Pravni red Evropske unije 

Pri pravu Evropske unije velja načelo primarnosti, kar pomeni, da pravila, sprejeta na ravni Unije, prevladajo nad pravili, vsebovanimi v pravnih redih držav članic.
Pravo EU je avtonomno pravo, saj svoje veljavnosti ne črpa iz morebitne poznejše odobritve nacionalnih organov držav članic, temveč se opira na zakonodajne pristojnosti institucij in organov EU.

Pravni red EU sestavljata primarna in sekundarna zakonodaja. Primarno zakonodajo predstavljajo ustanovitvene pogodbe, na katerih temeljita Evropska unija in Evropska skupnost za atomsko energijo, spremembe in dopolnitve ustanovitvenih pogodb in pogodbe o pristopu k Evropski uniji. Sekundarno zakonodajo tvorijo pravni akti Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki jih sprejemajo institucije EU. V ta sklop se uvrščajo uredbe, direktive, sklepi, odločbe, priporočila in mnenja.

Pomemben pravni vir so tudi mednarodni sporazumi in sodna praksa organov Evropske unije s pravosodnimi pooblastili – to sta Sodišče Evropskih skupnosti in Sodišče prve stopnje.

1. decembra 2009 je začela veljati Lizbonska pogodba .Ta pogodba spreminja sedanji pogodbi o Evropski uniji in Evropski skupnosti, vendar ju ne nadomešča. Lizbonska pogodba je zaključila večletna pogajanja o institucionalnih zadevah.

S svojimi določili je Lizbonska pogodba usmerjena v doseganje ciljev, kot so:
– bolj demokratična in bolj pregledna EU: z večjo vlogo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, z več več možnostmi za izražanje mnenja državljanov in boljšim pregledom nad pristojnostmi na evropski in nacionalni ravni;
– učinkovitejša EU: s poenostavljenimi metodami dela in pravili glasovanja, z racionaliziranimi in sodobnejšimi institucijami za Unijo z 28 članicami;
– EU pravic in vrednot, svobode, solidarnosti in varnosti: z uveljavitvijo vrednot EU, z vključitvijo Listine temeljnih pravic v primarno zakonodajo EU in z novimi mehanizmi solidarnosti;
– EU z enotnim nastopom na svetovnem prizorišču: z združitvijo zunanjepolitičnih orodij EU pri oblikovanju in odločanju o novih politikah, z možnostmi za izkoriščanje ekonomske, humanitarne, politične in diplomatske moči za uveljavitev evropskih interesov in vrednot v svetu, a s sočasnim spoštovanjem interesov posameznih držav članic.

Na portalu EUR-LEx je dostopno prečiščeno besedilo Lizbonske pogodbe
z  vsemi protokoli.
 

V sklopu o sodelovanju Državnega zbora v zadevah Evropske unije je še več informacij o vplivu določil Lizbonske pogodbe na delo Državnega zbora.

Pomen Lizbonske pogodbe je podrobneje razložen na portalu Europa.

Lizbonska pogodba, ki velja od 1. decembra 2009, je spremenila prej veljavni pogodbi o Evropski uniji in o ustanovitvi Evropske skupnosti. Od Lizbonske pogodbe dalje se druga od pogodb imenuje Pogodba o delovanju Evropske unije.

Lizbonska pogodba je okrepila vlogo nacionalnih parlamentov. Ti so zdaj prvič formalno vključeni v procese sprejemanja evropske zakonodaje. Pravice in obveznosti nacionalnih parlamentov so urejene z določbami pogodbe in s protokoli.

Protokol o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji ureja obveščanje nacionalnih parlamentov in medparlamentarno sodelovanje. Protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti s svojimi določbami preprečuje, da bi EU pri svojem delovanju posegala na tista področja, ki niso v njeni pristojnosti, ampak ostajajo v pristojnosti držav članic.

Nacionalni parlamenti, ki so jih institucije EU dolžne obveščati o osnutkih zakonodajnih aktov EU in o prošnjah za pristop k EU, dejavno prispevajo k dobremu delovanju EU, tako da skrbijo za spoštovanje načela subsidiarnosti, sodelujejo v mehanizmih ocenjevanja izvajanja politik na področju svobode, varnosti in pravice, sodelujejo v postopkih pri reviziji ustanovitvenih pogodb, vključeni so v politični nadzor Europola in Eurojusta in so udeleženi pri medparlamentarnem sodelovanju med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom.

Protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti s postopkom za zgodnje opozarjanje (early warning procedure) omogoča, da nacionalni parlamenti preučijo skladnost zakonodajnih osnutkov Komisije in drugih institucij EU ter posredujejo svoja mnenja. V postopku opozorijo na morebitne kršitve načela subsidiarnosti. Ob zadostnem številu obrazloženih mnenj so pod določenimi pogoji in na predpisan način predvidene ponovne preučitve zakonodajnega predloga. 

Uveljavitev Lizbonske pogodbe je vplivala tudi na Poslovnik Državnega zbora. Za uresničevanje pristojnosti, ki jih nacionalnim parlamentom daje Lizbonska pogodba, so poslanci decembra 2010 sprejeli ustrezne spremembe in dopolnitve poslovnika. Cilj teh sprememb in dopolnitev je učinkovita vključenost Državnega zbora v postopke odločanja na ravni EU (v skladu z določbami Lizbonske pogodbe) ter večja aktivnost matičnih delovnih teles pri obravnavi tistih zadev EU, ki so že v zakonodajnem postoku. 

Več o Lizbonski pogodbi na portalu Evropske unije.

Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije in drugi akti, ki urejajo ustanovitev in delovanje Evropske unije, so dostopni na portalu EUR-Lex.
 

Protokol o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji

Protokol o uporabi načela subsidiarnosti in sorazmernosti
 

Cilj protokola je preprečiti, da bi Evropska unija pri delovanju posegala na področja, ki niso v njeni pristojnosti, ampak ostajajo v pristojnosti držav članic. Vsak nacionalni parlament lahko po posredovanju zakonodajnega osnutka poda obrazloženo mnenje (reasoned opinion), v katerem poda razloge, zaradi katerih meni, da predlog ni v skladu z načelom subsidiarnosti.

Za posredovanje teh mnenj je predviden časovni rok osmih tednov. Toliko časa mora preteči od dne, ko je parlamentom dostopen osnutek zakonodajnega akta v uradnih jezikih Evropske unije, do dne, ko je osnutek uvrščen na začasni dnevni red zakonodajnih institucij. Pri tem nadzoru načela subsidiarnosti s strani nacionalnih parlamentov poznamo postopek z oranžnim kartonom in postopek z rumenim kartonom. 

Če v okviru rednega zakonodajnega postopka obrazložena mnenja o neskladnosti z načelom subsidiarnosti predstavljajo najmanj navadno večino glasov (trenutno 29 glasov), dodeljenih nacionalnim parlamentom, je treba predlog ponovno preučiti. Po ponovni preučitvi se lahko Komisija ali druga institucija, ki je akt predlagala, odloči, ali bo predlog ohranila, spremenila ali umaknila.

Če se predlagatelj predloga odloči, da bo svoj predlog kljub temu ohranil, sledi poseben postopek. Predlagatelj mora podati obrazloženo mnenje, v katerem razloži, kako je upoštevano načelo subsidiarnosti. To brazloženo mnenje predlagatelja se skupaj z obrazloženimi mnenji nacionalnih parlamentov predloži zakonodajnima institucijama, to je Svetu (Evropske unije) in Evropskemu parlamentu. Obe instituciji se nato odločita, ali bosta zakonodajni postopek nadaljevali ali ne.

Če na podlagi večine, ki je 55 % članov Sveta, ali večine oddanih glasov v Evropskem parlamentu zakonodajalec meni, da predlog ni združljiv z načelom subsidiarnosti, se zakonodajni predlog ne obravnava več. Ta postopek se imenuje postopek z oranžnim kartonom. 

Za uresničevanje pristojnosti iz Lizbonske pogodbe je Državni zbor sprejel ustrezne spremembe in dopolnitve Poslovnika Državnega zbora. Ključne novosti urejajo postopke za nadzor nad upoštevanjem načela subsidiarnosti v osnutku zakonodajnega akta, za tožbe zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom pred Sodiščem Evropske unije, za obravnavo tistih pobud Evropskega sveta, ki se nanašajo na postopke za spremembo pogodb, za obravnave predlogov Sveta glede pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, za obravnave prošenj za pristop k EU ter za sodelovanja v mehanizmih ocenjevanja izvajanja politik Evropske unije v okviru območja svobode, varnosti in pravice.

a) Postopek nadzora nad upoštevanjem načela subsidiarnosti v osnutku zakonodajnega akta

V ta postopek so vključeni pristojni odbor (Odbor za zadeve Evropske unije ali Odbor za zunanjo politiko) in matična delovna telesa, lahko pa tudi Državni zbor na plenarnem zasedanju. Postopek se izvede na zahtevo najmanj četrtine vseh poslancev ali na podlagi sklepa pristojnega odbora ali matičnega delovnega telesa. O izpolnjevanju pogojev za izvedbo postopka odloči Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. 

Matično delovno telo je tisto, ki prvo sprejme mnenje o skladnosti osnutka z načelom subsidiarnosti. Morebitno ugotovljeno kršitev posebej utemelji in mnenje pošlje pristojnemu odboru. Ta nato na podlagi mnenja matičnega delovnega telesa sprejme sklep o skladnosti osnutka zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti. Pristojni odbor ali najmanj četrtina poslancev pa lahko zahteva, da o skladnosti osnutka zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti na seji odloči Državni zbor. 

Kadar je ugotovljena kršitev, predsednik Državnega zbora sklep z obrazložitvijo pošlje predsednikom Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Prav tako predsednik Državnega zbora o začetku in zaključku postopka nadzora nad upoštevanjem načela subsidiarnosti obvesti Državni svet.

b) Postopek tožbe zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom pred Sodiščem Evropske unije

V ta postopek so vključeni pristojni odbor, matična delovna telesa in Državni zbor. Postopek se izvede na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali na podlagi sklepa pristojnega odbora ali matičnega delovnega telesa. Matično delovno telo obravnava zahtevo/sklep ter sprejme mnenje o kršitvi načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom. Morebitno ugotovljeno kršitev posebej utemelji in mnenje pošlje pristojnemu odboru. Ta nato na podlagi mnenja matičnega delovnega telesa sprejme predlog sklepa z obrazložitvijo o zahtevi/sklepu ter ga posreduje v sprejem Državnemu zboru. 

Če Državni zbor sprejme sklep, s katerim ugotovi kršitev načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom, predlagatelj pripravi nalog za vložitev tožbe in usmeritvena navodila za zastopanje. Predsednik Državnega zbora posreduje sklep z obrazložitvijo, omenjeni nalog ter usmeritvena navodila Državnemu pravobranilstvu ter obvesti predlagatelja.

V skladu z (novim) 11.a členom Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije Državno pravobranilstvo na podlagi prejetih dokumentov Državnega zbora pripravi končno besedilo tožbe ter jo vloži na Sodišče Evropske unije. Hkrati sproti obvešča Državni zbor o poteku postopka pred Sodiščem Evropske unije, o svojih dejavnostih ter o odločitvah, ki jih sprejme Sodišče Evropske unije.

c) Obravnava pobude Evropskega sveta iz člena 48(7) Pogodbe o Evropski Uniji

Člen 48(7) Pogodbe o Evropski uniji se nanaša na postopke za spremembe ustanovitvenih pogodb. Pobudo Evropskega sveta za takšno spremembo obravnavajo pristojni odbor, matično delovno telo in Državni zbor. Matično delovno telo pripravi mnenje o pobudi in ga posreduje pristojnemu odboru, ki se opredeli do pobude. O pobudi Evropskega sveta nato razpravlja in odloča Državni zbor. O sprejeti odločitvi glede pobude predsednik Državnega zbora obvesti predsednika Evropskega sveta in Državni svet.

č) Obravnava predloga Sveta iz člena 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske Unije

Člen 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije se nanaša na pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah. Predlog Sveta, ki se nanaša na to sodelovanje, obravnavata pristojni odbor in matično delovno telo, lahko pa tudi Državni zbor. Matično delovno telo pripravi mnenje o predlogu in ga posreduje pristojnemu odboru, ki odloči o podpori predlogu Sveta. Na zahtevo pristojnega odbora ali najmanj četrtine poslancev o podpori predlogu Sveta odloči Državni zbor. O sklepu glede predloga Sveta predsednik Državnega zbora obvesti predsednika Sveta in Državni svet.

d) Obravnava prošnje za pristop k Evropski uniji

Prošnjo za pristop obravnava oziroma se z njo seznani Državni zbor na prvi seji po prejemu obvestila.

e) Sodelovanje v mehanizmih ocenjevanja izvajanja politik Evropske unije v okviru območja svobode, varnosti in pravice

Državni zbor se seznani z vsebino in rezultati ocenjevanja izvajanja politik Evropske unije iz naslova območja svobode, varnosti in pravice, ki mu jih pošlje Svet, na prvi seji po prejemu obvestila.

Ti postopki so opredeljeni v členih 154.m–154.s Poslovnika Državnega zbora.

Pravna podlaga tega postopka je 154.m člen Poslovnika Državnega zbora, in sicer pododdelek e Nadzor nad upoštevanjem načela subsidiarnosti. Postopek se torej lahko konča na pristojnem odboru ali na seji Državnega zbora.

Pravna podlaga tega postopka je 154.n člen Poslovnika Državnega zbora, in sicer pododdelek f Tožba zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom pred Sodiščem Evropske unije. Postopek se vselej konča na seji Državnega zbora.

Pravna podlaga tega postopka je 154.o člen Poslovnika Državnega zbora, in sicer pododdelek g Obravnava pobude Evropskega sveta iz člena 48(7) Pogodbe o Evropski uniji. Postopek se vselej konča na seji Državnega zbora.

Pravna podlaga tega postopka je 154.p člen Poslovnika Državnega zbora, in sicer pododdelek h Obravnava predloga Sveta iz člena 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Postopek se torej lahko konča na pristojnem odboru ali na seji Državnega zbora.

Pravna podlaga tega postopka je 154.r člen Poslovnika Državnega zbora, in sicer pododdelek i Obravnava prošnje za pristop k Evropski uniji.

Pravna podlaga tega postopka je 154.s člen, in sicer poddodelek j Sodelovanje v mehanizmih ocenjevanja izvajanja politik Evropske unije v okviru območja svobode, varnosti in pravice.