Mladica Najevske lipe

Leta 2014 je predsednik Državnega zbora Janko Veber, na jugozahodnem robu parka na vogalu zgradbe Državnega zbora med Šubičevo ulico in Trgom narodnih herojev, posadil mladico Najevske lipe, ki jo je leto pred tem prejel v dar od Občine Črna na Koroškem. Pri sajenju so mu pomagali županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, podpredsednica Državnega zbora Polonca Komar in poslanec Državnega zbora Matjaž Zanoškar.

Predsednik Državnega zbora Janko Veber je takrat dejal, da ga »veseli, da je mladico znamenite in za slovenstvo pomembne lipe lahko prenesel v glavno mesto in jo posadil ob poslopje Državnega zbora. Prepričan je, da bo uspešno rasla ob poslopju, kjer poslanke in poslanci razpravljajo in sprejemajo pomembne odločitve za Slovenijo ter da bo zrasla v mogočno drevo, podobno tistemu v Črni.«

Lipa je simbol slovenstva in domoljubja, Najevska lipa pa simbol Črne na Koroškem. Mladica starodavnega drevesa, ki trdoživo kljubuje stoletjem in s svojo mogočnostjo (višina 24 m, obseg 10,8 m) uteleša simbol življenja ter izpričuje moč preživetja, simbolizira neodtujljivo povezanost s slovenskim narodom. Po besedah županje Črne na Koroškem Romane Lesjak se bo lahko uresničila velika želja Črnjanov, da »bi lipa ob Državnem zboru, ob osrednji predstavniški instituciji, zrasla v mogočno drevo, ki bo Slovence združevalo, ne pa razdruževalo.«

V neposredni bližini, v Valvazorjevem parku, od leta 2014 raste tudi pričevalska, osamosvojitvena lipa, ki je bila prvotna posajena na Trgu republike ob razglasitvi samostojne in neodvisne Republike Slovenije 26. junija 1991.

***

Mladica najevske lipe ob zgradbi Državnega zbora aprila 2018.

Več o Najevski lipi, materi vseh lip:

Najevska lipa (čeprav je drevo lipovec, ga ljudje pogosteje imenujejo lipa) je najdebelejše in hkrati eno najbolj znanih dreves na Slovenskem. Toliko kot o njem pri nas verjetno še ni bilo napisanega o nobenem drevesu, k popularnosti pa bržkone precej prispeva vsakoletno ljudsko zborovanje z visokimi gosti iz političnega življenja.

Dostop:
Lipovec (Tilia cordata) raste ob gozdnem robu v bližini kmetije Najovnik na Ludranskem Vrhu nad Črno na Koroškem. Najobičajnejša pot pelje iz Črne navzgor po dolini Bistre in nato ob Vrtačnikovem potoku mimo Pudgarskega in Končnika do Najovnika. Lipovec stoji ob križišču le 200 m pred domačijo.

***

O pričevalski lipi

Izsek iz zapisa 32. seje Družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije (15., 16. in 22 januar, 12. februar in 18. marec 1992)

Razpravljalec delegat dr. Stanko Buser:

Spoštovani!

Dajem zelo kratko pobudo gospodu predsedniku skupščine, gospodu Bučarju. In sicer v zvezi z mladim dreveščkom lipe, ki smo ga zasadili na Trgu revolucije v času proglasitve osamosvojitve Slovenije.
To mlado lipo so posadili v neko betonsko korito, ki stoji na za to pripravljenem železnem stojalu. To je navadna betonska kad, ki so jo včeraj delavci izmerili. Notranja prostornina znaša 3,40 krat 3,40 je v kvadratu, globina zemlje je 1,40 m. To je nemogoča stvar. Tisti, ki je to domislil, bi moral biti kaznovan. Morda bodo strokovnjaki to drevo ohranili pri življenju. Spomnimo se pa, da smo ponosni na naše slovenske lipe, ki dosežejo kar precejšnjo debelino in naj bo usojena ta zgodovina tudi tej naši majhni lipici.

Zato predlagam, da to drevo presadimo iz tega betonskega korita, ki je celo umetno pozimi napajano z energijo, se pravi, se zemlja pozimi ogreva, da ne zmrzne. To je strahota. Treba bi bilo kaznovati človeka, ki je to izumil. No in da to lipo presadimo v bližnji park na Trgu revolucije v bližino spomenika revoluciji ali Kardeljevega spomenika in da omogočimo temu drevesu, da se bo razvilo v večstoletno, debelo slovensko lipo.

Upam, da me boste vsi poslanci pri tej stvari podprli in da bomo to naredili še to zimo oziroma v spomladanskem roku, ko je čas za presajanje oziroma saditev dreves.

Hvala lepa.