Sestava in organiziranost 

Državni zbor sestavlja 90 poslancev, državljanov Republike Slovenije. V primerjavi z drugimi parlamenti je število poslancev relativno majhno, a proporcionalno ustreza številu prebivalcev Slovenije (okoli 2 milijona).

Poslanci so izvoljeni na splošnih volitvah, na temelju enakega, neposrednega in tajnega glasovanja. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Volitve v Državni zbor razpiše predsednik republike. Poslanski mandat traja štiri leta, če ne pride do morebitnih predčasnih volitev. Za poslanca je lahko izvoljen vsak državljan, ki je dopolnil 18 let in je opravilno sposoben.

Poslanci svojo poslansko funkcijo opravljajo poklicno, zaradi česar ne smejo opravljati funkcij ali dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo poslanca. Poslanec ne sme biti član Državnega sveta, ne sme poklicno opravljati funkcije v organih lokalnih skupnosti ter ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije. 

V Državni zbor se po posebnih volilnih pravilih vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti – gre za neposredna predstavnika obeh narodnih skupnosti, ki imata hkrati tudi splošni predstavniški mandat.

Slovenija že z ustavo zagotavlja obsežno varstvo pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. V Državnem zboru je zagotovljena enakopravnost italijanskega in madžarskega jezika s slovenskim jezikom, ki je uradni jezik poslovanja parlamenta. Poslanca obeh narodnih skupnosti imata pravico govoriti in pisno vlagati predloge, pobude, vprašanja in druge vloge v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Njuni govori in vloge se v takšnih primerih prevajajo v slovenski jezik. Poslanca narodnih skupnosti imata v Državnem zboru avtomatično položaj poslanske skupine, za razliko od drugih poslanskih skupin,ki jih lahko praviloma ustanovijo najmanj trije poslanci. Poleg tega imata pravico, da sama izbereta delovna telesa, v katerih želita sodelovati. 

Poslanec ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej Državnega zbora in njegovih delovnih teles, katerih član je, ter da sodeluje pri delu in odločanju v Državnem zboru in delovnih telesih. Da bi lahko svoje delo opravljal nemoteno in kakovostno, ima med drugim pravice:
– predlagati Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje zakon ali drug akt,
– predlagati, naj Državni zbor razpiše referendum o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom,
– dajati poslanske pobude in postaviti Vladi ali posameznemu ministru ali generalnemu sekretarju Vlade poslanska vprašanja,
– zahtevati od organov državne uprave in organov lokalnih skupnosti obvestila in pojasnila, ki jih potrebuje pri delu v volilni enoti. 

Nekatere pravice lahko poslanci v skladu z zakonom in Poslovnikom Državnega zbora uresničujejo le v manjših ali večjih skupinah (ne glede na strankarsko pripadnost). Tako imajo na primer. najmanj 3 poslanci skupaj pravico ustanoviti poslansko skupino, skupina najmanj 10 poslancev pa lahko na primer:
– vloži predlog za izvolitev novega predsednika Vlade (če kandidat predsednika republike pri prvem glasovanju ne dobi potrebne večine),
– sproži v Državnem zboru interpelacijo o delu Vlade ali posameznega ministra,
– predlaga, naj Državni zbor pred Ustavnim sodiščem obtoži predsednika Vlade ali ministra,
– predlaga razpravo o vprašanjih širšega pomena.

Skupina najmanj 30 poslancev ima pravico:
– zahtevati, naj Državni zbor razpiše referendum o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom,
– zahtevati, naj Državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena,
– predlagati, naj Državni zbor obtoži predsednika republike pred Ustavnim sodiščem,
– zahtevati, naj Državni zbor predlagano spremembo Ustave predloži v sprejetje volivcem na referendumu.

Z zagotavljanjem nemotenega in kakovostnega dela poslancev je povezana tudi poslanska imuniteta. Poslanec jo uživa od potrditve do prenehanja mandata. Imuniteta določa, da poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah Državnega zbora ali njegovih delovnih teles.Podrobnosti o poslanski imuniteti so opredeljene v 83. členu Ustave in v Poslovniku Državnega zbora (členi 20 –210)

Skupina najmanj 10 poslancev ima vrsto pravic zlasti v zakonodajnem postopku. Te pravice izrecno določa Poslovnik Državnega zbora.

Predsednik Državnega zbora 

Podpredsedniki Državnega zbora 

Kolegij predsednika Državnega zbora sestavljajo predsednik in podpredsedniki, vodje poslanskih skupin ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Pri delu Kolegija redno sodelujeta generalni sekretar Državnega zbora in vodja Zakonodajnopravne službe Državnega zbora, predsednik pa lahko povabi tudi predsednike delovnih teles, predstavnike Vlade, strokovne delavce Državnega zbora in druge. 

Kolegij odloča o:
– predlogu za sprejetje predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik Vlade veže vprašanje zaupnice na sprejetje zakona,
– predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku,
– predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona,
– času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev sej,
– številu mest v delovnem telesu, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa,
– sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih,
– roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora, in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku.

Kolegij sprejema tudi program dela Državnega zbora za posamezno leto, ki določa dneve zasedanj Državnega zbora in njegovih delovnih teles. Prav tako Kolegij sprejema terminske programe, ki obsegajo seznam predvidoma obravnavanih zadev, in dneve, ko se bodo posamezne zadeve obravnavale na sejah delovnih teles za obdobje najmanj dveh mesecev. Kolegij obravnava vprašanja in pobude poslancev, ki se nanašajo na delo Državnega zbora, ter odloča tudi o drugih zadevah, ki so določene v Poslovniku Državnega zbora.

Kolegij je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih izrecno določa Poslovnik Državnega zbora, pa Kolegij sprejema tudi odločitve, ki zavezujejo Državni zbor.

Seje Kolegija so javne. Sklicuje in vodi jih predsednik Državnega zbora. Pobudo za sklic seje lahko poda tudi vsak član Kolegija, na zahtevo poslanske skupine pa je predsednik Državnega zbora dolžan sklicati sejo Kolegija najkasneje v sedmih dneh po vložitvi zahteve. 

Zaradi pomembnih pristojnosti, ki jih ima Kolegij, Poslovnik Državnega zbora natančno določa pravila glede udeležbe sej in glede sklepčnosti za sprejemanje odločitev Kolegija. Določbe poslovnika zagotavljajo, da lahko o najpomembnejših zadevah vedno odločajo vsi poslanci Državnega zbora in ne le člani Kolegija predsednika Državnega zbora.

Poslanci so po ustavi predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Zato je njihovo vključevanje v parlamentarne poslanske skupine prostovoljno in jih ne zavezuje pri sprejemanju odločitev. Formalno so poslanske skupine le oblika delovanja poslancev, dejansko pa so posamezne poslanske skupine praviloma sestavljene iz članov iste politične stranke, ki običajno nastopajo enotno oziroma z bolj ali manj usklajenimi stališči.

Poslansko skupino običajno ustanovijo poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, in poslanci, ki so člani iste parlamentarne stranke. Vsak poslanec je lahko član le ene poslanske skupine, posamezno skupino pa lahko ustanovijo najmanj trije poslanci. Izjema sta poslanca italijanske in madžarska narodne skupnosti, ki imata položaj poslanske skupine.

Poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, in poslanci, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki, imajo pravico ustanoviti skupino nepovezanih poslancev ali pristopiti k taki skupini, če je že ustanovljena. V posameznem mandatu se lahko ustanovi samo ena skupina nepovezanih poslancev, pogoj za njeno ustanovitev pa so najmanj trije pridruženi poslanci.

Poslanske skupine sedanjega mandata 

Poslovnik Državnega zbora natančneje opredeljuje ustanavljanje poslanskih skupin v primerih, ko se politična stranka razdeli na več novih političnih strank, ko se iz dela članstva neke stranke ustanovi nova stranka ali ko razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupne istoimenske liste.

Za spremljanje stanja na posameznih področjih, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov se v Državnem zboru ustanovijo ustrezna delovna telesa. Ko Državni zbor ne zaseda na plenarni seji, poslanci delajo v okviru teh delovnih teles.

Z zadevami, ki spadajo na isto področje, se načeloma ukvarja le eno, t. i. matično delovno telo. Matičnost delovnega telesa določa predsednik Državnega zbora. Druga delovna telesa lahko obravnavajo zadeve posameznih matičnih delovnih teles le kot zainteresirana delovna telesa.

Sestava delovnih teles in funkcije v njih se določijo glede na število poslancev v posameznih poslanskih skupinah po načelu sorazmernosti. Posebej je upoštevano tudi razmerje med poslanci vladajoče koalicije in poslanci opozicije. Večje poslanske skupine in poslanci koalicije imajo v delovnih telesih več mest od manjših poslanskih skupin in opozicije. Vsaki poslanski skupini pa je praviloma zagotovljeno najmanj eno mesto v vsakem delovnem telesu.

Delovna telesa se delijo na odbore in komisije

Odbori so praviloma ustanovljeni za področja, za katera so ustanovljena ministrstva, lahko pa tudi za več med seboj povezanih področji.

Komisije so lahko stalne (kot sta npr. Mandatno-volilna komisija in Komisija za poslovnik) ali ustanovljene po potrebi (npr. Ustavna komisija). 

Državni zbor lahko imenuje tudi posebne preiskovalne komisije za preiskave o zadevah javnega pomena. Tovrstna parlamentarna preiskava se lahko opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga:
– za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij,
– za spremembo zakonodaje na določenem področju,
– za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.
Ustava posebej omogoča uvedbo t. i. manjšinske parlamentarne preiskave, ki jo mora Državni zbor odrediti v primeru, če jo zahteva najmanj tretjina poslancev ali če jo zahteva Državni svet.

Delovna telesa sedanjega mandata

Delovno telo ima predsednika in praviloma enega podpredsednika. Če je predsednik iz vrst poslancev vladajoče koalicije, je podpredsednik iz opozicijske poslanske skupine in obratno.

Vodilne funkcije v Komisiji za nadzor javnih financ ter v Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pripadajo poslancem opozicije.