo dušo zasekalo polstoletno obdobje mračnjaštva, četudi pod firmo najbolj naprednega sistema najbolj hude. Že zato, ker so te posledice izrazito dolgoročne. Načrtno in sistematično ubijanje človekove individualnosti, načrtno zastraševanje, žrtvovanje celih generacij različnim poskusom usmerjenega izobraževanja, usmerjenega informiranja in podobno, je nujo pustilo posledice, ki so hujše kot vse drugo. Ogrozile so prav tisto, kar je bila vedno naša moč preživetja, naša pokončnost in volja do življenja, vrednote, ki smo si jih ustvarili kot soustvarjalci evropske kulture. Že samo sedanje modno geslo "Evropa zdaj" nas v neki meri diskvalificira, postavlja nas v pasivni položaj pričakovalca, ki naj mu Evropa odpre vrata, čeprav je ta Evropa sama hud bolnik. Slovenci smo vedno bili Evropejci, dokler nas iz Evrope ni iztrgala tej Evropi tuja ideologija. In vrnitev v Evropo ne pomeni ponižnega čakanja pred njenimi vrati, da nas vanjo sprejmejo kot desetega brata, pač pa vrnitev k našim in lastnim koreninam slovenskim koreninam, ki so seveda evropske. (Aplavz.)
To pa pomeni restitucijo na samih tistih vrednost, ki so nas zgodovinsko oblikovale v to, kar smo vedno bili in kar je veliki meri podrl napuh, da smo odkrili in osvojili absolutno resnico. Krivico bi delali pretežni večini vseh tistih, ki so se pustili vpreči v voz te absolutne resnice in bi v naprej podtikali slabe namene totalitarizma proti demokratičnosti, zaničevanje človekove osebnosti ali nasilnosti. Nasprotno. Velik del teh ljudi - in to mislim predvsem na prednike moje levice na tisti strani, prednike - je začel iz idealizma, velik del, in iz pripravljenosti na lastno žrtvovanje za ideale, v katere so verjeli. Njihova in naša skupna tragika v tem, da jih je osvetlil nepremagljivo blišč absolutne resnice. Če za koga, potem zanje velja stari rek, da je pot v pekel tlakovana s samimi dobrimi deli.
Ko je tisti Rubikon, ki ga predstavlja nedotakljivost temeljnih človeških moralnih vrednost, prekoračen zaradi navidezne nepremagljivosti absolutne resnice, ki seveda terja absolutno podrejenost, se začne nezaustavljiva pot moralni in temu sledeči tudi materialni propad. Zato je bilo toliko bolj neumestno danes zahtevati njihovo obsodbo, njihova obsodba je naša lastna. Vsi smo pri tem Vidovem plesu tako ali drugače sodelovali. Pred absolutno oblastjo se ni bilo mogoče nikamor skriti. Pa ne samo to. Premagovanje zla absolutne resnice ni v zoperstavljanje tej resnici druge ali drugačne absolutne resnice.
Že samo to spoznanje nas sili v narodno spravo, ki je izhodiščni pogoj za novo narodno življenje, ki ga prav sedaj začenjamo. Narodna sprava ni samo pomiritev, sprava pomeni priznanje dobrega namena tudi svojemu dotedanjemu nasprotniku, ga
moralno prizna in rehabilitira prav zato, ker mu priznava poštenost namena, čeprav se je seveda uprl na napačno razumevanje stvarnosti, morda v nekem primeru celo na domnevo poznanja absolutne resnice. Seveda sprava ne pomeni samo medsebojnega pobotanja terjatev kakor v civilnem pravu, saj se nikoli ne izteče brez preostanka. Brez moralnih sestavin, ki naj zbriše tudi ta preostanek, je ni. Kljub temu pa bo morala prav ta skupščina v čim krajšem času storiti vse, predvsem sprejeti potrebne pravne ukrepe, da se odpravijo vse krivice, ki se še dajo popraviti, in podreti plotove, ki med nami še obstajajo. Predvsem nasproti tistim, ki jim je odvzeta pravica do domovine.
Zato temno sliko stvarnosti, upam si reči raje preteklosti, še toliko svetleje dosvetlijo žarki novega upanja, ki ga daje prav ta skupščina, ker že sam njen obstoj, njena pluralna sestava predstavljajo tisti temelj, na katere lahko z vso gotovostjo in zaupanjem zastavimo na novo. (Aplavz.)
Kljub morda našim začetnim težavam, mogoče tudi grenkim razočaranjem, ta skupščina vseeno dobiva normalno sestavo, ki je značilna za sleherni sociosistem. Namreč svojo lastno notranjo opozicijo, ki opravlja med drugim funkcijo korektivnega mehanizma. Brez tega mehanizma ni sposoben preživeti noben sistem: ne socialni in ne biološki.
Komunistični režimi so vsi brez izjeme propadli ali propadajo. Ne v prvi vrsti zaradi svoje neustrezne in napačne ideologije, ki je seveda tudi sama po sebi vzrok za propad, kar pomeni namreč napačen odgovor na izzive na okolja. Propadli bi celo najbolj ustrezni v ideologiji, ker brez takega korektivnega mehanizma niso sposobni sproti ustvarjati novih odgovorov na spremembe v svojem okolju. Opozicija v skupščini torej ni neka nadloga zmagoviti večini, pač pa nujna sestavina za njeno normalno delo, četudi v očeh tistega, ki bi hotel samorastno odločati, huda nadloga. In prav je, da je, čeprav ljudje tistemu, ki se z njimi ne strinja, kaj radi odrekajo ne samo pamet, ampak tudi dobre namene, kar seveda tudi vemo iz lastnih izkušenj. Seveda pa tudi opozicija lahko opravlja to vlogo le, če je konstruktivna. Ob vsej spornosti tega pojma, vsaj nam starejšim je še hudo v zavesti izraz konstruktivna kritika, je opozicija konstruktivna lahko le v primeru, če njeni pogledi na družbeni razvoj in njen program ne predstavljajo neposredne negacije protislovja večinski stranki v parlamentu.
Med stranmi, kjer sta tako pojmovana prostorska razdalja, dialog ni mogoč, zato tudi nekakšne konstruktivne opozicije ne more biti. In tudi v tem pogledu lahko z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da od najbolj pomembnih vprašanj, ki nas zadevajo kot narod, nismo vsak sebi. Nasprotno, programi skoraj vseh strank se o najbolj pomembnih vprašanjih skoraj prekrivajo. Razumljivo, v oceni smo si lahko enotni, to je vendarle treba vedeti, o poteh, kako do ciljev priti, pa so lahko tudi zelo različni pogledi. In ravno o poteh, kako do cilja priti, se lahko razhajamo. To pa ni še nikaka tragedija, pav to je lahko plodno polje za sodelovanje z opozicijo. In v tem pogledu je posebej razveseljivo, da se je tudi ZKS-SDP s svojim programom izjavila za vključitev v demokratična prizadevanja naše družbe in za njeno preobnovo na temeljih, ki so v skladu z našimi splošnimi poimenovanji o človekovih pravicah in našemu slovenskemu izročilu. Ni torej nobenega razloga za malodušje pred nakopičenimi problemi, četudi se včasih zdijo kot skoraj nepremagljivi, in Skupščina bo morala delovati kot temeljno gibalo za vsesplošno družbeno prenovo.
V tem pogledu se mi zdi posebej pomembno ugotoviti, da se vsi strinjamo v tem, da je treba kot najpomembnejšo in izhodiščno nalogo sprejeti sestavo nove slovenske ustave. Šele nova ustava nam lahko ustvari potrebno podlago za potrebno družbeno prenovo, ki je kljub posameznim razlikam v pogledih na posamezna vprašanja skupno jedro programov vseh političnih strank, ki sestavljajo to skupščino. Celotna sedanja družbena zgradba je namreč po svoji sestavi, razumljivo, prilagojena družbenim nalogam, drugačnim ciljem in pogledom na družbeni razvoj, kot pa so ga v svojih programih sprejele te stranke. Čim prej bomo sprejeli novo ustavo, toliko prej bomo ustvarili to nujno podlago za doseganje zastavljenih ciljev. Upam si trditi, da se ne strinjamo samo o nujnosti nove ustave, ampak tudi o njeni temeljni zasnovi in političnih rešitvah, kar še posebej obeta uspeh na tem ključnem področju. Posebej vlada soglasje tudi o tem, da je treba zagotoviti suverenost slovenske države, da je potrebno sožitje z drugimi narodi na območju sedanje Jugoslavije postaviti na povsem nove temelje in da je, kot zgleda sedaj, najbolj primerna pot do tega konfederativna ureditev. S tem bomo šele lahko dokončno zagotovili našemu narodu potrebno državnost, ki je edina možna osnova za dogovarjanje z drugimi narodi, pa tudi za vključevanje v Evropo. Čeprav nam je povsem jasno, da pojem državnosti in suverenosti danes vsebinsko pomeni nekaj bistveno drugega, kot je pomenil v preteklem stoletju in celo v prvi polovici našega.
Ta globinska in dolgoročna usmeritev nas ne osvobaja konkretnih nalog pri reševanju problemov, ki bodo v svojih posledicah lahko preraščali tudi v hude socialne konflikte. Zlati, če pomislimo na neizogibno preobrazbo gospodarstva, ki ne dopušča odlaganja na zaščito sedanje družbene lastnine, na potrebo po razreševanju konfliktov za drugimi jugoslovanskimi državnimi strukturami, ki bodo nujno nastajali že iz različnosti v razvojni in gospodarski ter politični dinamiki, da ne govorimo o številnih, pa zaradi številčnosti nikakor drobnih in zato obrobnih problemov.
In pri tem ne gre izgubiti izpred oči dejstva, da ustvarjamo nov slovenski dom z ljudmi, ki imajo znanje, voljo in pogum, nikakor pa še ne tudi potrebnih izkušenj v upravljanju države, saj gre večinoma za ljudi, ki so bili doslej, če že ne na družbenem obrobju, pa vsekakor večinoma na manj pomembnih položajih, kjer si takih izkušenj niso mogli pridobiti. Zato bo naše sodelovanje pri skupno zastavljenih ciljih toliko bolj nujno in potrebno. Na tako tvorno sodelovanje vseh tudi računamo. Kar se mene osebno tiče, bom vsekakor v ta skupni narodni podvig vložil vse svoje razpoložljive sile. (Aplavz.)
(Delegati zapojejo himno.)

VANO GOŠNIK: Rad bi se zelo lepo zahvalil, tistim, ki ste podprli mojo kandidaturo in glasovali zame, tistim pa, ki ste glasovali proti, sporočam in obljubljam, da bom storil vse, kar bo v mojih močeh, da bo lahko slovenski parlament sprejemal odločitve, ki bodo v interesu večine Slovencev, državljanov Slovenije in tistih, ki živijo izven meja Republike Slovenije.
Mojo izvolitev pa čutim tudi kot veliko priznanje in zaupanje Zelenim Slovenije. Hvala lepa. (Aplavz.)

VITODRAG PUKL: Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Kolikor bo v moji moči, bom poskušal, da bo ta parlament ravnal tako, da se bo vsaj približal pluralističnemu načinu dela, da se bo spoštovalo in upoštevalo mnenje vsakega, vsake stranke, in da bomo dosegli tiste cilje, ki so za nas res strateški. Gre za narodno samobitnost, gre za rešitev gospodarskega vprašanja, gre dejansko za obstoj slovenskega naroda. Hvala. (Aplavz.)

(Seja je bila prekinjena ob 20.50 uri in se je nadaljevala ob 23.15 uri.)

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - SLOVESNO IZJAVO PREDSEDNIKA IN ČLANOV PREDSEDSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE. Delegate in gledalce televizije obveščam, da bomo na prošnjo Zveze društev za slušno prizadete prevajali besedilo slovesne izjave in začetek govora predsednika Predsedstva Milana Kučana v govorico gluhonemih. Nadaljevanje govora predsednika predsedstva Milana Kučana bo v eni od oddaj za gluhoneme. Menim, da je prav, da tudi gluhonemim Slovencem omogočimo neposredno vidno in slušno spremljanje tega dogodka. (Aplavz.)
Po poročilu Republiške volilne komisije o ugotovitvi izida volitev za predsednika in člane Predsedstva Republike Slovenije, ki ste ga vsi prejeli z vabilom na to sejo, je bil izvoljen za predsednika predsedstva Milan Kučan, za člane predsedstva: Ciril Zlobec, Dušan Plut, Matjaž Kmecl in Ivan Oman.
Po določbi drugega odstavka 384. člena Ustave Republike Slovenije dajo člani Predsedstva Republike Slovenije po izvolitvi na skupni seji vseh zborov Skupščine Republike Slovenije slovesno izjavo. Besedilo slovesne izjave določa druga točka amandmaja 92 k Ustavi Republike Slovenije.
Predsednik in člani predsedstva dajo slovesno izjavo tako, da podpišejo besedilo, ki ga bom prebral: "Izjavljam, da bom ravnal po ustavi Republike Slovenije, ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije in zakonih, ter da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost."
Prosim predsednika in člane Predsedstva, da podpišejo slovesno izjavo.
Najprej jo podpiše predsednik Predsedstva Republike Slovenije, Milan Kučan (aplavz); član Predsedstva Republike Slovenije, Ciril Zlobec (aplavz); član Predsedstva Republike Slovenije, Dušan Plut (aplavz); član Predsedstva Republike Slovenije, Matjaž Kmecl (aplavz); član Predsedstva Republike Slovenije, Ivan Oman, (aplavz).
Predsedniku in članom Predsedstva Republike Slovenije čestitam v imenu vseh delegatov Skupščine Republike Slovenije in v svojem imenu ter jim želim mnogo uspehov pri njihovem odgovornem delu.
Ali želi predsednik besedo? (Da.)

MILAN KUČAN: Velika čast, priznanje in odgovornost je govoriti pred poslanci, ki so izvoljeni v Skupščino Republike Slovenije na prvih svobodnih, parlamentarnih, strankarskih, demokratičnih volitvah. Dolga in naporna je bila pot do teh volitev. Zaznamovale in izrazile so čas usodnega prehoda v pluralistično, demokratično politično ureditev slovenske družbe. Potekale so dostojanstveno in pošteno. Pokazale so visoko stopnjo državljanske odgovornosti in demokratične zrelosti naših ljudi. Dokazale so, da si želijo nadaljevanja družbenih reform, ki so pogoj življenju v stabilni demokratični poti, brez nasilja in revanšizma, ob zagotovljeni visoki stopnji socialne in politične varnosti ter spoštovanju človekovega dostojanstva. V svetu, ki mu je strpnost, jako potrebna za demokratično sožitje ljudi, dostikrat tuja, moremo biti Slovenci na tako svojo držo upravičeno ponosni. Bilo bi kratkovidno in nezrelo, če bi zdaj dopustili, da strankarski interesi ohromijo delovanje demokratičnih institucij družbe in razvrednotijo vsa velika pričakovanja. Težko zlomljeni miselni in politični monolitizem ene vrste bi tako samo zamenjal in nasledil drugi.
Z volitvami postavljena nova struktura politične oblasti, potrjena od večine, predstavlja uspešen sklep naše skupne hoje iz obdobja, ki se vse bolj pripada preteklosti. Je hkrati pogoj, da lahko pogled, ustvarjalne moči in sposobnosti obrnemo v novo prihodnost, v mirno in ustvarjalno življenje. Zdaj preteklost ali odnos do nje ne more biti nikomur več temelj za upravičenost vladanja. To more poslej biti le demokratično izpovedana in preverjena volja do prihodnosti. In ta je za vse nas vendarle najbolj pomembna. Volitve so nas k temu tudi izrecno zavezale!
Nedavno je Predsedstvo Slovenije sprejelo izjavo o narodni in državljanski umiritvi. Sledila ji je kmalu tudi izjava Slovenske škofovske konference o narodni spravi. S temi dejanji je narejeno veliko za spravo vseh Slovencev in za pravičen mir med nami, ki ne bi še v današnji čas klical zloslutnih duhov preteklosti, delitev, izdaje, sovraštva in državljanske vojne. Namen sprave, ki je zgodovinska nujnost in naša kulturno civilizacijska dolžnost je, da onemogoči našo trpečo obsedenost s preteklostjo, saj moramo živeti naprej; narod, ki se preveč obremenjuje s preteklostjo, ogroža svojo sedanjost in se odpoveduje prihodnosti. Sprave ne morejo ne doseči, ne doživeti tisti, ki sovražijo. Lahko jo dosežemo le tako, da se zavestno in odgovorno odpovemo netenju novih sovraštev na starih pogoriščih. Ne da bi to zgodovino popravljali ali skrivali, smo dolžni poravnati krivice, kjer je to še mogoče in se drug drugemu opravičiti za tisto, kar je bilo slabega v našem ravnanju med vojno in po njej. Z lastno zgodovino se lahko ves narod spravi le tako, če ji dovolimo, naj končno postane preteklost, da dokončno pokopljemo mrtve, da odpustimo.
Predsedstvo Slovenije je v svoji izjavi izrecno zapisalo, da "glede na dogajanja med vojno in ob koncu vojne obstaja tudi odgovornost Republike Slovenije, saj ima ta svojo državno kontinuiteto" in je zato predlagalo Skupščini Slovenije, naj sprejme akte, ki bi omogočili, da pri nas ne bi več preganjali državljanov za kazniva dejanja v zvezi z drugo svetovno vojno na Slovenskem. Tako suvereno dejanje slovenske skupščine bi nedvomno odločilno prispevalo k dokončnemu odpravljanju pravnih, političnih in moralnih posledic, ki še obstojajo v našem sistemu in v odnosih med ljudmi zaradi medsebojnega sovražnega obnašanja v tistih časih, in pomembno pripomoglo k nastajanju takšnega vzdušja v političnem in javnem življenju Slovenije, ko preteklost ne bi več bremenila medčloveških odnosov. Za mirno življenje in ustvarjanje ljudi danes je mogoče in potrebno storiti predvsem to, da se "ne ponovi zlo iz vojne in povojnega državljanskega obračunavanja, ki je zlo za vse". Trdno je moje prepričanje in prepričanje vseh članov Predsedstva Slovenije, da je prav ta skupščina v tej sestavi in v tem usodnem času poklicana, da opravi to zgodovinsko in za naš narod usodno dejanje, s katerim bo vsem Slovencem priznana pravica do domovine.
Da ne bo šele kakšni od prihodnjih generacij, ki se bodo rodile v svet, ki so ga s sovraštvom obtežili drugi, naloženo breme, da ga očisti, spravi in pomiri.
Čas volitev je za nami. V njem so bile, razumljivo, poudarjene razlike, programske, vsebinske, politične. Zdaj je nastopil čas, ko bo treba z dejanji dokazati naše sposobnosti in voljo, da se bodo volilne obljube potrdile v izboljšanih razmerah našega življenja. Potrebno bo povezovati vse ustvarjalne moči, kar jih premore naš narod in Republika Slovenija, da bi uspeli reševati tista temeljna vprašanja, od katerih je usodno odvisna naša skupna prihodnost in prijaznejše življenje naših ljudi. V demokratičnem volilnem procesu preteklih tednov so prav oni izražali svojo skrb za to, svoje upanje in svoje zaupanje. Zdaj smo ga dolžni opravičiti.
Zavedam se, da je govoriti o skupnem, o enotnosti, s katero je v našem spominu zvezanih toliko zlorab, tvegano početje. In vendar ostaja naša vsakodnevna in pogosto mučna hoja k enotnosti, ob upoštevanju različnosti, eno najbolj trdovratnih prizadevanj velike večine slovenskega naroda v vseh obdobjih, zlasti še v kriznih časih, kakršen je nedvomno tudi naš današnji.
Ne gre za obnavljanje lažne, zapovedane ali celo prisilne enotnosti, ampak za naravno in etično utemeljeno potrebo po kar najbolj popolni izrabi vseh ustvarjalnih sil na tistih programskih usmeritvah in ciljih, ki so najbližji naših skupnim pričakovanjem. Tudi s konstituiranjem te skupščine na temelju volje naših ljudi, izražene na volitvah, sprejemamo in uzakonjamo razlike, ki so nespremenljiv del življenja in morajo biti tudi naravna osnova družbeni organizaciji. Naravno je, da se te razlike na ravni družbenosti spreminjajo v nasprotja. In prav ob tem in zato je potreben trezen politični razmislek, kajti, če se nasprotja znajdejo v nepomirljivem medsebojnem razmerju brez pripravljenosti in zmožnosti presegati jih v strpnem pogovoru, pride hitro do omrtvičenja sleherne pobude, do blokade razvojnih možnosti, do vsesplošnega zastoja, do demolariziranosti in krize. Iz tega pa raste obče nezadovoljstvo in medsebojna obtoževanja. Gospodarska, nacionalna, družbena in moralna kriza postane prevladujoča norma življenja.
Takšna zastranitev je v našem sedanjem političnem trenutku docela možna, kajti nove in prenovljene stranke, politične organizacije in skupine šele iščejo svojo podobo in prostor za svojo dejavnost, zato se pogosto utemeljujejo in osmišljajo z medsebojnim zanikanjem, morale pa bi biti komplementarne, druga drugi spodbuda, usmerjene v sintezo, v nekakšno skupno voljo, ki rojeva nacionalno soglasje o najbolj pomembnih odločitvah in poteh. Sedanja politična pluralnost, ki smo jo z volitvami potrdili, k sreči že odslej ni bila brez spremljajoče odgovornosti in tudi skrbi za kar najuspešnejšo pot slovenskega naroda, družbe in države. Storiti velja vse, da bi tega smisla za iskanje nacionalnega soglasja tudi v prihodnje ne izgubili. Pri tem bo, upam, največji del odgovornosti znala in zmogla prevzeti parlamentarna večina, svoj del pa tudi novonastala opozicija, ki svoje vloge ne bo razumela samo ko držo proti, ampak bo ustvarjalno in trezno prevzemala svoj del odgovornosti. To ji bo toliko lažje, če bodo pri sestavljanju vlade, ki bo vendar nosila breme uresničevanja povolilnih pričakovanj, prevladali strokovnost, sposobnost ter ugled in ne pretežno strankarska politična pripadnost njenih članov.
Zadnja leta iztekajočega se krizne desetletja so nam pomagala razjasniti pogled na številna bistvena vprašanja prihodnosti Slovenije in našega odnosa do Jugoslavije. Danes lahko s precejšnjo gotovostjo rečemo, da nam je po toliko letih skupnega življenja v Jugoslaviji povsem jasno, da ni mogoča Jugoslavija, ki bi bila zasnovana na hegemoniji enega naroda, pa tudi ne Jugoslavija, ki bi temeljila na hegemoniji ene samo politične stranke. Prav v centralizmu in hegemoniji je poglavitni vzrok dolgotrajne krize, ki pretresa našo družbo. Ta skupščina, predsedstvo in vse druge demokratične institucije, ki predstavljajo suverenost slovenskega naroda in državljanov Slovenije, storijo pred težavno in odgovorno nalogo, da v najkrajšem času odgovorijo na vprašanje, ki se zastavlja pri nas - vse pogosteje pa tudi drugod po Jugoslaviji - ali je Jugoslavija sploh projekt uresničljive prihodnosti.
Pred več kot letom dni smo ponudili Slovenci, takrat še prepričani v možnost demokratičnega razpleta jugoslovanske krize, rešitev v zamisli asimetrične federacije, torej zvezne države, v kateri ni nujno, da imajo vse republike - v resnici tega že tako nimajo - v vsem enak status. Kar zadeva Slovenijo je ta skupščina v svojem prejšnjem sklicu ta projekt uresničila s sprejetjem ustavnih dopolnil k ustavi Republike Slovenije in s tem ustavnopravno zavarovala nujno krepitev slovenske samostojnosti. Izborila si je samostojen status, ki nam je omogočil realizacijo svobodnih pluralističnih volitev. Jasno je postalo, da vodenje učinkovite samostojne razvojne politike terja tudi politično samostojnost.
Posledica tega je zahteva po vzpostavitvi konfederalnega statusa Slovenije v Jugoslaviji. Ta je zdaj - verjamem - dozorela v obče politično soglasje v Sloveniji. Nam je naložena odgovornost, da do takšne rešitve pridemo po mirni poti, z odločno, vendar razumno pogajalsko pozicijo. Ta predvideva, da bo v vseh republikah uveljavljena demokratična pluralna ureditev. Odgovor na vprašanje, ali je tako rešitev mogoče pravno uresničiti v okvirih notranjega prava ali le v okvirih mednarodnega prava, je odvisen od pripravljenosti vseh udeležencev, da se vključijo v demokratičen, pragmatičen, realističen in strpen dialog prek svojih legitimnih predstavnikov, ko bodo vse republike imele na svobodnih večstrankarskih volitvah izvoljene parlamente in njim odgovorne vlade. Kot privrženec realistične politike predlagam, da tudi ta skupščina pokaže državniško modrost - tako pri oblikovanju nove slovenske ustave kot pri oblikovanju pogajalskih pooblastil za prihodnjo ureditev odnosov v Jugoslaviji in pusti odprta vrata za različne demokratične opcije, vendar - to želim posebej poudariti - le in samo za demokratičen opcije. Ker je Jugoslavija večnacionalna država, so to lahko samo izbire, ki upoštevajo enakopravnost in spoštujejo interese vseh narodov, predvsem pa njihovo naravno pravico do samoodločbe. Kot skupno je za nas sprejemljivo samo to, kar bo rezultat svobodne odločitve te skupščine oziroma državljanskega referenduma. Svojih pogledov ne vsiljujemo nikomur. Enako pravico, kot je zahtevamo zase, priznavamo tudi vsem drugim v Jugoslaviji. Prihodnost Jugoslavije temelji, po našem prepričanju, samo na svobodnem sodelovanju. VSakemu vsiljevanju pa se bomo uprli z vso odločnostjo, enako kot doslej!
Amandmaji k slovenski ustavi so v ustavnopravni obliki potrdili pravico slovenskega naroda do samoodločbe, ki vključuje svobodno odločanje o političnem statusu, ekonomskem, socialnem in kulturnem razvoju in pravico do odcepitve in združitve z drugimi narodi. Sestavni del politične in ekonomske suverenosti so tudi pooblastila in obveznosti organov Republike Slovenije, posebej še njene skupščine, da zavarujejo ustavni položaj in pravice republike.
Smo pred nalogo, da na sprejetih ustavnih podlagah celovito izrazimo in v življenju uresničimo popolno samostojnost Republike Slovenije kot države slovenskega naroda, v kateri je nosilec oblasti državljan in so v njej zagotovljene vse človekove pravice in svoboščine, pravice avtohtone italijanske in madžarske narodnosti ter pripadnikov vseh drugih narodov. Samo popolna suverenost slovenskega naroda in njegove države je tista naravna in ustavna podlaga, na kateri smo se pripravljeni pogovarjati in dogovoriti z drugimi narodi Jugoslavije o skupnih interesih, ki jih želimo uresničevati z novim, konfederalnim položajem Slovenije v Jugoslaviji. Zato tudi velja pripraviti in sprejeti novo slovensko ustavo. To pa nikakor ni zgolj delo za pravne in druge strokovnjake, ki bodo k temu neposredno pritegnjeni. Nova ustava Republike Slovenije naj bo zasnovana na temeljiti preučitvi ekonomskih, socialnih, kulturnih, političnih, obrambnih in vseh drugih vidikov, ki opredeljujejo sedanji in prihodnji položaj Slovenije v Jugoslaviji, v Evropi ter v svetu sploh. Vso dejavnost za izdelavo nove slovenske ustave kaže zastaviti tako, da bodo sočasno nastajale podlage za predlog konfederalne pogodbe, ki jo bomo sami ali skupaj z drugimi ponudili v razpravo in sklepanje vsem narodom Jugoslavije. Če imajo tudi ti v svojih republikah skupaj z narodnostmi, s katerimi živijo, skupne interese življenjskega pomena, ki jih želijo uresničevati v skupnosti enakopravnih narodov Jugoslavije in njihovih republik, o čemer ne kaže vnaprej dvomiti, potem je realno pričakovati, da se bomo lahko sporazumeli o novem načinu sožitja v Jugoslaviji ali pa se, kolikor je mogoče mirno, razšli. Razumno bi zato bilo, da slovenska skupščina naslovi pobudo o začetku rakih pogovorov skupščinam vseh jugoslovanskih republik, ko bo pričela postopek za pripravo ustave Slovenije.
Pričakujem, da bodo slovenski narod, italijanska in madžarska narodnost in vsi državljani Slovenije pri uveljavljanju konfederalnega položaja Slovenije pokazali prav tako skupno politično voljo, kot so jo izrazili na zadnjih volitvah z nedvoumnim sporočilom, da so globoke družbene spremembe nujne, pripraviti in uresničevati pa jih je treba ne samo odločno, ampak tudi preudarno. Tako politično voljo, njeno večinskost in utemeljenost bo ob ključnih odločitvah nedvomno potrebno ugotavljati na vsesplošnem ljudskem referendumu v republiki, za kar bo posebno odgovornost kot pobudnik takega najširšega demokratičnega odločanja nosila ta skupščina.
Ob vsej odgovornosti in ustvarjalnosti, ki jo bo terjalo delo na novi ustavi Republike Slovenije in pri urejanju naših razmerij z drugimi narodi v Jugoslaviji, pa vendar ne moremo zanemariti resnice, da živimo od kruha, od tega, kar bomo ustvarili z delom in napori na področju materialne in duhovne reprodukcije. To je navsezadnje tudi temelj in podlaga naše politične suverenosti. Naša skupna poglavitna skrb bo veljala gospodarstvu - njegovemu prestrukturiranju in stabilizaciji na temelju uveljavljanja tržnih odnosov in razmer, ki bodo primerljive z razvitimi družbami in ki bodo po tam uveljavljenih merilih vrednotile delo posameznika in podjetja. To bo temelj za gospodarski preobrat, za gospodarsko pobudo in za nov razvojni ciklus, ki bo lahko vodil v blagostanje ter socialno varnost Republike Slovenije in njenih državljanov. Pri tem lahko svoja ukrepanja odgovorno naslonimo na ustavno dopolnilo, ki vzpostavlja gospodarsko suverenost Slovenije. Ne začenjamo z ničelne točke, saj razpolagamo s sorazmerno velikim družbenim bogastvom, pa tudi z znanjem in delovno vnemo naših ljudi. Vsekakor pa so naloge, ki so na gospodarskem področju pred nami, izjemno težavne in zahtevne in bodo močno obremenile predvsem novo vlado.
Pri tem mislim zlasti na lastninsko reformo, s katero bo treba učinkovito in trajno razrešiti problem titularja družbene lastnine. To je treba storiti, ne da bi razlastili delovne ljudi, ki so v družbeno lastnino vsa pretekla leta naložili ogromno svojega dela.
Mislim na ustvarjanje razmer za čim učinkovitejše produktivno zaposlovanje tako novih rodov, ki trkajo na vrata življenja, kot tudi vseh tistih, ki bodo ob strukturnih spremembah v gospodarstvu ostali brez delovnega mesta. Gospodarsko oživljanje pomeni ponovno sposobnost za proizvodnjo tekočega presežka oziroma akumulacije in na bistveno zmanjšanje potrošnje, posebej proračunske in v njenem okviru tudi vojaške. S tem pa sposobnost za reševanje strukturnih in vseh drugih, globoko zakoreninjenih problemov in za zagotavljanje socialne varnosti naših ljudi; zlasti otrok, starih ljudi, upokojencev, invalidov in žena, ki smo jih v tem surovem moškem svetu obremenili s premnogimi skrbmi in odgovornostmi.
Mislim tudi na skladno regionalnega razvoja, ki bo spodbujal enakomerno napredovanje vseh delov Slovenije in preprečeval kulturni, gospodarski, civilizacijski in duhovni razpad Slovenije na vzhodni in zahodni del. Na razvoj, ki bo ohranjal ekološko ravnotežje in skromne naravne vire, varoval naravno okolje in ga kultiviral, tako da nas ne bo sram pred zanamci in dediščino, ki jim jo zapuščamo.
Slovenci, pa tudi vsi drugi prebivalci naše republike, smo se v trdih časih zgodovine naučili živeti od svojega dela. To pa ni samo naša preteklost, to mora biti tudi temeljno spoznanje in vodilo za našo prihodnost. Pri tem se kaže zavedati, da je globina naših problemov tudi v neposredni prihodnosti, v kateri predstavljata tehnološka revolucija in poindustrijska, storitvena družba za nas največji izzivi. Tehnologija je danes neposredni proizvod znanstvene raziskave. Znanstveno raziskovanje in razvoj sta integrirana v proizvodnjo in zato v čedalje večji meri rezultat investiranja neposredno v znanje ljudi. Inovativnost postaja stalni in sestavni del tekočega procesa proizvodnje. Univerze in akademije, šole nasploh, niso več zgolj kulturno odličje naroda, ampak so vir celotnega razvoja in napredka. Zdravje, izobraževanje in razvoj znanja, sposobnost njegovega mednarodnega integriranja, kultura in duhovno bogastvo nasploh postajajo hrbtenica nacionalne usode. Pri tem veselja slej ko prej, kar so vedeli rodovi pred nami: premajhni smo, da bi se lahko zapirali v svoje meje, in prešibki, da nam ne bi bilo treba še posebej paziti na svojo kulturno, civilizacijsko in tudi politično identiteto.
Kot suveren narod, ki želi ne le geografsko, ampak tudi duhovno, gospodarsko, politično, kulturno in civilizacijsko biti zveza z Evropo, mora skladno s takšnimi hotenji poskrbeti za našo mednarodno uveljavitev in določiti politiko našega mednarodnega povezovanja in sodelovanja. Temeljne določnice tega povezovanja morajo iti slej kot prej načela enakopravnosti, medsebojnih interesov in spoštovanja, demokratičnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih, spoštovanje njihove suverenosti in integritete ter kot vse bolj aktualno, tudi načelo mirovne politike, ki dogledno omogoča ne le razorožitev, ampak demilitarizacijo Evrope ali vsaj njenih področij kot resnično zagotovilo prihajajočega sveta brez vojne. Naše ambicije so, da postanemo ustvarjalno enakopraven dejavnik v vseh integracijskih gospodarskih in drugih tokovih v Evropi in v svetu, enakopraven član njihovih institucij. Ni potrebe, da bi to hojo v svet pričeli domišljavo, kot da se od tega sveta nimamo česa naučiti in prevzeti v svoj duhovni svet, pa tudi ne provincialno, brez nacionalnega ponosa in dostojanstva, kot da temu svetu nimamo tudi mi kaj ponuditi, vsekakor vsaj svojo kulturo, urejene mednacionalne odnose in svojo socialno politično izkušnjo. Dobri odnosi s sosedi, sodelovanje z evropskimi regijami in skupnostjo Alpe-Jadran so vrata, ki so že odprta. Velja nam jih v polni meri izrabiti. Tudi za to, da bomo lahko v polni meri kot država slovenskega naroda skrbeli za pravice in enakopraven položaj tistih narodovih delov, ki so ostali izven meja matične domovine in za Slovence povsod, kamor jih je v svet razselila usoda. Slovenija ne more več ostati nekaj, kar bi v predstavah ljudi, ki soodločajo o novi podobi sveta, veljalo za zgolj etično skupnost nekje na mejah med Srednjo Evropo in Balkanom. To je naloga, nujna in prednostna te skupščine, vlade in predsedstva.
S tako politiko in aktivnostmi ter z ozdravitvijo gospodarstva bomo dobili tudi najzanesljivejšo poroštvo naše lastne zunanje in notranje varnosti, za zavarovanje mirnega in svobodnega življenja in tudi prihodnosti naših ljudi. To pa je pravzaprav tisto, kar so nam naložili z zaupanjem, ki so nam ga izkazali na volitvah. Na nas, na našem skupnem ustvarjalnem in odgovornem delu ter sodelovanju je, da se temu zaupanju ne izneverimo. Razmere so nedvomno težavne, ne pa tudi nerešljive. Bili smo že v težjih, pa smo jih zmogli preseči. Na tem temelju in tej izkušnji nam je mogoče zdaj tudi uspešneje delati naprej. Zato gre naša zahvala tudi ljudem, ki so pred nami bili v tej skupščini, izvršnem svetu in predsedstvu. Tudi njihova zasluga je bila, da je v Sloveniji bilo mogoče po demokratični, politično utemeljeni in pravno zavarovani poti priti do demokracije. Volilne strasti se bodo zdaj počasi umirile. Ostalo pa bo tisto, kar ima dovolj življenjske moči, da prispeva k zavarovanju in utrjevanju novega začetka in kar nam daje upanje za prijaznejšo prihodnost.
Zavedam se, v kako zahtevnih razmerah prevzemam odgovornost dolžnost predsednika predsedstva slovenske republike. Pripravljen sem uspehu našega skupnega dela staviti na razpolago vse svoje moči, sposobnosti in izkušnje. Prepričan sem, da bom imel v članih Predsedstva dobre sodelavce, pomoč in korektiv, tako da nam bo skupno pamet uspelo združiti v enotne, pretehtane in modre odločitve.
Naključje je naneslo, da se Skupščina in Predsedstvo Republike Slovenije - simbola suverenosti slovenskega naroda - konstituirana prav danes, 9. maja. Na dan, ko je toliko let nazaj slovenski narod na strani zmagovite svetovne koalicije demokratičnih svobodoljubnih, protifašističnih narodov osvobojen ponosno stopil v lastno in svetovno zgodovino. Danes je vzpostavljena nova slovenska oblast po volji ljudstva, njegova suverena država, ki je svobodna domovina vseh Slovencev, nas, ki živimo doma, tistih, ki živijo za našimi mejami, in veh tistih, ki jih je usoda razselila po Evropi in čez morja na vse konce sveta. VSe naše rojake po svetu smo dolžni danes posebej prisrčno in tenkočutno pozdraviti in jim sporočiti, da naj zaupajo v svojo domovino, v Republiko Slovenijo, v novo obdobje naše zgodovine, ki se zdaj pričenja na temeljih, ki smo jih postavili s trdim delom in z zravnano državo in so naš skupen narodni ponos. Rodovom, ki so se že rodili in se bodo še rojevali v svobodni domovini, bo tako morda lažje poskrbeti za prijaznejše življenje in za zanesljivo, bolj optimistično skupno prihodnost vseh Slovencev v naši prenovljeni slovenski domovini. Hvala. (Aplavz.)

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa predsedniku Predsedstva Republike Slovenije. S tem je 2. točka našega dnevnega reda izčrpana. Preden preidemo na naslednjo točko dnevnega reda, se mi zdi potrebno, da opravimo nekaj IZ BIVŠE 3. TOČKE. Namesto imenovanja vršilca dolžnosti generalnega sekretarja skupščine in njegovega namestnika, to točko smo umaknili z dnevnega reda, predlagam, da sprejme naslednji sklep:
"Skupščina Republike Slovenije bo generalnega sekretarja in njegovega namestnika imenovala čim prej, najkasneje pa v enem mesecu. Do imenovanja opravljata dolžnosti generalnega sekretarja in njegovega namestnika dosedanji generalni sekretar in njegov namestnik."
Ker gre za formalen sklep, ali se z njim strinjate, moramo o njem glasovati. Zato bi najprej ugotovili navzočnost, če smem prositi in bi poskusil najprej z navzočnostjo Družbenopolitičnega zbora.
Prosim delegate Družbenopolitičnega zbora, če pritisnete na gumb. No, to očitno ne funkcionira, ker je bilo 98 prisotnih. Predlagam, da preidemo kar na ugotavljanje z dviganjem rok. Glede na to, da lahko skoraj domnevamo, da je izkazana večinska navzočnost vseh treh zborov, prosim, da dvignete roke, le toliko, da ugotovimo prisotnost. Praktično lahko zaključujem, da je izkazana vsaj večinska prisotnost, kar zadostuje za sklepanje o zadevah. Na glasovanje dajem predlog, ki sem ga prebral, da do imenovanja opravljata dolžnosti generalnega sekretarja in njegovega namestnika dosedanji generalni sekretar in njegov namestnik in da sprejmemo obveznost, da generalnega sekretarja in njegovega namestnika imenujemo čimprej, najkasneje pa v enem mesecu.
Če se s tem strinjate, prosim, da dvignete roko. (Večina za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta sklep soglasno sprejet.
S tem prihajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, na IZVOLITEV KOMISIJE SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN ADMINISTRATIVNE ZADEVE. Po začasnem poslovniku, moram ugotoviti, da ima komisija predsednika, podpredsednika in 17 članov. Sestava komisije mora zagotoviti zastopanost političnih organizacij, ki imajo svoje delegate v skupščini, ter upoštevati regijsko zastopanost delegatov ter zastopanost področij oziroma dejavnosti. Kandidati za predsednika, podpredsednika in člane komisije predlaga skupina delegatov vseh zborov ali pa skupina najmanj deset delegatov vseh zborov. Med kandidati za člane komisije mora biti tudi en delegat madžarske in en delegat italijanske narodne skupnosti. Delegata narodne skupnosti predlagajo delegati madžarske in italijanske narodne skupnosti.
Sprašujem, ali je skupina delegatov vseh zborov pripravila predlog kandidature za predsednika, podpredsednika in člane komisije. Prav tako sprašujem delegate madžarske in italijanske narodne skupnosti, ali imajo pripravljen predlog kandidature za dva člana te komisije.

ZORAN THALER: Gospod predsednik, spoštovane delegatke in delegati! Eden redkih dogovorov, ki je v nedeljo na večer bil dosežen, po mojem spominu, je bila sestava komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je takrat, tudi po dodatnem dogovoru dobila 19 članov. Prej, v prvotnem osnutku je bila namenjenih 17 mest tej komisiji. Predlagam, da tovariši generalni sekretar, če še razpolaga s tistim spiskom, ki so ga je takrat tudi zapisal, da ga prebere in da bi bila to tista dogovorjena sestava komisije. Razporeditev pa, če me spomin ne vara, je bila: 10 predstavnikov Demosa, 7 iz treh strank, in dva predstavnika narodnosti. Hvala.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Pred menoj je predlog delegatov za komisijo. Iz Družbenopolitičnega zbora so: Janez Lampret kot predsednik, člani so: dr. France Zagožen, Ivan Krefl, Katja Boh, Andrej Verlič, Sonja Lokar in Dušan Semolič. Iz Zbora občin: Anton Rojc, Branko Novak, Peter Jamnikar, Jože Zakonjšek, Leopold Frelih. Iz Zbora združenega dela so: Andrej Šter, Irena Keber, Angelca Žerovnik, Boštjan Kovačič, Marino Domio, Franc Lovrenčič, Ta seznam je potrebno še dopolniti s predstavniki madžarske narodnosti, zato bi prosil predlog še s te strani. Poleg tega bi bilo treba specificirati še imena skupine najmanj desetih predlagateljev zaradi formalnosti.

DUŠAN SEMOLIČ: Skušam pomagati; namreč tov. Maria Pozsonec je edina predstavnica madžarske narodnosti, zato sebe ne
predlaga. Vsaj tako sem razumel in da to rešim, predlagam v dogovoru z njo, da je predstavnica madžarske narodnosti tovarišica Maria Pozsonec.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Torej imamo predlog kandidatov za predsednika, podpredsednika in člane komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Torej po določbah 23. člena začasnega poslovnika se volijo predsednik, podpredsednik in člani komisije na skupni seji z javnim glasovanje, če pa skupna seja tako sklene, pa so lahko volitve tudi tajne. Zato sprašujem delegate, ali predlaga kdo tajno glasovanje. Prosim.

JANEZ JANŠA: Gospod predsednik, spoštovani kolegi in poslanci! Predlagam, da kljub temu da najbrž sestava te komisije ni sporna, da te volitve izpeljemo v skladu z poslovnikom. Kolega iz liberalne stranke je povedal, da je bil to eden od redkih doseženih dogovorov. Imam tukaj tudi seznam skupin delegatov iz posameznih zborov, ki naj formalno predlagajo to skupino. Zato ga bom prebral, ker je usklajen seznam in še predlagam, da naredimo dve minuti odmora, v tem času se naj sestane skupina, preveri predloge, če je vmes prišlo do kakšne spremembe. Dogovorjena je bila skupina v naslednji sestavi: Družbenopolitični zbor - Katja Boh, Rajko Pirnat, Janez Lampret, Zoran Thaler, Ciril Ribičič, Jože Smole; Zbor občin - Marjan Dvorni, Anton Rojc, Vitomir Gros, Danijel Božič, Aurelio Juri in Janez Lukač; Zbor združenega dela - Andrej Šter, Anton Horvat, Barbara Zupanc, Karel Vukovič in Stanislav Brglez.
Predlagam, da o sestavi te skupine vseh zborov glasujemo, da jo formalno potrdimo in da potem ta skupina predlaga predloženi seznam imen za Komisijo za volitve in imenovanja.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Torej dajem ta predlog najprej na glasovanje. Še prej želi razpravljati gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Podpiram predlog gospoda Janše, da pa bi delali res v skladu s poslovnikom, predlagam, da se v odmoru sestanejo delegati in v skupnem imenu predlagajo predstavnika italijanske in madžarske narodnosti v komisijo za volitve in imenovanja. Hvala.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Želi še kdo razpravljati o tej zadevi? Če ne, potem dovolite, da odredim minuto ali dve odmora, da se ta skupina sestane. Prosim skupino delegatov, da da svoj predlog.

DR. RAJKO PIRNAT: Opravičujemo se za malo daljše čakanje, kot je bilo sprva predvideno. Majhna težava je nastala zato, ker je bilo skupini prenešeno mnenje Kluba neodvisnih, da bi bilo dobro, če bi bil v sestavi Komisije za volitve in imenovanj in administrativne zadeve vključen tudi eden od predstavnikov Kluba neodvisnih poslancev. Potem pa se je po posvetovanju s predstavnikom tega kluba izkazalo, da je kandidatka Maria Pozsonec, ki je sicer predstavnik narodnosti, hkrati tudi predstavnica Kluba neodvisnih. Tako smo se potem uskladili.
Izraženo je bilo tudi mnenje predstavnika ZKS-SDP, da je bilo takrat ob sporazumu o tej sestavi komisije dano soglasje ob domnevni, da bo prišlo do sporazuma tudi o vseh ostalih vodilnih funkcijah v skupščini. Ker do tega ni prišlo, izražajo mnenje, da bi bilo treba dejstvo, da ima Demos oziroma Slovenski krščanski demokrati v Demosu predsednika te komisije in ZSMS - Liberalna stranka podpredsednika, da bi bilo to dejstvo treba upoštevati ob morebitnem dogovarjanju o nadaljnjih razdelitvah vseh vodilnih funkcij v skupščinskih telesih in predstavniki Demosa so to mnenje sprejeli v vednost.
Prebral bom usklajen predlog sestave Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Iz Družbenopolitičnega zbora: Janez Lampret (Slovenski krščanski demokrati), kandidat za predsednika; Mihaela Logar (Slovenska kmečka zveza), Ivan Krefl (Slovenska obrtniška stranka), Katja Boh (Socialdemokratska zveza Slovenije), Andrej Verlič (ZSMS - Liberalna stranka, kandidat za podpredsednika; Sonja Lokar (ZKS-SDP), Dušan Semolič (Socialistična zveza Slovenije - SZDL).
Iz Zbora občin: Anton Rojc (Socialdemokratska zveza Slovenije), Branko Novak (Zeleni Slovenije), Peter Jamnikar (Zeleni Slovenije), Jože Zakonjšek (ZSMS - Liberalna stranka), Leopold Frelih (ZKS-SDP).
Iz Zbora združenega dela: Andrej Šter (Slovenska demokratična zveza), Irena Keber (Slovenska demokratična zveza), Angelca Žerovnik (Socialdemokratska zveza Slovenije), Boštjan Kovačič (ZSMS - Liberalna stranka), Marino Domio (ZKS-SDP), Franc LOvrenčič (Socialistična zveza Slovenije - SZDL) in Maria Pozsonec (predstavnica narodnosti in Kluba neodvisnih delegatov). Hvala.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Sprašujem, ali glasujemo pri volitvah te komisije - predsednika, podpredsednika in člane, javno ali tajno.
Kdo je za to, da je javno? (Vsi.) Hvala lepa.
Moramo vendarle ugotoviti najprej navzočnost po posameznih zborih. Poskusimo z aparaturo.
Družbenopolitični zbor prosim, da pritisnete na sivo tipko. Ne funkcionira.

MARJAN PODOBNIK: (Kmečka zveza) Opravičujem se zdaj, da zavlačujem odločanje, vendar je prišlo do nesporazuma. V Kmečki zvezi smo se dogovorili, da bo naš predstavnik prof. Franc Zagožen. Na klubu poslancev smo to že popravili, popravljeno je tudi v predlogu za sestavo komisije. Zanima me, če je sprememba mogoča še, ali bo to potrebno storiti na prihodnji seji.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Predlagate da se v kandidatno listo na mesto Mihaele Logar vnese delegat dr. Franc Zagožen.

DR. RAJKO PIRNAT: Prosim člane skupine, če se z dodatnim predlogom strinjajo, da dvignejo roke. Sam bi tako predlagal, da ne bi še enkrat hodili iz dvorane. Kolikor se spomnim, da je o tem doseženo soglasje. En član skupine očitno manjka. Mislim, da je večina članov skupine. Ali je kdo od skupine proti? Ta skupina tako ni delovala pri glasovanju in sem hotel samo pridobiti mnenje komisije, najbrž ni noben proti. Hvala.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Potem ugotavljam, da je predlog skupine spremenjen, tako da se namesto Mihaele Logar predlaga v to komisijo Zagožen. Torej bodo morali vendarle ugotavljati prisotnost z dviganjem rok. Najprej naj delegati Družbenopolitičnega zbora dvignejo roke. Hvala lepa, sicer nisem ugotovil točnega števila, a mislim, da ni potrebno, ker zadostuje ugotovitev, da je več kot polovica članov. Toliko pa jih je. V vsakem primeru sklepčnost je podana. Zdaj ugotavljamo prisotnost delegatov Zboru občin in prosim, da dvignete roko. Prisotnih je več kot 55 delegatov. Iz tega lahko sklenem, da je tudi ta zbor sklepčen. Ugotovimo še prisotnost delegatov Zbora združenega dela. Prav tako prosim, da dvignejo roko. Hvala lepa, torej ugotavljam, da je sklepčnost podana tudi v tem zboru.
Prehajamo na glasovanje o predsedniku. Za predsednika je predviden Janez Lampret.
Kdo je za? (162 delegatov.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (2 delegata.)
Ugotavljam, da je predsednik Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve izvoljen z večino glasov.
Prehajamo na izvolitev za podpredsednika te komisije. Kandidat je Andrej Verbič - ZSMS - Liberalna stranka.
Kdo je za? (154 delegatov.) Je kdo proti? (2 delegata.) Se je kdo vzdržal? (3 delegati.)
Ugotavljam, da je Andrej Verbič izvoljen za podpredsednika te komisije.
V nadaljnjem glasujemo še za vse ostale člane komisije, tako kot so bili predlagani.
Kdo je za? (168 delegatov.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bila izvoljena Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve v naslednji sestavi: Janez Lampret - kot predsednik, Andrej Verbič - kot podpredsednik in člani: Franc Zagožen, Ivan Krefl, Katja Boh, Sonja Lokar, Dušan Semolič (iz Družbenopolitičnega zbora); Anton Rojc, Branko Novak, Peter Jamnikar, Jože Zakonjšek, Leopold Frelih (iz Zbora občin); Andrej Šter, Irena Keber, Angelca Žerovnik, Boštjan Kovačič, Marino Domio, Franc Lovrenčič (iz Zbora združenega dela); ter Maria Pozsonec iz Družbenopolitičnega zbora.
Torej, ugotavljam, da je komisija v predlaganem sestavu izvoljena. S tem je ta točka dnevnega reda izčrpana, lahko preidemo na naslednjo točko dnevnega reda. To je razprava in
SPREJETJE RESOLUCIJE O LITVI, LETONSKI IN ESTONIJI. Prosim poročevalca, da obrazloži predlog. Samo besedilo ste dobili na klop.

ANTON PERŠAK: Oba osnutka ste dobili na mizo. Dodal bi še samo to, da sta besedili nastali že pred dnevi in da so se med tem okoliščine že spremenile. Med tem je tudi estonski parlamente oziroma vrhovni sovjet, kot oni ta organ imenujejo, razglasil neodvisnost in zato predlagam, še preden se diskusija začne, spremembo teksta resolucije, in sicer v tem smislu, da se v odstavku, ki je krepko tiskan, da tekst glasi tako: "Slovenska skupščina kot najvišji državni organ Republike Slovenije priznava odločite litovskega, estonskega in letonskega parlamenta o neodvisnosti Litve, Estonije in Letonske, s čimer Slovenija priznava Litvo, Estonijo in Letonsko kot suverene države litovskega, estonskega in letonskega naroda, ki sami odločajo o povezavah z drugimi narodi oziroma o svoji popolni samostojnosti. Slovenska država je pripravljena z Litvo, Estonijo in Letonsko navezati prijateljske, kulturne, gospodarske in politične odnose."
V naslednjem odstavku bi se samo prvi stavek deloma spremenil, tako da bi se glasil: "Slovenska skupščina pozdravlja demokratične in k neodvisnosti usmerjene procese oziroma ukrepe v Litvi, Letonski in Estoniji, ki predstavljajo..." Najprej sledi, tako kot je zapisano v osnutku. Na ta način bi z eno resolucijo zajeli vse tri te države, katerih sklepi sicer do neke mere se razlikujejo, vsi pa govorijo razglasitvi neodvisnosti, pri čemer je Litva, kot vemo, razglasila neodvisnost kot brezpogojno in takojšnjo, medtem ko Letonska in Estonija predlagata določena pogajanja z Moskvo. Za besedilo brzojavke pa predlagam, da ostane tako, kot smo ga dobili na klop. Hvala.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Pričenjam razpravo. Želi kdo razpravljati o tej stvari? Prosim.

FRANCO JURI: Načelno se v glavnem strinjam z vsebino predlagane brzojavke, vendar z edino rezervo glede odstavka, kjer se skuša položaj baltskih republik Litve, Estonije in Letonske enačiti s položajem Slovenije. Kljub podobnosti se mi zdi ta malce špekulativno in neumestno. Predlagam, da bi iz brzojavke izpustili omenjeni odstavek. Ta odstavek je: "in ker smo ...odločeni, da tudi sami storimo vse za zagotovitev uresničitev iste pravice slovenskega naroda in za suvereno in svobodno državo slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije."
Gre za bistveno razliko, kot vsi veste. Vse tri baltske republike so dejansko okupirane države in nekakšna mehanska analogija s Slovenijo je malo špekulativna. Mislim, da ne sodi k tej brzojavki. Hvala.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Potem je vaš predlog amandma? Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati?

MIRAN POTRČ: Gospod predsednik! Sam sem glasoval za razširitev dnevnega reda, ker menim, daje odločitev, da sprejmemo resolucijo o Litvi, Estoniji in Letonski ter brzojavke istim trem republikam oziroma državam, zelo pomembna. Mislim pa, da to ne boste razumeli, kar se često dela, kot zavlačevanje, če opozorim na to, da bi kazalo na prvi seji naše skupščine razmisliti, ali ni način razprave o tako pomembnem dokumentu le določen presedan. Dobili smo ga na klop, imamo malo časa, nimamo delovnih teles. Vsaka razprava in predlogi se bodo šteli kot ugovarjanje sami vsebini. Mislim, da bi o nekaterih vprašanjih le kazalo razmisliti. Mogoče bi bila možnost sprejeti opredelitev, da se takšna resolucija sprejme, da ne bi bilo nobenega dvoma o tem, da katerikoli delegat takšne želje nima. Vendar hkrati le razmislite o sami vsebini.
Žele bi opozoriti vsaj na dve vprašanji, ki bi jih kazalo oceniti. Mislim, da kazalo oceniti, ali je ta dokument namenjen predvsem kot notranje politično dejanje Republike Slovenije: Deloma je na to vprašanje opozoril delegat Franco Juri, ali je namenjen predvsem res podpori Republike Slovenije prizadevanjem naroda v Litvi, Letonski in Estoniji.
Kot drugo, bi kazalo oceniti ustavno-pravne podlage za tako odločitev ter oceniti, koliko vsebina take odločitve in v kakšnem besedilu najbolje prispeva ciljem, ki jih želimo doseči.
Zdi se mi zato, da bi bilo bolje, da se tako opredelimo. Poudarjam še enkrat, ob tem da sprejmemo nedvoumen sklep, da smo za takšno resolucijo, da bi ta prvi pomembni .... politični dokument, ki ga republiška skupščina sprejema, bil sprejet v besedilu, za katerega bi bili vsi prepričani, da je res ustrezno. Če ste menili, da je predlog zavlačevanja ali da ga ne kaže sprejeti, bom dal poleg opozorila, ki ga je dal Franco Juri, še dve tri opozorila na besedilo in konkretne predloge tudi sam. Hvala.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Glede na to intervencijo moram najprej odpreti generalno razpravo o samem predlogu. Želi kdo razpravljati? (Da.)

JOŽE SMOLE: Predlagam, da sprejmemo resolucijo, o kateri generalno podpiramo težnje baltskih republik za neodvisnost, da se pa izogibamo vsem mogočim drugim raznim epitetom in interpretacijam. Moram reči, da ne morem sprejeti tezo iz prvega dela, kjer je rečeno: glede na naše razumevanje današnjih evropskih procesov in glede na lastno spoznanje Slovencev pomeni to priložnost za evropske narode, ki so bili v preteklosti pasivni objekt vojaških in političnih mahinacij imperialističnih sil. Prosim, dajmo definirati, za katero obdobje in na koga se to nanaša. Ne sprejemam tega, da smo mi v času NOB in po osvoboditvi bili pasivni predmet vojaških in političnih mahinacij imperialističnih sil. Bili smo samostojni in suvereni. Zato, da bi se izognili tem zadevam, na katere je tudi tov. Franco opozoril, je potrebno upoštevati razliko med baltskimi republikami, ki so bile predmet sporazuma Ribbentrop - Molotaur oziroma Hitler - Stalin in pa položajem Slovenije. V izogib vsem tem in drugim političnim ter pravnim nesporazumom predlagam, da je resolucija zelo jasna in čista. Skupščina Slovenije podpira zahteve o neodvisnosti baltskih republik.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Ali je vaš predlog jemati kot odklonitev ali kot amandma? Če je to amandma bi morali precizno formulirati predlog. (Ne.) Potem to pomeni, da je vaš predlog dejansko meri na to, da predložimo popolnoma novo resolucijo in pomeni odklonitev predlagane. Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati o stvari?

FRANCE TOMŠIČ: Spoštovani kolega, vsi vemo, da Slovenija ni suverena dežela, kot v predlogu resolucije piše, da bi nekaj priznavali, ampak gre dejansko za neke vrste proceduro, za pričetek rušenja nečesa, mi lahko priznavamo, kot novoizvoljeni slovenski parlament, kot je tukaj zapisano, vendar se osebno, ne govorim v imenu celotnega Demosa, ne bi strinjal z večino tega besedila drugega odstavka. Zaradi tega predlagam kar drugi odstavek v bistvu ne pomeni nič, v celoti, da ga črtamo, ostalo besedilo pa sprejmemo. Glede na naše razumevanje današnjih evropskih procesov in glede na lastno spoznanje lahko drugi odstavek spustimo, ostalo pa je v bistvu vse sprejemljivo in lahko danes sprejmemo. Res je, da ne bomo imeli že jutri svojega predstavnika pri njih, je pa takšna resolucija za pribaltske dežele moralna pomoč. Zato menim, da sprejetje resolucije ne podpira samo Demos ampak tudi večina liberalcev in prenoviteljev. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: To ni drugi odstavek, to je prva alinea, jasno morate pricizirati.

FRANCE TOMŠIČ: Točno, predlagam torej, da se prva alinea črta: "glede na naše razumevanje itn.", ostalo pa ostane. Morda je možna še kakšna manjša sprememba, vendar v tem smislu. Hvala lepa.

ANTON PERŠAK: Rad bi repliciral tov. Juriju. Ta stavek, ki pravi: "...in ker smo neomajno odločeni, da tudi sami storimo vse za celovito uresničitev iste pravice slovenskega naroda in za suvereno in svobodno državo slovenskega naroda", menim, da ne vzpostavlja primerjave z baltskim republikami v tem smislu, češ te republike okupirane in tudi mi smo okupirani ali kaj podobnega . Ta stavek govori preprosto o pravici vsakega naroda do samoodločbe, ne glede na to, ali je bil okupiran, kdaj je bil okupiran in na kakšen način je bil okupiran, če je sploh bil okupiran. Tudi, če se je prostovoljno vključil, tako kot se je slovenski narod, v kakšno federacijo, lahko v nekem trenutku ugotovi, da mu razmerje v tej federaciji, lahko v nekem trenutku ugotovi, da mu razmere v tej federaciji več ne odgovarjajo in se odloči, da bo to svojo pravico realiziral na nov način. Mi vemo, da danes tega ne moremo storiti, vsaj ne po opredelitvi, ki je zapisana v ustavi SFR Jugoslavije. Slovenija po ustavi SFRJ ni na ta način suverena država, kot tukaj piše, hkrati pa smo, recimo, tudi ob govoru novoizvoljenega predsednika slovenskega predsedstva slišali, da Slovenija to želi biti in da je to tudi naš skupen in njegov program.
Mislim, da to lahko zapišemo v to besedilo. To nič ne govori o tem, da se mi smatramo za okupirane v Jugoslaviji, govori pa o tem, da s tem statusom, ki ga imamo, nismo zadovoljni in da ga želimo spremeniti. Hvala.

JOŽEF ŠKOLČ: Spoštovani poslanci, poslanke! Nekaj misli bi povedal, ki se ne nanašajo direktno na besedilo, v nekem smislu pa zastopstvo. Najprej bi rad rekel, da je bila ZSMS tista stranka, ki je prva pozvala to skupščino, še v prejšnjem sestavu, da v tisti moči, kolikor jo pač ima, podpre Litvance v prizadevanjih za njihovo samostojnost. Naša formulacija je bila za malenkost drugačna. Nastala je na izhodišču, da ta zadeva nekaj velja, da je potrebno pač izposlovati v zvezni skupščini priznanje litvanske suverenosti. To je prva zadeva, tako da ne bi bilo nesporazumov.
In drugič; naša stranka si, ne bom rekel že dalj časa ali 45 let, ali kot se je tukaj že slišalo različnih presežnikov, vendar si je v zadnjem času, kar postaja Liberalna stranka prizadevala, da bi Slovenija imela svojo samostojno zunanjo politiko. Zato se nam zdi ključnega pomena, da se tudi v skupščini vleče vse tiste poteze, ki to samostojnost opredeljujejo in formulirajo.
Tretja zadeva, kjer pa se začne diskusija o tem, je pa naslednja. Mi smo tukaj - zdaj govorim za to vrsto bolj na sredini dvorane, neke vrste talci že nekaj dni. Skupščina še ni popolnoma konstituirana, nima še delovnih teles in v tem smislu je na nek način, bom rekel nespretno, ne vem pa, do katere točke se to lahko veleč, da se nas potiska v pozicijo, da dajemo rezerve, da eventualno glasujemo proti in tako naprej.
Govorim pač o tem, da bi se take deklaracije običajno morale sprejemati z aklamacijo kakor še kakšna druga zadeva, ki jo danes oziroma v tem dnevih nismo uspeli narediti niti po dolgotrajnem prepričevanju. Če pa hočemo, da se naredi z aklamacijo, da se o tem ne glasuje, zdi se mi, da tukaj ni delegata, ki bi posebej delil kakšne občutke okrog tega, da si morajo mali narodi zagotoviti svojo samostojnost kjerkoli v Evropi, naj bo to v Jugoslaviji, naj bo to v Litvi v Sovjetski zvezi in jaz nalašč vzpostavljam tudi te asociacije - potem je potrebno običajno oblikovati neke vrste skupna delovna telesa, da pride tako tekst besedila, ki ga res lahko brez polemike vsi naenkrat sprejmemo, ki ima svoje učinke navznoter. Potem, da takrat, ko smo mi dali ta predlog za to, da bi se priznalo samostojnost Litve, smo ga dali tudi z notranjepolitičnim računom, kar je potrebno tudi danes, treba je pa delati tudi z zunanjepolitičnim računov. In v tem smislu se bojim, da je še zmeraj ključna točka v priznavanju tega in da tisto, kar si moramo v vsakem primeru vzeti kot dopolnilo temu predloženemu besedilu ali celo za izhodišče, vendar ne bi sugeriral, da mora biti to izhodišče; je to, da zvezna skupščina prizna samostojnost veh teh treh republik. To bi bila potem prva država, ki je tudi mednarodni subjekt, ki bi te tri države priznala in bi to vsekakor več pomenilo, kot to, kar mi lahko storimo in čemur jaz ne nasprotujem, da naredimo. V nasprotnem primeru se lahko zgodi to, kar je bilo v neki anekdoti na hodnikih že povedano. Govori se, da je bilo pred vojno na Sorboni tako, da so različne doktorate izdajali za Francijo in za Jugoslavijo oziroma za Balkan. Na tistih za Balkan je bila pač "bpr" in veljali so samo na Balkanu, drugje pa ne. V tem smislu je naša največja pomoč Litvancem ta, da izposlujemo da jih prizna država Jugoslavija, po drugi strani pa, da iz te skupščine pošljemo največ, kar lahko tudi v mednarodni javnosti zagovarjamo in to so verjetno več kot simpatije.
Predlagal bi, če ni nujno, ampak spet ne kot zavlačevanje, če pa mislite, da je to treba, da le naredimo nakako telo, ki naknadno pač to zadevo pošlje, tokrat pa lahko izpelje tekst iz tega, da se je tudi tukaj konstituirala prva svobodna skupščina in tako naprej, da ne bi izpustil kakšnega epiteta svobodna oblast. In naslednjič pa seveda vse tisto, kar ima lahko tudi mednarodno pravne učinke. Hvala lepa.

EMIL MILAN PINTAR: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Tudi sam bi rad izrazil določene pomisleke ob tej resolucijo. Uvodoma bi rad povedal naslednje.
Če bo prišlo do glasovanja o resoluciji se bom pridružil in bom glasoval za resolucijo. Vendar osebno mislim, da ne bi bilo prav, da je sprejmemo in da jo pošljemo.
Imam pomisleke. Kar zadeva moj oseben odnos do tega problema moram reči, da občudujem pogum Litve in tudi ostalih baltskih republik. Pa ne šele zdaj. Jaz sem že leta 1968, ko smo imeli protestno zborovanje zaradi Češke, javno povedal, da je Sovjetska zveza okupirala te tri republike in da ta okupacija ni končana. Žal niso bile okupirane samo te tri republike, podobno je bilo s Finsko, Moldavijo, Kurile itd. Tako vidite, da je moj odnos do tega vprašanja jasen.
Vendar me moti nekaj drugega. Občutek imam, da bomo, če mi že na prvi seji svoje skupščine začnemo po svetu razglašati, kaj se nam zdi prav in kaj ne, postali podobni tistemu obdobju Jugoslavije izpred 15 let, ko je imela za vsak konflikt na svetu svoj recept in neprestano svojo resnico, kaj je prav in kaj ne. Meni se zdi to neke vrste pretencioznost in ošabnost in ne vem, če bi kot narod z mnogimi lastnimi težavami in lastnih dvomov morali kar na začetku deliti pamet in nauke ostalim, kaj je prav in kaj ni. To je ta pomislek.
Drugi pomislek, ki ga imam, se nanaša na to, da ima to besedilo, ki smo ga tu dobili, dva nivoja. Več govori o nas, kot govori o Litvi oziroma o pribaltskih republikah. Če se vam zdi potrebno podpreti procese ob Baltiku, potem sem jaz tudi za varianto, ki jo je predlagal tovariš Smole, da pač sporočimo, da jih v njihovih prizadevanjih razumemo in podpiramo. Pa ni treba, da govorimo, kaj vse mi pri tem delamo, želimo narediti, smo naredili, bomo naredili in tako dalje, ker so na ta način zveze postavljene veno dvoumne in v resnici mi s tako resolucijo pošiljamo resolucijo sami sebi bolj kot drugim. Na nek način tako označujemo svoje namene, ne vem, če Litvance sploh zanima, kaj se z nami dogaja, ne pa, da podpiramo njihova delovanja.
No, in tretja zadeva; strinjam se s predhodnikom, ki je omenil, da bi takšne resolucije morale biti tako preproste, da jih lahko sprejmemo brez diskusije. Tisti trenutek, ko se je diskusija o tem začela, pa naj jo je začel kdorkoli pomeni, ta besedilo brez pomislekov ne moremo sprejeti in je verjetno pametno, da se dogovorimo drugače. Ali odločimo namero o tem besedilu na naslednjo sejo ali pa ustanovimo neke vrste komisijo, ki bo pripravila drugo besedilo in ga v imenu skupščine poslala. Menim, da ne bi bilo korektno sedaj razčiščevati, ali iti na preglasovanje o takem besedilu ali ne. Če se bomo kljub temu odločili za predložene besedilo resolucije, bom glasoval zanj, ker se mi zdi pomembno, da jih podpremo.
Mislim pa, da se obnašamo na nek način nekorektno do sebe, ne do Litve. Hvala lepa.

DR. RAJKO PIRNAT: Gospod predsednik, hvala. Samo na prvi pogled zgleda, kot da je resolucijo o Litvi dajati na prvo zasedanje te skupščine nekoliko prenagljeno, ko še ni delovnih teles, ko besedila ni bilo mogoče v celoti uskladiti, da bi ga sprejemali z aklamacijo.
Gre namreč za prvo zasedanje skupščine in na njej smo danes aklamcij doživeli precej. Na tem prvem zasedanju skupščine moremo določiti duh te skupščine, glavno smer, v katerem bo delovala. Menim, da nič ne izraža bolje tega duha, za katerega se gotovo vsi prizadevamo, vsaj tako je bilo danes s te govornice že večkrat povedano, kot prav ta resolucija o Litvi. Kajti resolucijo o Litvi, seveda kot je bilo že bistroumno ugotovljeno, sporoča dvoje. Najprej, da je Slovenija država, ki hoče voditi svojo zunanjo politiko in da priznava, da so tudi vse pribaltske države samostojne države. Vse to pa izhajajoč iz pravice, ki je prva in najbolj poglavitna in ki je tudi kot prva zapisana v mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, torej pravicah do samoodločbe naroda. Menim, da ni nikogar v tej dvorani, ki bi tej pravici lahko oporekal. Tudi če je zapisano v brzojavki, s tem kot je ugovarjal Franco Juri, da se mi zdi to prejudiciranje uresničevanja pravice do samoodločbe.
Torej, menim, da tega enostavno ni mogoče prejudicirati. Pravica do samoodločbe je že implicite prejudicirana, ker je, obstoji in je neodtuljiva. Zato mislim, da moramo že danes na prvem zasedanju resolucijo o Litvi sprejeti. Povsem pa je treba sprejeti predlog tovariša Školča, da se oblikuje komisija, ki bi po potrebni in na podlagi današnje razprave oblikovala dokončno besedilo resolucije. Morda bo tudi ugotovila ustavnopravne in mednarodne pravne razsežnosti tega dokumenta, čeprav menim, da glede tega ni spornosti. Vsaj za ustavnopravne sem skoraj prepričan, da glede na amandmaje, ki jih je prejšnja skupščina sprejela in ki so povečali pristojnosti Republike Slovenije na področju zunanjih zadev, da tako resolucijo ta skupščina lahko sprejme. Ne bi več zavlačeval, hotel sem samo temeljno sporočilo, da ta resolucija ni samo še en dokument, ki ga lahko odložimo na naslednjo sejo. Ta resolucija je bistvo za usmeritev nadaljnjega dela te skupščine. Hvala.
MAG. SPOMENKA HRIBAR: Menim, da je že samo sprejetje resolucije, v kateri priznavamo tri baltiške države, njihovo samostojnost in njihove odločitve, državniško dejanje Slovenije. Zato je tudi po mojem mnenju nepotrebno posebej razglašati naše stališče o suverenosti in tako naprej. Mirne duše lahko spustimo 2., 3. in 4. alineo. Besedilo bi se preprosto glasilo. "Nova, na prvih povojnih demokratičnih volitvah izvoljena Skupščina Republike Slovenije je na svojem zasedanju 9. maja 1990 sprejela naslednjo resolucijo" To, kar je bilo tiskano močnejše. Slovenska skupščina kot najvišji državni organ Republike Slovenije in tako naprej. Samo po sebi je to že državniško dejanje in obnašanje tega parlamenta. Ni potrebno na nek način še posebej poudarjati in postavljati svojih problemov.
Prav tako se strinjam s predlogom tovariša Školča, da naj bi nekaj podobnega naredila tudi država Jugoslavija. Mogoče bi dali v tem smislu kakšno pobudo, vendar menim, da je za našo konstituiranje dovolj, če sprejmemo resolucijo in bi predlagala, da bi po današnji seji tudi sprejeli. Hvala.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Torej, glede na razprave, moram ugotoviti, da je najprej potrebno čisto načelno glasovanje o tem, ali smo za to, da se ta resolucija sploh sprejme ali ne. Na to pa še o amandmajih, kot so bili predloženi. Zato bi jaz dal najprej na glasovanje, ali smo za to, da se ta resolucija v načelu sploh sprejme danes, ali ne.
Kdo je za to, da se ta resolucija sprejme? (Vsi delegati.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo soglasno odločili, da resolucijo sprejmemo.
Prosim, besedo ima Miran Potrč.

MIRAN POTRČ: Gospod predsednik, brez zamere delegat Školč in jaz sva predlagala, da bi bila oblikovana skupina, ki bi resolucijo pripravila. Sam sem predlagal, da na današnji (ali kasnejši seji, Školč pa za današnji. Prosil bi za proceduralni sklep, da ga damo v razpravo, ker bo lažje delo, kot če bomo po vseh amandmajih na današnji seji razpravljali skupaj. Več jih je, lahko pa jih tudi tako izglasujemo.
Povedal bom enako kot Emil Milan Pintar, glasoval bom za vsako besedilo, vendar ne bom zadovoljen z vsakim načinom sprejemanja. Če tega ne boste dali na glasovanje, potem bom pač dolžan predlagati tudi dva, tri svoje amandmaje, ki sem jih že najavil, čeprav bi bilo to mogoče opraviti v skupini. Ali želite, da jih sedaj povem?

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Najprej se moramo odločiti, če izvolimo posebno skupino, ki naj pripravi besedilo. Prosil bi predloge za skupino, ker brez predloga ne moremo glasovati.

MIRAN POTRČ: Je mogoče glasovati brez predloga, ker to načelno opredelitev. Najbrž je preveč, če sedaj zahtevam od vsakih predstavnikov strank, da se odločajo o svojih kandidatih, če še vemo, ali bo to določeno. Najbrž pa ni vprašanje, če bo opredelitev sprejeta, da bomo skupino lahko oblikovali.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Če prav razumem, to pomeni, da danes imenujemo skupino, ki naj pripravi besedilo, samo resolucijo sprejemamo na naslednji seji. (Tudi danes.) Se strinjam.
Dajem na glasovanje predlog, ali smo za to, da se oblikuje delovna skupina, ki naj pripravi dokončno besedilo.
Kdo je za? (Večina.) Je kdo proti? (1 delegat.) Se je kdo vzdržal? (3 delegati.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet z večino glasov. Prosim, za predloge.

MIRAN POTRČ: Jaz bi, gospod predsednik, predlagal, da ima skupina 11 članov, da 6 članov predlagajo predstavniki Demosa, 2 predlagajo predstavniki ZSMS - Liberalna stranka in ZKS - Stranka demokratične prenove in enega predstavniki Socialistične zveze, lahko ima skupina tudi 12 članov, da imajo tudi Neodvisni svojega predstavnika. Kar zadeva Stranko demokratične prenove, bi po našem dogovoru predlagal Emila Milana Pintarja in sebe. Hvala.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Prosim, da predstavniki Demosa predlagajo 6 članov: Matjaž Šinkovec, Tone Peršak, Spomenka Hribar, dr. Leo Šešerko, Vitomir Gros, dr. Rajko Pirnat; ZSMS - Liberalna stranka, ZKS: Emil Milan Pintar, Miran Potrč in SZDL-SZ Darja Lavtižar Bebler...

JANEZ JANŠA: Gospod predsednik, kolegi poslanci. Čisto oseben predloge imam in ni strankarsko usklajen. Predlagam, da se skupina sestane, vendar ne danes. Trdno sem prepričan, da če odredimo odmor, ne bo več zagotovljena sklepčnost. Prav gotovo pa bo naslednja seja skupščine sklicana kot izredna, kar poslovnik dopušča, zaradi oblikovanja nove vlade. Torej, bo zelo kmalu nova seja in takrat lahko opravimo tudi glasovanje oziroma sprejmemo resolucijo.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Bi želel glede tega vprašanja kdo razpravljati? (Da.) Prosim.

JOŽEF ŠKOLČ: Spoštovani poslanci in poslanke. Ne mislim za vsako ceno nasprotovati predlogu Janeza Janše. Mislim pa, da je poslanka Hribarjeva dala odlično izhodišče, na osnovi le-te v nekaj minutah uskladimo glede na vse, kar smo tukaj slišali. To izhodišče, če sem prav razumel, je, da se vse skupaj lahko skrči na prvi in predzadnji odstavek. Zdi se mi, da bi bilo tako v polni meri doseženo vse to, o čemer smo govorili in gre čez tisto, kar se da striktno zagovarjati s stališča poznavalcev mednarodnih razsežnosti. Predlagal bi, da se poskušamo v nekaj minutah uskladiti, če smo še sklepčni.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Predlog je, da ugotovimo sklepčnost. Najprej ugotavljamo za Družbenopolitični zbor. (44 prisotnih.) Družbenopolitični zbor je še sklepčen. Koliko delegatov Zbor občin je prisotnih? (37 prisotnih.) Ugotavljam, da ta zbor ni več sklepčen. Zato ni potrebno ugotavljati sklepčnosti za Zbor združenega dela, ker je za sklepanje potrebna sklepčnost vseh treh zborov.
S tem ugotavljam, da nismo sposobni voditi razprave tudi o še naslednji točki dnevnega reda, to je predlogi in vprašanja delegatov. Prosim.

IVAN TOMŠE: Ker ima eno prošnjo, ki ni vezana na sklepčnost, sem si dovolil, da vam vzamem eno minuto. Prošnja se nanaša na tehnično vodstvo TV Slovenije, da prouči vse možnosti, da se reflektorji ne bi usmerjali v naše oči. Kajti težko je delati, ko nas več čas zasedanja moti močna svetloba. Hvala.

PREDSEDNIK DR. FRANCE BUČAR: Moram še to ugotoviti, da ne glede na našo sedanjo sklepčnost, je skupina, ki smo jo imenovali, lahko validna v tem smislu, da pripravi predlog. Predlog se tako ali tako validira na naslednji seji. s tem končujem skupno sejo.
Opozoril bi vas na to, da računajte z možnostjo, vse pa je odvisno od Predsedstva, kdaj bo imenovalo mandatarja, da bi lahko v začetku prihodnjega tedna bila potrebna seja. Za imenovanje izvršnega sveta. Hvala lepa. Prosim.

ALOJZ PETERLE: To je čez točko razno, ampak rad bi se zahvalil tisti skrbni roki oziroma srcu, ki je poskrbelo za to čudovito okrasitev za današnjo svečanost. Mislim, da smo dolžni posebno zahvalo za to pozornost. (Aplavz.)

(Seja se je končala 10. maja 1990 ob 01.35 uri.)

VSEBINA

SKUPNA SEJA
VSEH ZBOROV SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE

(1. seja - 9. maj 1990)

PRED DNEVNIM REDOM: STRAN

1. Pozdravni nagovor predsedujočega ...................... 1

2. Proceduralne zadeve ................................... 2

GOVORNIKI:
Janko Halb ............................................ 2
Miran Potrč ........................................... 3
Janez Črnej ........................................... 4
Jože Smole ............................................ 4
Ivan Dretnik .......................................... 4
Jože Zupančič ......................................... 5
Ivo Daneu ............................................. 5

3. Glasovanje o predlogu za novega
predsedujočega 1. skupne seje ......................... 5

GOVORNIK:
dr. Ludvik Toplak ..................................... 5

4. Ugotavljanje prisotnosti delegatov .................... 6

GOVORNIK:
dr. Rajko Pirnat ...................................... 6

5. Določitev dnevnega reda ............................... 7

GOVORNIKI:
Anton Peršak .......................................... 7
Dušan Semolič.......................................... 7
Peter Bekeš ........................................... 8
Edvard Oven ........................................... 8
dr. Rajko Pirnat ...................................... 8
Gregor Golobič ........................................ 9
Dušan Semolič ......................................... 9
dr. Hubert Požarnik ................................... 9
dr. Rajko Pirnat ...................................... 9
Jaša L. Zlobec ....................................... 10
Tone Partljič ........................................ 10
Janez Janša .......................................... 10
Jože Zupančič ........................................ 11
Mile Šetinc .......................................... 11
dr. Andrej Capuder ................................... 12
Vitomir Gros ......................................... 12
Janez Janša .......................................... 12
Roman Jakič .......................................... 13
Marko Kranjec ........................................ 13
Jože Zakonjšek ....................................... 13
Anton Peršak ......................................... 13
dr. Ciril Ribičič .................................... 14
Franc Lovšin ......................................... 14
Jože Smole ........................................... 15
Mile Šetinc .......................................... 15

DNEVNI RED:

1. Izvolitev predsednika in podpredsednikov
Skupščine Republike Slovenije
(1. točka dnevnega reda) ............................. 16

GOVORNIKI:
dr. Rajko Pirnat ..................................... 16
Tone Partljič ........................................ 17
dr. Ciril Ribičič .................................... 18
Franco Juri .......................................... 18
mag. Janez Kocijančič ................................ 19
Alojz Peterle ........................................ 20
Tone Partljič ........................................ 20
Janez Lukač .......................................... 21
dr. Ciril Ribičič .................................... 23
Dušan Semolič ........................................ 23
dr. Ciril Ribičič .................................... 24
dr. Rajko Pirnat ..................................... 24
Ivan Tomše ........................................... 24
Anton Tomažič ........................................ 24
Milan Aksentijevi} ................................... 25
Edvard Oven .......................................... 25
Alojz Peterle ........................................ 25
Darja Lavtižar-Bebler ................................ 25
Marko Herman ......................................... 26
dr. France Bučar ..................................... 27
Vano Gošnik .......................................... 31
Vitodrag Pukl ........................................ 31

2. Slovesna izjava predsednika in članov
Predsedstva Republike Slovenije
(2. točka dnevnega reda) ............................. 32

GOVORNIK:
Milan Kučan .......................................... 32

3. Sklep skupne seje o imenovanju generalnega
sekretarja in njegovega namestnika ................... 39

4. Izvolitev Komisije Skupščine Republike
Slovenije za volitve, imenovanja in
administrativne zadeve
(3. točka dnevnega reda) ............................. 40

GOVORNIKI:
Zoran Thaler ......................................... 40
Dušan Semolič ........................................ 41
Janez Janša .......................................... 41
Miran Potrč .......................................... 41
dr. Rajko Pirnat ..................................... 41
Marjan Podobnik ...................................... 42
dr. Rajko Pirnat ..................................... 43

5. Predlog resolucije o Litvi, Estoniji in
Letonski s pozdravnimi brzojavkami
(4. točka dnevnega reda) ............................. 44

GOVORNIKI:
Anton Peršak ......................................... 44
Franco Juri .......................................... 44
Miran Potrč .......................................... 44
Jože Smole ........................................... 45
France Tomšič ........................................ 46
Anton Peršak ......................................... 46
Jožef Školč .......................................... 47
Emil Milan Pintar .................................... 48
dr. Rajko Pirnat ..................................... 49
mag. Spomenka Hribar ................................. 49
Miran Potrč .......................................... 50
Miran Potrč .......................................... 51
Janez Janša .......................................... 51
Jožef Školč .......................................... 51

6. Proceduralen predlog ................................. 52

GOVORNIKA:
Ivan Tomše ........................................... 52
Alojz Peterle ........................................ 52

7. Seznam govornikov .................................. II/1

SEZNAM GOVORNIKOV

SKUPNA SEJA
VSEH ZBOROV SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE

(1. seja - 9. maj 1990)

GOVORNIKI: STRAN

Aksentijevi} Milan ....................................... 25
Bekeš Peter ............................................... 8
Bučar dr. France ......................................... 27
Capuder dr. Andrej ....................................... 12
Črnej Janez ............................................... 8
Daneu Ivo ................................................. 5
Dretnik Ivan .............................................. 4
Golobič Gregor ............................................ 9
Gošnik Vano .............................................. 31
Gros Vitomir ............................................. 12
Halb Janko ................................................ 2
Herman Marko ............................................. 26
Hribar mag. Spomenka ..................................... 49
Jakič Roman .............................................. 13
Janša Janez .................................. 10, 12, 41, 51
Juri Franco .......................................... 18, 44
Kocijančič mag. Janez .................................... 19
Krajec Mirko ............................................. 13
Kučan Milan .............................................. 32
Lavtižar-Bebler Darja .................................... 25
Lovšin Franc ............................................. 14
Lukač Janez .............................................. 21
Oven Edvard ........................................... 8, 25
Partljič Tone .................................... 10, 17, 20
Peršak Anton .................................. 7, 13, 44, 46
Peterle Alojz ........................................ 20, 25
Pintar Emil Milan ........................................ 48
Pirnat dr. Rajko ................ 6, 8, 9, 16, 24, 41, 43, 49
Podobnik Marjan .......................................... 42
Potrč Miran ............................... 3, 41, 44, 50, 51
Požarnik dr. Hubert ....................................... 9
Pukl Vitodrag ............................................ 31
Ribičič dr. Ciril ............................ 14, 18, 23, 24
Semolič Dušan .................................. 7, 9, 23, 41
Smole Jože ........................................ 4, 15, 45
Šetinc Mile .......................................... 11, 15
Školč Jožef .......................................... 47, 51
Thaler Zoran ............................................. 40
Tomše Ivan ........................................... 24, 52
Tomažič Anton ............................................ 24
Tomšič France ............................................ 46
Toplak dr. Ludvik ......................................... 5
Zakonjšek Jože ........................................... 13
Zlobec Jaša L. ........................................... 10
Zupančič Jože ......................................... 5, 11