Poslanica predsednika Državnega zbora mag. Dejana Židana ob praznovanju 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Datum objave: 17. 8. 2019

Danes je državni praznik - združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Letos obeležujemo 100 let od zgodovinskih trenutkov po prvi svetovni vojni, ko so se po padcu cesarstev in imperijev okoli evropskih narodov zarisovale nove meje. Slovenci v Prekmurju, ki je bilo pred tem 825 let del Madžarske kraljevine, so v tem obdobju ohranili kulturno samobitnost, identiteto, tradicijo in jezik ter začutili zgodovinsko priložnost za priključitev matični domovini.

Uspelo jim je. In to kljub velikim interesom svetovnih velesil, ki so na Pariški mirovni konferenci določale potek novih meja Evrope. Prekmurja sprva niso dodelili takratni Kraljevini SHS. Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu se je zato potrebno spomniti vseh tistih, ki so opravili zgodovinski napor in v Parizu, pa tudi v Ljubljani, s svojim predanim raziskovalnim, aktivističnim, diplomatskim in kulturnim delom prepričali velesile, da Prekmurje pripada slovenskemu narodu. Izvedenec za Prekmurje pri mirovni konferenci v Parizu, ki je v času konference izdal tri študije o Prekmurju dr. Matija Slavič, je eden najzaslužnejših, zato je bil podan tudi predlog, da se prenovljena dvorana v Državnem zboru poimenuje prav po njem. Ne smemo pozabiti dr. Jožefa Klekla, Ivana Jeriča in druge buditelje, ki so v tistem obdobju resnično pripomogli k priključitvi Prekmurja matični domovini.

V Prekmurju danes živijo različne narodne, etnične in verske skupnosti, ki predstavljajo Prekmurje v luči mirnega in tolerantnega sobivanja. Pokrajina ob Muri je dala številne znanstvenike, pesnike, kulturnike, zdravnike, športnike in podjetnike, na katere smo Slovenci lahko ponosni. Prekmurje se je v preteklosti soočilo s propadom nekaterih gospodarskih paradnih konjev, a danes kljub temu dokazuje, da je to regija priložnosti z visoko gospodarsko rastjo, ki s strateškim trajnostnim pristopom, inovativnostjo ljudi, domačim znanjem in tujimi investicijami, svojim prebivalcem ponuja pogoje za dostojno in zdravo življenje. Prepričan sem, da ima Prekmurje vse lastnosti in naravne danosti, da v prihodnje postane zanimivo za tiste družine, podjetnike, umetnike in druge, ki v središču Evrope iščejo zdravo bivalno okolje, visoko kvaliteto sobivanje z naravo in srčnimi ljudmi – to so prednosti Prekmurja.

V tem letu sta Slovenija in Evropa še podrobneje spoznali pokrajino ob Muri, njene naravne danosti, zgodovino, kulinariko in prekmurski jezik. Zahvaliti se je potrebno vsem, državnim in kulturnim institucijam, županom prekmurskih občin, medijem, ki so in še bodo poročali o Prekmurju, društvom in Iniciativnemu odboru za pripravo aktivnosti ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu. Skupaj ste Prekmurje predstavili tako, da je lahko vsak od nas ponosen, da je Prekmurka in Prekmurec.

Iskrene čestitke ob obletnici.

Predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan

***

Državni zbor je 100. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom slovesno obeležil 9. julija s predvajanjem dokumentarno-igranega filma Za Prekmurje gre!, avtorja in režiserja Štefana Celca.

Zbrane na slovesnosti so nagovorili predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan, predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca ter avtor in režiser dokumentarno-igranega filma Za Prekmurje gre! Štefan Celec.

Več o slovesnosti na spletnem portalu Državnega zbora – tukaj.

***

Predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan se je v soboto, 17. avgusta 2019, udeležil državne proslave ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki se je začela ob 20.30 pred gradom v beltinskem parku.

Pred državno proslavo se je v sklopu praznovanja udeležil tudi slovesne svete maše, ki je bila ob 17. uri pred župnijsko cerkvijo sv. Ladislava v Beltincih.