Uradni obisk predsednika Parlamenta Švedske v Republiki Sloveniji

Datum objave: 25. 6. 2019

Uradni obisk poteka od 25. do 27. junija 2019.

Foto: Nebojša Tejić/STA (arhiv Državnega zbora)

Na povabilo predsednika Državnega zbora mag. Dejana Židana je od 25. do 27. junija 2019 na uradnem obisku v Republiki Sloveniji predsednik Parlamenta Švedske dr. Andreas Norlen.

V sredo, 26. junija 2019, je predsednika Parlamenta Švedske dr. Andreasa Norlena sprejel gostitelj, predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan. Pred pogovorom je v preddverju velike dvorane Državnega zbora potekal vpis v Zlato knjigo gostov in uradni fototermin. Sledil je pogovor med delegacijama, nato pa sta v preddverju velike dvorane podala izjavo za javnost.

Predsednik mag. Židan je sogovornika uvodoma lepo pozdravil v Državnem zboru in poudaril, da sta Slovenija in Švedska podobno misleči in prijateljski državi, zato dvodnevni obisk predstavlja priložnost za izmenjavo izkušenj na številnih pomembnih področjih. Predsednik Parlamenta Švedske je predsedniku Državnega zbora povedal, da je Slovenija šele četrta država, ki jo je imel priložnost obiskati v času svojega mandata, kar vsekakor odraža švedsko pripravljenost na tesnejše odnose na parlamentarni ravni.
 
Predsednik Državnega zbora je povedal, da v Sloveniji trenutno deluje manjšinska vlada, s katero dotlej nismo imeli izkušenj. Švedska je lep model tako imenovanega negativnega parlamentarizma, ki pa ga na slovenskem primeru žal ni bilo mogoče uveljaviti, zato je bila vlada oblikovana na podlagi pogodbene opozicije, je dejal. Predsednik dr. Norlén je izpostavil, da sta državi v tem oziru na nek način v zrcalni situaciji, zato bo tekom obiska zanimivo primerjati izkušnje.

Predsednik mag. Židan je pozdravil švedski interes za dogajanje na Zahodnem Balkanu, saj si tudi Slovenija prizadeva, da se preseže stagnacija in razmere stabilizirajo. Pri tem je bil kritičen do evropskih institucij, ki z nespoštovanjem preteklih obljub večajo nezaupanje v regiji. Kot enega takšnih primerov je izpostavil Prespanski dogovor med Grčijo in Severno Makedonijo in izrazil zaskrbljenost, da Evropska unija na junijskem zasedanju Sveta ni realizirala svoje tihe obljube o odprtju pristopnih pogajanj za Severno Makedonijo.

Predsednika sta se nadalje dotaknila vprašanja vladavine prava, ki je po besedah predsednika Državnega zbora ključna za obstoj vsake demokratične družbe, še posebej pa za manjše narode, kot je Slovenija, saj iz tega izhaja naš občutek varnosti. Predsednik dr. Norlen je odgovoril, da Švedska prav v tem mandatu praznuje 100-letnico demokracije in izrazil obžalovanje, da se danes njene temeljne vrednote, kot so vladavina prava, človekove pravice in svoboda medijev, v nekaterih državah članicah Evropske unije spodkopavajo. Podčrtal je moč pozitivnega zgleda, ki ga ima Slovenija na sosednje države, pa tudi širšo regijo. Predsednik Državnega zbora je dejal, da si Slovenija prizadeva v svojem delovanju držati dogovorov, kar se obrestuje na različnih področjih, na primer na področju manjšinske politike, manj uspešno pa na področju uveljavljanja dvostranskih sporazumov, na primer arbitražnega sporazuma s Hrvaško.

Predsednika sta med drugim spregovorila tudi o brexitu, nedavnih volitvah v Evropski parlament, demografskih izzivih, gospodarskem sodelovanju in socialni politiki.

Predsednik Parlamenta Švedske je uradni obisk nadaljeval v Predsedniški palači; najprej ga je sprejel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, zatem predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec in nato še minister za zunanje zadeve dr. Miroslav Cerar.

***

Popoldan sta bila predsednik Državnega zbora in predsednik Parlamenta Švedske slavnostna govornika na okrogla mizi z naslovom Izzivi demokracije in vladavine prava v Evropski uniji, ki je potekala v Hiši EU.

Predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan je med drugim dejal:

"V uvodni predstavitvi smo bili izzvani z vprašanjem ali je demokracija v krizi. Tega ne bi želel predpostavljati. Res pa je, da še nikoli nismo bili soočeni s toliko neznankami za prihodnost kot sedaj. Da se Slovenija, Evropa in svet spreminjata ter da je demokracija vedno, in tudi v zadnjem času, na kritični preizkušnji.

Odgovor na to vprašanje je sicer lahko različen in odvisen od države, družbenih okoliščin, politične tradicije in politične kulture. Tudi stroka izpostavlja, da bi bilo zmotno predpostavljati, da je demokracija nekaj, kar ima iste značilnosti povsod po svetu. Kljub temu pa se je tu vredno spomniti, da demokracija vedno prihaja iz notranjosti. Je izraz globoke želje ljudi, da bi živeli svobodno, pravično, dostojanstveno in v blaginji.

Sposodil si bom besede profesorice političnih znanosti Donatelle Della Porte, ki pravi: »Demokracija je moč iz ljudi, od ljudi za ljudi. Izvira iz ljudstva, pripada ljudstvu in jo je treba uporabljati za ljudstvo.« Demokracije ni mogoče vsiliti od zunaj in je vsekakor ni mogoče omejiti na niz mednarodnih predpisov. Je zelo kompleksen, tudi konflikten proces, s svojimi izzivi in priložnostmi o ključnih vprašanjih demokratičnega vladanja v nekem času. Dovolite mi, da k temu dodam nekaj točk.

Prvič. Demokracija je vrednota sama po sebi, vendar je njena preizkušnja v tem kaj prinese in kakšna pričakovanja izpolni. Ljudje vendarle ne more živeti zgolj od lepih načel, ampak se mora demokracija ves čas svojega obstoja spopadati z izzivom praktičnih potreb ter rezultatov. Merjenje doseganja uresničevanja razvojnih ciljev neke družbe je treba imeti za kritični preizkus uspeha demokracije v širšem konceptu.

Kakovost življenja v Evropski uniji je med najboljšimi na svetu. Lani smo praznovali 60. obletnico Rimske pogodbe – mejnika v gospodarskem povezovanju Evrope in dokumenta, ki je zasnoval skupni evropski trg in postavil temelje štirim svoboščinam EU. Dobrobiti tega gospodarskega razvoja pa niso enakomerno porazdeljene med vse ljudi. Soočamo z mnogimi izzivi in razlikami med posameznimi državami članicami: dolgotrajna brezposelnost in ponekod brezposelnost mladih je še vedno razmeroma visoka, prebivalstvo se stara, nove oblike dela delavcem ne ponujajo potrebne socialne in ekonomske varnosti. Vse več ljudi je izgubilo zaupanje v Evropsko unijo, ter njeno sposobnost reševanja realnih problemov svojih državljank in državljanov ter pravega vpliva na dvig kakovosti njihovega življenja.

Drugič. Temelj demokracije je pravna država. Demokracija v brazpravni državi oz. brez vladavine prava ne more obstajati. Verodostojnost demokracije je odvisna tudi od tega, kako učinkovita je v boju proti korupciji, ter v zaščiti državljanskih pravic in svoboščin, ko so ta temeljna pravna pravila že vzpostavljena. Menim, da je nadaljnji napredek tu mogoč le ob povečanem zaupanju v medčloveških in institucionalnih odnosih. Prav mi, nosilci oblasti in odločanja, kot tudi vsi ostali deležniki, moramo prevzeti odgovornost za svoje delo. Okrepiti je potrebno sposobnost države, vlade in institucij, da bodo uresničili pričakovanja ljudi na tem področju.

Tretja točka je povezana z varnostjo oz. transnacionalnimi pojavi, ki vplivajo na dinamiko konfliktov v svetu. Tu demokracija ni brez izzivov, predvsem ko govorimo o posrednih grožnjah, kot je na primer terorizem. Naša ključna prizadevanja morajo biti, da boj proti terorizmu zasnovan kot vrsta varnostnih in ukrepov, ki pa ne slabijo demokracije. Vedno je potrebno tehtati kako v tem boju doseči željene rezultate, ne da bi v nevarnost spravili človekove pravice in demokracijo kot tako. Povezano s tem govorimo tudi o pomenu demokracije in demokratičnih mednarodnih ustanov za stabilnost in mir.

Spoštovane in spoštovani,

tudi trenutna politična situacija v Evropski uniji predstavlja izziv demokraciji. Evropska unija se je soočila z nizom zaporednih kriz. Gospodarski krizi je sledila dolžniška kriza, z njo pa usihanje evropske solidarnosti in poglabljanje razlik med evropskim severom in jugom. Nova varnostna tveganja so skupaj z migrantsko krizo ošibila skupni vrednostni sistem, na katerem je zgrajena evropska ideja. Povsod po Evropi se krepijo nacionalizem, ekstremizem in različni populizmi. Utrjuje se prepričanje, da je Evropska unija neoliberalni projekt za zaščito interesov in agende korporacij. Takšnemu razumevanju moramo postaviti alternativo, zgrajeno na izgradnji napredne in pravične evropske družbe s poglabljanjem demokracije in doslednim uresničevanjem človekovih pravic. In prav v teh dneh, ko po majskih volitvah dobivamo novo vodstvo evropske skupnosti si želim, da bi nas vodile te besede.

Uspeh in predpogoj Evropske unije je edinstvena ideja svobodnega, pravičnega in solidarnega življenja v skupnosti, ki presega nacionalne meje in razlike. Zavedamo pa se, da skupnost obstaja, dokler jo povezujejo skupna prepričanja, vrednote in interesi. Različno razumevanje vladavine prava v nekaterih državah EU oži možnost, da bi o ključnih vprašanjih napredka EU dosegali širše soglasje. Mnogi skozi ponovno vračanje v nacionalizme in populizem zlorabljajo demokratično formo Evropske unije, da lahko nasprotujejo vladavini prava in spoštovanju temeljnih človekovih pravic.

Še posebej parlamentarci, katerim nam je mesto v hramu demokracije in dialoga, si moramo prizadevati za vzpostavljanje vključujoče kulture dialoga, ki bo sposobna odpravljati konfliktne situacije in v odločitve vključevati zainteresirane udeležence in njihove stališča." (velja govorjena beseda)

***

V četrtek, 27. junija 2019, je predsednik Parlamenta Švedske obiskal Muzej novejše zgodovine. Sledil je sprejem v Državnem zboru pri vodjih poslanskih skupin in nato še pri predsedniku Odbora za zunanje zadeve Matjažu Nemcu ter koordinatorjem za Zahodni Balkan na Ministrstvu za zunanje zadeve Petru Grku.

Predsednik Parlamenta Švedske je uradni obisk zaključil z ogledom ajdovskega podjetja Pipistrel d.o.o.

Obisk je predstavljal priložnost za pogovor o nadaljnjem razvoju dvostranskih odnosov, ki se na najvišji parlamentarni ravni ponovno krepijo po desetih letih. Delegaciji sta si izmenjali poglede na ključne notranjepolitične teme (poudarek je bil na gospodarstvu in socialni politiki) ter aktualne evropske teme: politična situacija po evropskih volitvah, migracije ter področje skupnega strateškega interesa - Zahodni Balkan ter vključevanje oz. članstvo držav v evroatlantskih povezavah.