Besedilo
ODBOR DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA FINANCE IN MONETARNO POLITIKO
2. nujna seja
(17. november 2008)
Sejo je vodil mag. Anton Rop, predsednik odbora.
Seja se je pričela ob 9.06.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Prav lepo pozdravljeni vsi skupaj!
Začenjam 2. nujno sejo odbora. obveščam vas, da se za današnjo sejo ni nihče opravičil. Imamo pa dva nadomestna člana in sicer, dobil sem pooblastilo za gospo Bredo Pečan, ki nadomešča gospoda dr. Franca Križaniča, ki je danes tukaj kandidat. In še naslednje pooblastilo, in sicer za gospoda mag. Žnidaršiča, ki nadomešča gospoda Rezmana.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste sprejeli naslednji predlog dnevnega reda. In sicer, predstavitev dr. Franca Križaniča, kandidata za ministra. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.
Torej, prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA MINISTRA ZA FINANCE. Kot dobro veste, je predsednik Vlade, Borut Pahor, predsedniku Državnega zbora 13. novembra 2008 na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in 229. člena Poslovnika Državnega zbora, predložil listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre vlade. Predsednik Državnega zbora je Odboru za finance in monetarno politiko poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za finance imenuje docenta dr. Franca Križaniča. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora, da bo sklical današnjo sejo, na kateri se nam bo predstavil predlagani kandidat ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora.
Odbor mora po opravljeni predstavitvi predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade poslati mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata.
Torej dovolite, da v imenu vseh najprej prav lepo pozdravim dr. Franca Križaniča! On je sicer bil do sedaj član našega odbora, tako da smo ga malce že imeli priliko spoznati, in to vsi, nekateri bolj, nekateri manj. Torej, prosim dr. Franca Križaniča, da se predstavi odboru. Prosim.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Najlepša hvala, lepo pozdravljeni! Pripravil sem nek krajši uvod. Mislim, da vas več kot 15 minut s tem ne bi zasedel. Morda bi nekoliko več o pogledih, načrtih in tudi komentarju moje koalicijske pogodbe, v sami diskusiji oziroma v odgovoru na vaša vprašanja.
V uvodu bi najprej poudaril, da je Slovenija dosegla gospodarsko razvitost, približno 17 tisoč evrov bruto domačega produkta na prebivalca, kar nas uvršča v razviti del gospodarskega sveta, z vsemi problemi, ki jih najbolj razviti del ima. Cena gospodarske rasti v zadnjih letih, je bilo poslabšanje zunanje-trgovinskega ravnotežja. Mi smo imeli hitrejšo gospodarsko rast v naših najpomembnejših trgovinskih partnerjih in že to samo je vodilo preko delovanja multiplikatorja, mednarodnega multiplikatorja. Nismo spodbujali gospodarsko rast, je vodilo v poslabšanje našega zunanje-trgovinskega ravnotežja.
Leto 2007 smo imeli kar milijardo pa pol evrov primanjkljaja ali 4% bruto domačega produkta v naših tekočih transakcijah. Ta primanjkljaj in ta hitra rast je potem vplivala tudi na to, da je Slovenija v obdobju od 2004 do 2008 postala iz neto kreditorja tujine, neto dolžnik tujine, tako da smo dolg sredi letošnjega leta je neto dolg; se pravi, če štejemo na eni strani, da tudi mi plasiramo v tujino kapital, naši gospodarski subjekti in po drugi strani,
2. TRAK: (KO)
(nadaljevanje) da si sposojajo oziroma smo deležni neposrednih investicij iz tujine. Ta neto dolg znaša 8 milijard in pol in v finančni krizi predstavlja enega od pomembnih, za nas nekoliko novih problemov, ki jih v obdobju po osamosvojitvi nismo bili vajeni. Pri tem javni in javno garantirani dolg do tujine znaša dobrih 9 milijard evrov in se je v zadnjih štirih letih povečal za 5,4 milijarde evrov. Se pravi, vsaj, zlasti preko garancij je problem tudi morebitne obremenitve javne blagajne z odplačili dolga, če te investicije niso bile dovolj učinkovite.
Po drugi strani pa ožji javni dolg, se pravi skupni javni dolg v zadnjih štirih letih ni bistveno naraščal. Tu se je Ministrstvo za finance in posredno potem Vlada in celotna ekonomska politika, ki jo vodi, na katero vpliva Državni zbor, dejansko držala nekaterih dovolj striktnih pravil in ta dolg se je v štirih letih povečal samo za pol milijarde evrov in njegov delež v bruto domačem produktu se je krepko znižal na 21%. Ravno to nam daje eno od osnov da lahko vodimo začasno tudi nekoliko bolj ekspanzivno keneziansko antirecesijsko politiko z gradnjo nekaterih infrastrukturnih objektov, pospešimo gospodarsko rast ne da bi ogrozili Maastrichtski kriterij. Slovenija je v tem, recimo postopku varčevanja z javnimi sredstvi zmanjšala proračunski primanjkljaj, po drugi strani pa z garancijami za nekatere investicijske projekte, ki so tekli izven javnih financ povečevala gospodarsko rast. In to zmanjšanje je prišlo približno do izravnanih proračunskih prihodkov in izdatkov. Odvisno kako knjižimo posamezne postavke, vendar gledano makroekonomsko bi rekli, da so se razmere izboljšale. V kolikor so bile investicije, ki so bile peljane preko javno garantiranega dolga dovolj učinkovite, da bodo vračala svoja sredstva. Govorimo neposredno, pretežno o garancijah za investicije Darsa v avtocestni program. Delež javnofinančnih prihodkov se je ves čas gibal okrog 43% bruto domačega produkta, delež javnofinančnih izdatkov pa je upadel od 46 na 43% bruto domačega produkta. Če gledamo po strukturi so se pretežno zmanjšal delež, to je treba povedati, absolutno, socialnih nadomestil in pomoči, kar je v obdobju konjunkture povsem razumljivo, saj je cela vrsta ljudi, ki so bili prej problem in jih je morala iskati država, si je našla svojo zaposlitev in si je sama ustvarila svojo socialno varnost. V obdobju recesije se bo to avtomatsko poslabša in pa zmanjšala so se sredstva za zaposlene, kar je poseben problem - reforme plač v javnem sistemu, in to zmanjšanje bo sedaj na novo ekonomsko politiko in zlasti na probleme s katerimi se ukvarja finančno ministrstvo vplivalo kot nek šok, šok enkratne narave s katerim se treba posebej ukvarjati in ga bomo skozi socialno partnerstvo reševali, vendar pa tudi v smislu poštenosti, da bodo ljudje za svoje delo vendarle pošteno nagrajeni, ker mislim, da je ta postopek nekoliko ogrozil oziroma precej ogrozil življenjski standard srednjega sloja oziroma ljudi, ki imajo že štiri leta fiksno plačo in je bila prej sorazmerno ugodna, zdaj pa je z draginjo postal velik problem.
Hitra gospodarska rast v zadnjem obdobju je omogočila ob enakih davčnih stopnjah tudi kar krepko povečevanje javnofinančnih prilivov. V povprečju so rastli od 2004 do 2007 po 8% letno, v zadnjem letu, to se pravi letos, če gledamo za devetmesečne rezultate, so bili pa kar 12% večji kot lani, kar daje možnosti določenega prerazporejanja sredstev znotraj proračuna, ne da bi ogrožali javni standard na nekaterih področjih, ki razvojno niso morda tako pomembna.
3. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) Možno je narediti neke spodbude za razvojni preobrat, ne da bi ogrozili oziroma, da bi nekomu jemali. Samo prerazporeja se sredstva iz povečanja javnofinančnih prilivov povezanih z gospodarsko rastjo tako, da spodbudimo gospodarsko rast na način kot so to delale uspešne male države članice, odprta gospodarstva članice Evropske unije. To sicer ni stvar tega ministrstva, vendar zagotavljanja sredstev za ta preobrat pa brez dvoma je.
Če grem zdaj na koalicijsko pogodbo. Tu predvidevamo na področju delovanja fiskalne politike prvič spremembo proračunskega načrtovanja v bolj zaokrožene programe, načeloma manj upravičencev, manj postavk z jasno definiranimi cilji, potem pa tudi kontrolo indikatorjev doseganja teh ciljev in potem ločitev fiksnega dela od variabilnega dela proračunskih izdatkov po posameznih ministrstvih. To omogoča nekoliko tudi protiinflacijsko fiskalno politiko v primeru, da bi se zopet pojavila pospešena gospodarska rast z inflacijskimi pritiski. Po drugi strani pa omogoča kontrolo učinkovitosti različnih razvojnih ukrepov na različnih področjih in dosti hitro reakcijo, če je ta učinkovitost prenizka oziroma je sploh ni. Potem na področju davkov obljubljamo skupaj z učinki razvojne politike, za katero pač pričakujemo, da bo dvignila produktivnost, konkurenčnost in s tem bruto domači produkt v bližino ali nekoliko nadpovprečje Evropske unije. V tem primeru predvidevamo postopno povečevanje splošne davčne olajšave do minimalne plače. Se pravi naš cilj je, da na koncu ljudje, ki prejemajo minimalno plačo ne bi plačevali dohodnine. Pri dohodnini predvidevamo uvedbo posebne ali pa povratek posebne stanovanjske olajšave za prvo pridobivanje stanovanja in s tem nek stimulans mladini, da ustanavlja družine.
Pri davku na dohodek pravnih oseb oziroma po domače davka na dobiček predvidevamo ponovno uvedbo olajšave za reinvestiran dobiček, pri čimer bi to olajšavo vezali ne vezali samo na investicije, pač pa tudi na mecenstvo, kar bi omogočilo nekoliko povečano oziroma verjetno precej povečano financiranje različnih kulturnih, športnih, duhovnih in drugih dejavnosti, ki so danes nekako podhranjene pri nas. Za manjše gospodarstvo, to so mala in mikro podjetja, predvidevamo vrsto olajšav, ki jih omogoča delovanje enotnega evropskega trga. Tu so olajšave lažje izvedljive, ker ne kršijo pravil tega enotnega trga. Predvideva se, da večina teh podjetij pripada nemenjalnemu sektorju. Tu mislimo olajšave predvsem koncentrirati na povečano vlogo pavšalov, se pravi zmanjšanje potem tudi potreb po natančnem knjiženju in pa možnosti obročnega odplačevanja zlasti tam, kjer dohodki nihajo. Posameznih podjetnikov, je za njih velik problem potem plačevanje dospelih davčnih obveznosti. Potem na področju finančnega sektorja predvidevamo povečanje učinkovitosti nadzora tako, da bomo združili nadzorne inštitucije v posebno krovno inštitucijo nekje v bližini centralne banke oziroma Banke Slovenije, ki je tu najbolj kvalificirana in s tem povečali učinkovitost tega nadzora, zlasti pa omogočili nadzor finančnih holdingov, ki opravljajo dejavnosti na različnih delih finančnega sektorja. Se pravi tako bančništvo, kot zavarovalništvo, kot trg vrednostnih papirjev.
4. TRAK: (NB)
(Nadaljevanje) Ta koordiniran nadzor do sedaj ni tekel dovolj učinkovito, čeprav je finančna kriza pokazala, da je vendarle nadzor zadostoval, da na sami strani teh tveganih papirjev tukaj nismo imeli tako velikih problemov, da bi se posamezna gospodarska družba na tem področju zamajala.
Potem, v koalicijski pogodbi predvidevamo različno strategijo opravljanja z deleži države v gospodarskih družbah realnega sektorja, v infrastrukturnih gospodarskih družbah in v gospodarskih družbah finančnega sektorja. Tukaj se predvideva nadaljevanje umika iz tega prvega dela privatnih družb. Morda tudi s prednostnimi delnicami, odvisno od primera do primera. Se pravi, nikakor ne tako, da bi potem pustili nek prazen prostor, in da postane tukaj potem nek nered, kar smo si ogledali v zadnjem mandatu, čeprav v sami izvedbi to ni bilo zaželeno, do tega pa je prišlo.
Na področju infrastrukture - to so v bistvu naravni monopoli - in pa finančnega sektorja, ne predvidevamo nadaljnjih umikov države. Če pa že, pa na način, da bodo ta podjetja ostala samostojna, s pomembnimi bodo pa večino svojih poslovnih funkcij, v zlasti teh najbolj kvalitetnih, razvojnih, načrtovalnih, vodstvenih, marketinških, finančnih, v Sloveniji. Problem je dejansko za zagotavljanje delovnih mest. Na ta način tudi vidim, in to kvaliteti delovnih mest, na ta način vidim tudi nacionalni ali pa regionalni interes, kakorkoli že temu rečemo. To je področje, ki zadeva opravljanje z državnim premoženjem in je del funkcij finančnega ministrstva.
Potem, v koalicijski pogodbi predvidevamo preoblikovanje Kada in ločitev njegovih posameznih skladov, ki jih opravlja in priključitev tistega osnovnega sklada, ki je nastal iz projekta privatizacije pokojninski zavarovalnici. Se pravi, za kvalitetnejše zagotavljanje ali pa povečanje varnosti plačevanja pokojninske blagajne, ki jo upravlja ZPIZ.
Potem, v koalicijski pogodbi predvidevamo tudi poenostavitev postopkov v javnih naročilih, na način, da bodo vodena enotno, profesionalno in do te mere enostavno, da se take prolongacije posameznih nujnih investicij ne bodo več odvijale. Tipičen primer je tunel Markovec, na Primorskem. Verjetno bo treba tudi v določen zakonske spremembe in tistim, ki so morda oškodovani ali pa se čutijo prikrajšani, se to dokaže, potem omogočati odškodninsko tožbo, ne pa zadrževati samih javnih naročil.
Precejšnjo pozornost tudi v finančnem ministrstvu, bomo posvetili učinkovitejšemu črpanju sredstev Evropske unije. Tukaj bomo oblikovali posebno, bomo kadrovsko okrepili te oddelke, ki so na finančnem ministrstvu in urade, ki se na finančnem ministrstvu ukvarjajo s tem. Tako, da bo delovala v bistvu posebna delovna skupina, ki bo tudi manjšim opravičencem do teh sredstev po posameznih občinah in regijah omogočila kvalitetno pripravo projektov, da bodo lahko konkurirali, učinkovito konkurirali na sredstva Evropske unije. Če se bo pokazalo in brez dvoma se bo pokazalo, da smo mi ta postopek zakomplicirali sami, dodeljevanja z našo notranjo ureditvijo, bomo ta postopek poenostavili, da bo približno ustrezal zahtevam, ki jih postavlja regulativa Evropske unije. Torej obstoje celo regulativa, ne direktiva. To se pravi, to regulativo brez dvoma treba upoštevati, ostale postopke pa poenostaviti. Na ta način predvidevamo, da bomo še rešili
5. TRAK: (NB)
(Nadaljevanje) dosedanji finančni perspektivi sredstva, za katere je kazalo, da bi lahko bila izgubljena.
Mislim, da bo dela ogromno. Tudi sama finančna kriza prinaša celo vrsto nalog za to ministrstvo. Treba jih bo izvajati takoj. En del smo jih pripravili že v samem prehodu iz ene vlade na drugo. Tukaj se zahvaljujem ministru Bajuku, pa tudi premierju gospodu Janši, da je omogočil mojo osebno in pa vključitev gospoda Gasparija v samo pripravo zakonov, s katero smo preprečili morebiten učinek domin na slovenski finančni sektor. Se pravi, da bi se finančna kriza prenesla v morebiten stečaj ali ogrožanje obstoja katerekoli pomembne finančne institucije v Sloveniji. Tukaj sedaj poteka tudi priprava podzakonskih aktov. Jaz sem jih že, predlog podzakonskih aktov, ki bodo omogočili učinkovito izvajanje sprememb zakona o javnih financah, ki je pripravljen. To bomo začeli zelo hitro izvajati. Jaz imam že razgovore tudi z ljudmi, ki bodo to izvajali in mislim, da bo to lahko dovolj učinkovito in hitro steklo, da bi preprečili nadaljnjo krčenje kreditne aktivnosti.
Z rebalansom proračuna bomo poskušali na različne načine. Nekaj idej je bilo že izdanih, nekaj idej kroži v sami stroki. Verjetno bo treba pospešiti tudi nekatere povsem ... ukrepe, izgradnje določenih cest in pa stanovanjskih naselij, tam kjer obstojijo prostorske, se pravi, kjer so že rešeni postopki polaganja teh objektov v prostor in gradbena dovoljenja. Deloma je to možno tudi na energetskem področju. Se pravi, možno je dovolj hitro z rebalansom proračuna kreniti v preprečevanje vpliva tako imenovanega drugega vala finančne krize, se pravi vpliva znižanja naročil na krčenje zaposlenosti in padec standarda, kar bi se samo po sebi, če pustimo, da trg dela sam po sebi, brez dvoma zgodilo. In kriza, ki je nastala na nekem specifičnem, recimo nepremičninskem trgu ZDA, bi se potem spremenila v krizo oblike "L", se pravi padec in potem dolgotrajna gospodarska stagnacija. To bomo preprečili. Ekonomska stroka ima odgovore na ta vprašanja. Mislim, da smo mi tudi operativno sposobni in v nekem sodelovanju, tudi znotraj parlamenta, mislim da ne bi smel biti poseben problem, da iz te krize sorazmerno hitro izidemo, da jo spreobrnemo v nek "V" V-krizo. Jaz si obetam tudi pomembne in močne spodbude Evropske unije. Verjetno bo prišlo do neke koordinirane akcije za spodbuditev investicijskega povpraševanja in tukaj si obetam, da bomo verjetno dobili možnost pospešene gradnje transevropskih koridorjev, tako imenovanih, na področju železniške, prometne infrasturkture, telekomunikacijske infrastrukture in pa energetike. In zlasti pri železnici si obetam dodatna sredstva Evropske unije za modernizacije Slovenske železnice in tukaj bo verjetno treba dodati tudi naša sredstva in to bo eden od projektov, ki bo tudi preprečil nadaljevanje krize oziroma prenos krize s finančnega sektorja v realni sektor.
Najlepša hvala, gospod predsednik. Jaz sem svoj uvod končal.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Zahvaljujem se za predstavitev. Sedaj je seveda čas, za vprašanja in odgovore. In na vrsti ste članice in člani odbora.
6. TRAK (VI)
(nadaljevanje) Torej, predlagam, da kar začnemo. Predlagam, da se sproti prilagajamo, da ocenimo mogoče najprej vprašanja in odgovore. Če bomo pa kasneje odgovorili, da se nekatere stvari preveč vlečejo pa mogoče sklopi vprašanj, pa potem sklopi odgovorov. Ampak začnimo najprej z vprašanji in odgovori. Kdo bi prvi postavil vprašanja kandidatu za ministra za finance? Prosim, gospod Čepič.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani kandidat za ministra za finance! Jaz imam vprašanje, ki pravzaprav izhaja iz nekako ocene, ki je bila napravljena v našem programu oziroma pri programu HBP-ja Socialnih demokratov. Izhajamo iz tega, da smo seveda bili v dobrem obdobju, sorazmerno visoke gospodarske rasti, ki je na nek način pognala ta razvoj. Tudi zaposlenost se je v tem obdobju v mnogih elementih tudi zmanjšala. Imela je tudi nekaj negativnih stvari. Zagotovo je eno od tega tudi sorazmerno visoka inflacija. Res pa je, da seveda ta visoka gospodarska rast temeljila na enem od segmentov, ki je bil gospodrastvo in da je gospodarski del gradbeništva in nekega razvoja, ki je bil. Jaz moram reči, da kot slabost tistega obdobja ocenjujem, da je to sorazmerno velika inflacija, da se ugodni finančni rezultati niso izkazovali v presežkih sredstev v proračunu za obdobje, ko bo težje oziroma ko bo potrebno za socialni dialog, za katerega seveda mislimo, da ga je potrebno vzpostavljati tudi v naprej, zaradi tega, da seveda vseh teh nihanj ne bi v veliki meri občutili delavci. Da je, seveda, politika, ki se je takrat vodila ni razmišljala o tem, da bodo prihajali slabši časi, kaj šele recesija. Spomnimo se nekaterih razprav, ki so bile v času pred volitvami, ko so se nekateri spraševali kakšna recesija. To je nekaj mesecev nazaj. Danes govorimo o Evropi, ne samo to, danes se sliši celo za Japonsko o recesiji, kar pomeni, da prihajajo sorazmerno zelo zelo ostri pogoji poslovanja na tem področju. Gre za to, seveda, da ob nekem prestrukturiranju gospodarstva, ki je bilo v začetku 90. let, ko smo ostali brez tega našega jugoslovanskega trga, na katerega je bilo vse to vezano, je seveda sedaj pravzaprav en drug težavnostni val, ki nam prihaja.
Moje vprašanje je pravzaprav povezano s stvarmi, ki jih je ta Državni zbor v tej sestavi že sprejemal, o katerem ste se tudi vi pozitivno izjasnili, da gre za spremembo dveh pomembnih zakonov, zakon o bančništvu in zakon o javnih financah. Vi ste tudi omenili, da je bilo tukaj dobro sodelovanje, tako z odhajajočo vlado, kot z ekipo, ki nastaja. In mislim, da smo sprejeli dobre stvari, kar je na nivoju Državnega zbora ali pa tega. Razgovor, ki sem ga imel v preteklem tednu z gospodarstveniki iz Podravja, predvsem z obrtniki, malimi gospodarstveniki, v veliki meri se bojijo, da bo ta kriza prenesena na ta sektor,
7. TRAK (VI)
(Nadaljevanje) mali sektor malih, ki v veliki meri delajo še z lastnim denarjem vključujoč prvič, kriz dolgih plačilnih rokov, kjer seveda pomeni, da danes 60 ali 90 dnevni rok ne bo več spoštovan, ampak se bo to prenašalo nadalje in bodo na ta način kreditirali. In drug problem je zagotavljanje kreditov in teh stvari bančnega sistema, zato da se bo sprostil ta kreditni potencial in ta denar. To je osnova za razvoj tega gospodarstva. Brez tega denarja, brez teh stvari slišijo in opažajo. Državni zbor je sprejel mnoge ukrepe, ki bodo olajšali dostop do tega denarja. Sliši in sporoča se, da se bančne obresti tudi znižujejo. Realnost drugje je ta, da se krediti dražijo, dražijo se takse, dražijo se te stvari. Opozarjajo na to težavo, opozarjajo, da bodo veliki sistemi ostali brez kredita, prenesli ta del na manjše sistema in tukaj bo država lahko oziroma bo morala ali preko vseh svojih dveh največjih bank, ali pa tudi sicer na nek način vplivati zato, da se bo tudi ta potencial. Ker edino to bo možno za to, da bomo razvili in zato, da ne bo padec gospodarske proizvodnje vsega tega tako veliki. Namreč, če nam bodo veliki sistemi odpovedali, potem bo kupica drobnih obrtnikov, podjetnikov, ki danes seveda delajo ostala. In to se že pojavlja v gradbeništvu, vidimo avtomobilska industrija, vidimo še verjetno kakšno. In to je ta povezava, pri čemer bomo v veliki meri otežili socialni dialog, pritiski na plače bodo seveda veliki, zato je treba seveda to krizo uporabiti za to, da ne bomo ljudi, delavcev vključujoč s programi, ki ste jih navedli, za katere mislim, da so dobri, tudi otežili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Jaz bi proceduralno. Upam, da se strinjate člani in članice odbora, da morda te uvode nekaj skrajšamo, če ne bomo dva dni sejali. Tako, da se poskušamo samoomejiti, ne bom sedaj govoril koliko časa, ampak resnično bi vas lepo prosil, ker želimo pripeljati to razpravo do konca in uspešno. Se zahvaljujem vprašanje. Prosim kandidata, da odgovori. Potem pa naprej.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Torej, gre za dve stvari. Prvič, z obema zakonoma, ki varujeta slovenski finančni sistem, zlasti z ukrepom, ki daje možnost državne garancije ali pa neposredno državnih investicij oziroma posojil bankam, zato da ohranijo kreditno aktivnost, da na medbančnem trgu pridobijo dovolj sredstev zato, da jih lahko potem plasirajo naprej. Ta ukrep predvideva, da bodo banke povečale svojo kreditno aktivnost in da ne bodo prizadele realnega sektorja, tako velikega kot malega gospodarstva. V kolikor ta ukrep ne bo sprejel, se pravi, da se bodo banke še vedno v strahu pred nelekvidnostjo umikale v krčenje kreditne aktivnosti, povečevanja rezervacij, kar sedaj delajo, temu pojavu rečemo kredit crunch, v tem primeru bo treba povedati vlogo slovenske razvojne in izvozne družbe in preko nje povečevati kreditno aktivnost, vendar jaz ne pričakujem, da bo to potrebno. Jaz mislim, da bo vendarle bančni sistem začel povečevati svojo dejavnost in s tem olajšal financiranje tudi obratnih sredstev, ne samo investicijskih podvigov
8. TRAK: (SB)
(nadaljevanje) v tako velikem kot malem gospodarstvu. Drugo pa je, da regulativa Evropske unije omogoča celo vrsto pomoči malemu sektorju, ki večjim podjetjem ne omogoča in tukaj za razliko od velikih gospodarskih sistemov, kjer moramo enostavno z nekimi javnimi spodbudami povečati razvojno raziskovalno delo in prenovo poslovnih procesov, se pravi tisti mehki del njihove konkurenčnosti in dvigniti kakovost, povečati njihovo posledično povečanje njihovih tržnih deležev na svetovnem trgu, posledično donosnost in tudi kvalitete potem delovnih mest, ki so potrebna zato, da se takšne projekte vodi, je pa v primarnem gospodarstvu do nekaj 100 zaposlenih na kapital, to so neki predpisi do kam je možno tudi spodbujati investicijsko aktivnost oziroma tehnološko prenovo teh podjetij, tu je možno v manj razvitem delu pa tudi verjetno pri nas....Slovenija v celoti še v ta del v tej finančni perspektivi potem nikdar več tega ne bo, na Štajerskem pa verjetno še nekaj časa, je do polovice investicije možno pokriti z nepovratnimi javnimi sredstvi, ki so deloma evropska deloma slovenska in tu se bodo precej povečale te aktivnosti, tako da se bo olajšala rast ali dvig kakovosti tega malega in mikro gospodarstva. Drugič je pri nas je še eno vprašanje na tem področju, ki sicer ne zadeva tega ministrstva, deloma pa, to je pa rast visoko tehnoloških podjetij iz tega področja, zlasti je težko zgolj na kreditu takšno rast zagotavljati, gre za tvegane projekte in tu moramo tudi tvegan kapital vzpostaviti na dovolj visoki ravni, da bo vstopal kot solastnik v ta mala podjetja in omogočil zadostna sredstva, morda tudi informacije o poslovanju in v marketingu in poslovne stike in omogočil njihovo rast. Tu imamo še precej rezerve, ker precejšnji del dviga konkurenčnosti običajno nastaja v teh majhnih garažnih proizvodnjah, ki potem rastejo v kakovostne velike gospodarske družbe in glede na to, da imamo več kot 400 milijonski trg evropski je možno, da te družbe potem tudi zrastejo. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Predlagam, da gremo naprej. Gospod mag. Vizjak, prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Spoštovani gospod Križanič, predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Z gospodom Francijem Križaničem sva si kar nekajkrat v preteklosti izmenjala stališča in tudi sodelovala. Vesel sem bil, da je tudi sprejel sodelovanje v strateškem svetu za gospodarski razvoj, ki ga je formiral odhajajoči premier Janez Janša in gospod Križanič velja za uglednega profesorja. Z veseljem in zelo podrobno bomo spremljali gospoda Franca Križaniča kot politika in ministra. Kar nekaj izkušenj iz preteklosti že kaže, da ni nujno, da je tu paralelni uspeh, da je to sami po sebi dan uspeh, nasprotno, celo nekaj razmeroma negativnih izkušenj imamo iz preteklosti, vendar upam, da bo veliko tega kar je bilo sedaj zelo nekonkretnega prevedeno tudi v zelo konkretne številke in ukrepe.
Kot smo lahko sledili že iz uvodnih obeh nastopov tako kandidata kot tudi poslanca koalicije lahko ugotovimo, da je po številnih gospodarskih kazalcih Slovenija v dobri poziciji, da je osnova
9. TRAK: (SB)
(nadaljevanje) za naprej dobra in da je tudi ta osnova sorazmerno primerna za spoprijem s prihajajočimi težavami, ki so prišle od zunaj. Ko spremljamo številne kazalce lahko ugotovimo, da je povprečna rast bruto domačega proizvoda v mandatu 2004-2008 za približno 2% točki višja kot v mandatu pred tem, bila je recimo 5,5% povprečna, medtem ko je bilo v mandatu pred tem 3,5%. Imamo tudi izjemno ugodno situacijo na področju zaposlenosti oziroma brezposelnosti, tu so številke zelo dobre in če je bil lahko v prejšnjem mandatu, to se pravi pred letom 2004 problem novih delovnih mest se je pojavljal v mandatu 2004-2008 čedalje večji problem ustreznih kadrov za delovna mesta, ki jih je gospodarstvo potrebovalo. Tudi inflacija kakorkoli je bila omenjena vedno, še posebej pa v nekih obdobjih kot nek alarmantni pokazalec, se je pokazalo, da je dejansko večina vzrokov za inflacijo pravzaprav zunanjih, da je velika občutljivost tega kazalca od cene energentov, še posebej cene nafte in ko se je cena nafte umirila se tudi inflacija umirja. Podobno se je inflacija začela umirjati tudi takrat, ko so cene surovin na svetovnih trgih upadale in posledično se je to reflektiralo. Skratka, želim povedati, da ni nekih notranjih, globokih notranjih vzrokov za naraščanje inflacije ne glede na zunanje vplive, čeprav lahko štejemo pomanjkanje konkurence na številnih področjih tako ne menjalnega sektorja kot tudi na drugih področjih za določen vpliv prekomernega dvigovanja cen brez potrebe. Torej, tudi vlada, ki je pred štirimi leti nastopila, pa dajmo si še en indikator, ki se mi zdi zelo dober, je primanjkljaj državnega proračuna. Ni res, da je v obdobju visoke gospodarske rasti se le-ta ne izkoristila tudi za zmanjševanje oziroma za presežek, namreč dve leti, tako leto 2007 kakor tudi letošnje leto je napovedan proračunski presežek, lani dosežen, letos pa kar znaten proračunski presežek okoli 240 milijonov evrov. Torej, to je po moji osnovi prostor znotraj katerega se da smelo in učinkovito načrtovati ukrepe, ki bi pa že morali biti načrtovani in začrtani, kajti finančna kriza, ki se seli v gospodarski sektor ne pušča časa za pretirano odlaganje z nujnimi ukrepi gospodarskih politik.
10. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) Zelo pomembno je, da se zavedamo, da je javni dolg države, seveda merjen po metodologiji, padel oziroma napoved za leto 2008 je 21,6% v bruto domačem proizvodu. Da pa se seveda del tako imenovanega širšega ali pa bruto dolga, kamor lahko prištevamo tudi Dars in tako naprej, povečuje. Povečuje se predvsem zaradi investicij v zelo nujno infrastrukturne projekte, ki so dolgoročne investicije za ne nazadnje izkoriščanje ugodne pozicije Slovenije kot tranzitne države in vsled tega tudi je pomembno, da se ti projekti zgodijo. Bili smo priče številnim kritikam, da so to vlaganja v neka neproduktivna in neperspektivna delovna mesta, sedaj pa lahko že skoraj delimo stališče, da je lahko tudi nadaljevanje teh vlaganj eden izmed zelo pomembnih ukrepov za blažitev gospodarske krize in torej prihajajoče, recimo, zaostrene pozicije na trgih. Želim povedati tudi to, da ta dobra pozicija ni sama po sebi dana. Imamo v soseščini državo, na primer Italijo, ki ni izkoristila te konjunkture na evropskem in svetovnem nivoju, ki je pravzaprav skoraj ni napredovala, skoraj ni imela, ni bila deležna nekega znatnega dviga bruto domačega proizvoda in seveda jo Slovenija smelo dohiteva. Torej, ni bilo to kar samo po sebi dano, ni to prišlo kar samo po sebi, ampak je bilo na nek način doseženo s številnimi prizadevanji, zlasti slovenskih podjetij, ki so tudi v določeni meri izkoristila ukrepe, ki jih je politika, vlada, parlament, pripravila za to. Tako da tudi ni res, da je bila gospodarska rast gnana samo z nekimi neproduktivnimi naložbami v infrastrukturo oziroma v gradbeništvo, stanovanja in tako naprej, temveč vidimo kazalce rasti izvoza. In izvoz je bil eden izmed tistih generatorjev gospodarske rasti, ki je bil po moji oceni tudi najpomembnejši. Torej, odprtost slovenske ekonomije in tudi ugoden veter ter ukrepi ekonomskih politik so bili tisti, ki so Slovenijo popeljali naprej. In jaz bi, spoštovani, želel, da je tako tudi v prihodnje.
Omenjali ste ciljno usmerjen proračun. Omenjali ste jasno določene cilje, ki jih bo manj, indikatorje, in vas sprašujem, kateri so ti cilji. Konkretno, kateri cilji so tisti, ki jih bo reflektiral proračun leta 2009, torej spremenjen proračun leta 2009 in proračun leta 2010, in kateri bodo indikatorji. In ko se dotikamo teh gospodarskih kazalcev, odhajajoča vlada si je na začetku mandata postavila zelo jasne cilje. Povedala je, da bo bruto domači proizvod v Sloveniji za 3-odstotne točke višji, rast bruto domačega proizvoda za 3-odstotne točke višja, kot je rast najhitreje razvijajočih se evropskih ekonomij, recimo, evroobmočja. In vas sprašujem, koliko bo v vašem mandatu ta rast višja. Sprašujem vas konkretno, koliko bo znašal javni dolg na koncu mandata glede na sedanji javni dolg, tako ožji kot širši. Sprašujem vas, koliko konkretno bo
11. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) znašala anketna stopnja brezposelnosti na koncu mandata in koliko bo znašala vmes po posameznih letih. Sprašujem vas, kolikšna bo inflacija, kakšne ukrepe boste sprejeli, da bo tudi ta zadeva - govorim, da izhodišče ni slabo. Sedaj smo prišli po inflaciji pravzaprav iz tistega nehvaležnega zadnjega mesta, že delimo predzadnje mesto z Belgijo. Namreč, Malta ima že višjo stopnjo inflacije kot Slovenija znotraj evroobmočja. Zanima me tudi, kolikšen bo primanjkljaj. Kako se bo gibal deficit oziroma suficit v prihodnjih letih. Spomnim se predstavitve predsednika odbora na podlagi grafov, ki jih je imel, se mi zdi, da dva ali tri mandate nazaj, kjer je po številkah napovedal vse te parametre, kako se bodo gibali v prihajajočem obdobju. Zakaj to sprašujem? Ne zaradi tega, ker želim od vas morebiti slišati neke vedeževalske napovedi, ampak ker verjetno veste, s katerimi ukrepi boste te cilje dosegli. In mi kot opozicija bomo lahko spremljali uspešnost delovanja vlade, resorja in ostalih politik, gospodarske politike, socialne politike in ostalih politik. Seveda so te številke neke vrste indikatorji uspeha delovanja sistema in indikatorji so zelo pomembni, da potem lahko primerjamo, tako države v območju med seboj, kot tudi primerjamo mandate in ukrepe med seboj. Omenjali ste cilje in zelo pomemben je tudi ta kenzijanski pristop, skratka, intervencije države v nekatere ključne projekte, omenjali ste infrastrukturo in tako naprej. Pa me zanima, na kakšen način boste financirali te projekte, ali direktno iz proračuna, se pravi, kot iz bilance A, se pravi, z direktnimi plačili iz proračuna, ali boste sledili temu sistemu, ki je bil pravzaprav, zlasti kar se tiče Darsa, vzpostavljen in je tu država odigrala drugo vlogo kot pa direktni financer. Kajti sprašujem se, če boste to direktno iz proračuna financirali, da bo teh prioritet zelo, zelo malo. Naj omenim, zakaj zelo malo. Kajti imamo tu evropsko finančno perspektivo 2007-2013, imamo vrsto ukrepov, ki so že tlakovali oziroma usmerili proračunske izdatke za prihodnje, to so operativni programi, ki so sprejeti na vseh področjih in za njih je treba tudi zagotavljati lastna integralna sredstva in so neke vrste predobremenitve za prihodnje. In me torej zanima, ali bodo ti operativni programi in ti ukrepi ostali takšni, kot so, ali jih boste spreminjali, ker potem je treba to ustrezno sporočiti. Torej, res, kateri so cilji, kateri so indikatorji in katere so konkretne številke za naprej.
Dovolite mi nekoliko bolj kritično presojo predlaganih ali pa nepredlaganih ukrepov za zajezitev finančne in posledično gospodarske krize. Razen tega, da ste omenili, skratka, pripravo podzakonskih aktov na ta dva zakona, ki sta bila sprejeta na pobudo odhajajoče vlade in z vašim sodelovanjem, kar je zelo dobro, pa razmisleka o pospešenih vlaganjih v infrastrukturo pravzaprav kratkoročnih nujnih ukrepov ni bilo zaslediti.
12. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) Jaz sem pa prepričan, da potrebuje gospodarstvo včeraj signal, ne jutri ali pojutrišnjem. Zato je tudi odhajajoča Vlada pripravila nekaj zakonov, še posebej davčne zakone, ki uvajajo davčne olajšave za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva in tako za samostojne podjetnike, kot seveda tudi za gospodarske subjekte in znižanje davčnih stopenj. Zakaj je potrebno ukrepati včeraj, ne jutri? Danes se namreč odločajo gospodarski subjekti kakšne naložbe, kaj bodo počeli prihodnje leto, kaj bodo pričeli prihodnji mesec. Ali bodo nekatere investicije ustavili, ali bodo s temi investicijami nadaljevali in ali bodo se izjemno previdno obnašali in potem posledično pridemo v težave. Namesto, da bi to sejo parlamenta, ki je sklicana za petek izkoristili že za jasno sporočilo tudi parlamenta, je prišlo do nekega odloga in ne vem zakaj. Zakoni so po nujnem postopku, so odprti, lahko bi bilo kar precej še nekih novih idej vkomponiranih, če bi bila takšna želja pa se to ni zgodilo. Ta odlog jaz smatram kot nepotreben in slab signal v gospodarstvu za naprej in se odmikamo od tistega, kar smo pravzaprav sami napovedovali.
"Credit crunch" je fakt ne glede na to, da smo sprejeli dva zakona. Bančni sektor še zmeraj deluje pretirano po lastni konservativni presoji in premalo odrto do gospodarstva. Gospodarstvo se ne servisira ustrezno in kljub temu, da smo kar preko nekaj sej nadzornega sveta tudi slovenski izvozni banki jasno povedali, da je naše pričakovanje veliko, še posebej do servisiranja malih, srednje velikih podjetij in sicer gospodarstva, se kaj bore malo, se kaj bore več ni zgodilo in tu bo potrebno za delovanje tako medbančnega trga, kot sprostitev sredstev bank storiti marsikaj in vas sprašujem kaj konkretno še nameravate storiti za to.
Pri konkretnih ciljih me v tem trenutku zanima tudi to katere konkretno proračunske postavke bodo deležne vaše pozornosti v smislu dviga in katere, še bolj pomembno, iz katerih boste črpali ta sredstva za definiranje prioritet. Jaz namreč si želim tud precej jasnega odgovora, da bomo potem v prihodnje tudi vedeli ali in kako reagirati pri samem glasovanju danes.
Pa še nekaj. Še zadnje vprašanje mi dovolite. Podjetja v težavah. Mi smo v okviru dosedanjih politik zelo, zelo zmanjševali sredstva za reševanje podjetij v težavah, kajti intervencije v ta segment gospodarstva smo želeli nadomestiti z razvojnimi projekti, to se pravi s sofinanciranjem razvojnih programov podjetij, ki so vlagala v svoj razvoj. Zanima me kako ocenjujete prehod finančne krize v gospodarski sektor. Koliko podjetij se bo v prihajajočih pol leta znašlo v situaciji, da bodo lahko obravnavana po zakonu o reševanju podjetij v težavah in kolikšen del sredstev boste
13. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) namenili za prestrukturiranje teh podjetij in po vaši oceni koliko delovnih mest bo potrebno ohraniti v zelo neposredni časovni bližini. To so vprašanja na katere je potrebno imeti danes odgovor. Kajti sicer bodo ti, ki so soočeni s posledicami finančne krize ostali na nek način sami in brez pomoči na tem razburkanem viharju, kar pa ne bi bilo za njih in za Slovenijo in za našo skupno prihodnost dobro. Toliko zaenkrat predsednik.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Jaz bi samo še enkrat opomnil, da nas je tukaj štirinajst in verjetno vsi želimo postaviti vprašanje. To je pod ena. Pod dve pa imamo predstavitev kandidata. Torej želimo imeti predstavitev kandidata. Tako da jaz lepo prosim, če je možno, da se tega držimo. Nikomur od vas ne morem ničesar preprečiti in tako naprej. Lahko vas samo prosim in vas prosim, ker se bomo res izgubili v teh predstavitvah in dolgih uvodih. Zdaj smo imeli dva uvoda. Enega s strani pozicije, drugega iz opozicije. Če se da vas prosim, če pa ne, bomo pa pač to ustrezno podaljšali. Pred vami ima proceduralno gospod Trofenik, potem pa tudi vi. Prosim gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Jaz bi predsednik prosil, tako kot si že sam rekel, da bi se omogočilo, da bi vsi prisotni, ki imamo pravico kaj postaviti, kaj vprašati, dobiti kakšen odgovor, bili deležni tega za diskusije o pretekli in prihodnji finančni politiki. Mislim, da bo še dovolj priložnosti tudi o koalicijskih pogodbi. Jaz predlagam, če je potrebno, da skličeš posebno sejo. Da pa je ta seja v skladu z dnevnim redom, to je predstavitvi kandidata in da imamo možnost postavljati vprašanja in dobiti odgovore. Za vse drugo so druge seje, druge možnosti, takšne in drugačne.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Prosim gospod Vizjak, proceduralno.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Jaz spoštovani predsednik ne vidim nobenega poslovniškega določila, ki bi omejeval, zlasti pa, ki bi nas na nek način vkalupil pri razpravi in zaradi tega se čudim vaši že tretji intervenciji, da moramo biti kratki in da ne smemo nič govoriti ali pa, da naj to zelo limitiramo. Jaz sem kandidatu postavil kar nekaj zelo konkretnih vprašanj. Zakaj? Zaradi tega, ker pričakujem tudi konkretne odgovore in nisem govoril nič o nekih preteklih zadevah. Razen sem se jih dotaknil v smislu, da so izhodišča za naprej takšna kot so in da so dobra in da bi lahko na teh izhodiščih zelo hitro našli tudi odgovore. Jaz sem postavil niz vprašanj. Mislim, da so ta vprašanja zelo pomembna za oblikovanje stališč in tudi našega odnosa do spoštovanega kandidata.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Jaz se vam opravičujem, če mislite, da sem posegel v vaše pravice. Jaz sem vas samo prosil. Nisem zahteval od vas ničesar in tudi v nadaljevanju ne bom. Gre enostavno za odnos med nami in do kandidata, ki je tukaj prišel predstaviti svoja stališča in poglede kako bo in na kakšen način si predstavlja, da lahko vodimo v Sloveniji fiskalno politiko, tudi tisto, ki se tiče monetarne politike. Je pa tako, da če bomo imeli dolge uvode vsi, kar je seveda možno in ima vsak od nas to pravico, obstoji relativna velika verjetnost, da bomo šli v replike.
14. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) Jaz bi lahko, na primer, petkrat repliciral vam, ampak ne želim zaradi spoštovanja do gospoda kandidati. Ker potem se bomo mi začeli med sabo pogovarjati, kako mi gledamo na stvari, fiskalno, monetarno politiko, na pretekli in prihodnji razvoj. Jaz tega ne želim, zato se bom tega vzdržal. Tudi mislim, da bi ostali ne želite, da zdaj mi med sabo začnemo razčiščevati naše poglede na preteklost. Jaz se lahko z vami strinjam, s tistim, kar ste vi govorili in pripovedovali, lahko se pa tudi ne, saj to pravico mi dajete. Ampak če se ne strinjam, se postavlja vprašanje, ali bom šel v repliko in še vsi ostali. Mislim, da ne, da bi bilo to nedostojno, če bi šel v repliko temu, kar ste vi v svojem uvodu rekli, ker vsi želimo, da vi postavljate vprašanja in da dobite vse odgovore na vsa vprašanja. Torej, ničesar drugega ne želim kot to, da vas poprosim, da postavljate vprašanja, in jaz se ne bom več vmešaval, obljubim, v vaše diskusije. Jaz sem vas samo prosil in to je to, nimam pa poslovniške pravice kakorkoli vas omejevati. In na tej točki seveda končujem svoje posredovanje. Edino, kar bom lahko naredil v nadaljevanju, je, da v kolikor bom ugotovil, da se to izjemno dolgo vleče, da bomo združili vprašanja več članov; to pravico pa upam, da mi dajete.
Torej, zdaj predlagam - nimamo več nobenega proceduralnega vprašanja, zato predlagam kandidatu, in se mu tudi opravičujem, da predstavi svoja stališča, da je on tu tisti, ki predvsem govori in razlaga. Prosim, kandidat.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Jaz sem si zapisal vprašanja, ki mi jih je zastavil mag. Vizjak.
Če gledamo zdaj cilje, ciljev je precej. Mislim, da ti cilji niso fiksni v tem smislu, da bo parlament imel na njih tudi vpliv, vključno z opozicijo. Mi upamo, da bo vendarle ta kultura dialoga ali pa skupnega sodelovanja na nek način prevagala. Prednost je tudi ta, da bodo sedanje opozicijske stranke to vzele tudi kot deloma svoje projekte. In če pride in ko bo prišlo do spremembe na nekih volitvah, bodo te projekte peljale tudi naprej.
Če gledam, kje imam jaz prioritete, ker tako sem razumel vprašanje. Brez dvoma, prva prioriteta je razvojni preobrat, zagotovitev neke strukture, ki bo omogočila 3% ali pa več kot 3% delež, ki ga namenja slovensko gospodarstvo in nadstavba ali pa država za raziskave in razvoj, z vplivom na izboljšanje procesov, izboljšanje izdelkov, uvajanje novih izdelkov, uvajanje novih podjetij, povečanje tržnih deležev obstoječih podjetij. Mislim, da ta projekt bo tekel, izvajali ga bosta najmanj dve ministrstvi, za visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost, ministrstvo za gospodarstvo. In ta projekt bo ves čas treba kontrolirati. Pričakujem, da bo tekel razpršeno, bolj po avstrijskem kot po finskem vzorcu. Mi namreč ne moremo locirati nekega nacionalnega šampiona, vsaj do zdaj je to, se mi zdi, tvegano, podobno kot so Finci locirali Nokio. In potem bomo spodbudili rast inštitutov, razvojnih centrov pri posameznih pomembnejših ali pa večini pomembnejših slovenskih podjetij, na način, podoben, kot je v tem mandatu nastal v Hidrii. In končni rezultat bo - in tu odgovarjam tudi na tisto vprašanje, kakšen bo primanjkljaj -, končni rezultat te raziskovalne dejavnosti bo tolikšno povečanje konkurenčnosti in izboljšanje potem izvoza, da bomo imeli presežek v zunanjetrgovinski menjavi, da bomo ponovno postali neto kreditor tujine, mi imamo izraz stari neto kreditor, ki pretežno živi od obresti, tisti mladi, ki so šele v svojem prodoru, se uveljavljajo na svetovnem trgu tudi po kapitalski strani. In da bomo imeli tudi presežek v javnih financah zaradi dodatnih prilivov uspešni gospodarski rasti. Tu so tveganja, je tveganje do moralnega hazarda in bo treba na natančno izoblikovati, kakšni so indikatorji, koliko se ta sredstva prelivajo v razvojno dejavnost, in kakšni so rezultati te razvojne dejavnosti in kje je ta sredstva potem treba dovolj hitro odtegniti, če projekti ne tečejo tako, kot je treba.
Drugi projekt, ki bo bolj "up-today" oziroma tisto, kar je prišlo na mizo, bo zdaj sanacija
15. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) financiranja dosedanje gradnje avtocestnega križa in gradnje tako imenovanih razvojnih osi, ki jih je tudi koncipirala sedanja vlada, to je 3., 4. in 4.a razvojna os, z uvedbo vinjet. Te vinjete so ogrozile financiranje. Jaz sem imel precej študij skupaj z dr. Oplotnikom, ki so ta način samofinanciranja izgradnje avtocestnega križa nekako koncipirale. Sprejela ga je do neke mere že prejšnja vlada, ta vlada ga je posvojila in dodelala. Vinjete so padle nekoliko z neba v ta kontekst in tu bo treba s posebnim projektom najti dodatna sredstva, verjetno do neke mere zopet en del bencinskega tolarja.
Tretji projekt bo modernizacija železniškega križa z ustreznimi viri, pretežno evropskimi, verjetno pa tudi nekoliko iz drugih virov, od koncesij do plačil taks za tovorni promet in podobno.
Naslednji projekt bo to, kar bi že vi morali narediti, mi bi zanesljivo naredili, to je projekt gradnje poslovnih con po Sloveniji. To je bilo zelo dobro zamišljeno, koncipirano, vendar ni bilo podprto z nekimi izvedbenimi aktivnostmi in kontrolo. Trenutno se izvaja samo ena, in tisto bom jaz vsekakor podprl, če bo možno, to je ta Feniks v Cerkljah, povezano z letališčem. So pa še ostale, to vi verjetno veste, v dolgoročnem programu razvoja, ki jih bo treba, prvič, mislim, da jih bomo posvojili, in drugič, mislim, da bomo to tudi operativno izpeljali, ne samo zastavili v programu.
Potem je podpora energetskim projektom. Ti v glavnem na investicijski ravni tečejo. Veste pa, da je problem pri vzpostavljanju omrežja, visokonapetostnega, v povezavi Krško-Beričevo, povezave z Madžarsko. Tu bo verjetno treba ob avtocestah postaviti vprašanje, koliko bo šlo v te daljnovode, vprašanje, koliko bo šlo potem v kable, ali pa en del pod zemljo, en del nad zemljo. In to bo treba peljati kot nek poseben projekt, ki bo tudi podprt lahko v glavnem s sredstvi, ki jih samo energetsko gospodarstvo zbira, vendar neko podporo tudi, bodisi v proračunu, zlasti pa v izvajanju dejavnosti različnih ministrstev brez dvoma potrebuje.
Potem naslednji projekt, ki ga imam v mislih, to samo navajam primeroma, je projekt sanacije naših razmer pri črpanju sredstev iz Evropske unije; o tem sem že govoril. To bo prav posebno treba oblikovati, našteti izvajalce, nosilce, glavnega nosilca in posamezne aktivnosti, da bo ta projekt zopet stekel. To je zastalo in vi tu pač niste sami odgovorni, tisti, ki pa je to vodil, pa je; tu se je dejansko zaspalo. In zdaj, če nočemo izgubiti kakšne milijarde evrov, potem je treba pospešeno začeti delovati.
Kakšno rast pričakujem. Letos oziroma naslednje leto se bo rast upočasnila. Veste, da, se pravi tisti, ki niso politično motivirane projekcije, predvidevajo upadanje bruto domačega produkta v območju evra in tudi na nemškem v naslednjem letu. Se pravi, da se bo to nekoliko znižalo. Tu bomo imeli resne probleme, zato se bo rast brez dvoma upočasnila. V kolikor bomo začeli vsaj del teh aktivnosti, ki bodo potrebne za spodbudo domače gospodarske rasti, jaz pričakujem, da jih bomo vodili na ravni celotne Evropske unije ali evroobmočja. Sestanek 20-erice je pokazal, da bo to verjetno prišlo celo v svetu do te koordinirane spodbude novega investicijskega cikla.
16. TRAK (VI)
(nadaljevanje) Mi ga bomo izvajali pri nas za vzpodbudo teh kvalitetnih dejavnikov, o katerih sem govoril prej, in deloma s pospešeno izvedbo nekaterih načrtov, ki jih je pripravila že vaša vlada, zlasti na področju gradnje dodatnega avtocestnega programa in modernizacije državnih cest. Že tista vlada pred vami je pripravila tukaj načrt modernizacije, ki bi potekal podobno, se pravi, da domnevni avtocestni križ ustrezne priključke za manjša slovenska mesta, ne samo za tista, ki ležijo ob razvojnih oseh je načrt, ki bi deloval podobno kot Dars. Mislim, da je ta načrt treba vzeti iz predalov in ga začeti peljati in s tem rešiti tudi en del, recimo, Notranjske in ta del Kozjanskega in tako naprej z učinkovito povezavo na avtocestni križ.
Pri javnem dolgu je za pričakovati naslednje leto, da se bodo razmere poslabšale. V kolikor bodo razvojni projekti vodeni dovolj učinkovito pričakujem, da se bo javni dolg nominalno in kot delež BDP naprej zmanjševal.
Podobno je s stopnjo brezposelnosti. Brez dvoma sedajle že narašča in brez dvoma se bo drugo leto na začetku leta poslabšala, odvisno kako hitro bodo prejeli posamezni ukrepi, zlasti tisti, ki so povsem kenzijanske(?) narave, kako bo ta stopnja brezposelnosti se odvijala naprej. Mislim, da se bomo na koncu mandata bližali nekim 5 ali 4%, kar je pri nas naravna stopnja brezposelnosti. In ta vlada se bo resno ukvarjala tudi z nižanjem same naravne stopnje brezposelnosti z aktivno politiko prezaposlovanja, izobraževanja in omogočanje ljudem, ki so hendikepirani zaradi pomanjkanja znanja, da se nazaj vključijo v delo.
Potem je vprašanje upokojevanja. Jaz mislim, da cela vrsta ljudi, in mi prihajamo prvič v obdobje, ko beby bum generacija dosegla upravičenja za upokojitev s polno delovno dobo. Mislim, da bo treba omogočiti tem ljudem, da nadaljujejo z delom, tisti, ki posredujejo določen človeški kapital, s katerim človek raste, je vključen in ga implementira, ko lahko dela, od učiteljev do različnih inženirjev, organizatorjev, ljudi, ki delajo v analitiki in podobno, da bo tem ljudem treba omogočiti, da naprej aktivno delujejo, bodisi, da bodo stimulirani, bodisi, da bodo že lahko dobili pokojnino pa hkrati del.... To bo treba premisliti. Ampak tu na področju zaposlovanja je cela vrsta sprememb, ki so potrebne. Za razvojni preobrat je treba vedeti, da imamo mi trenutno tako stanje, da nekateri inštituti s konkurenčno klavzulo zavirajo pretok tistih ljudi, ki nekaj znajo iz inštitutov v posamezna manjša ali večja podjetja, njihove razvojne centre. Tu bo treba sprostiti, povečati fleksibilnost gibanja raziskovalcev med znanstvenimi inštituti in gospodarstvom in potem nazaj, jasno z motivom tudi zaslužiti. Vendar pa je tu učinek prenosa znanja s tem, da neka oseba prihaja edino izvedljiv, ne s pisanjem, v tem primeru, če govorimo o tehnološkem razvoju, ki ga vi poznate precej bolje od mene, ker ste tega poklica. Najpomembnejši del je tu gibanje ljudi.
Potem okoli predlogov za znižanje davčnih stopenj. Jaz mislim, da so to eni od predlogov v stroki, nastajajo še drugi predlogi za spopad z drugim valom finančne krize. Drugi predlogi so, recimo, ker vedno je predvidenje davčnih stopenj, v tem primeru je vprašanje isto kot pri kredit crunchi,
17. TRAK (VI)
(nadaljevanje) ali bodo to sploh prejelo. Ali bo gospodarstvo, če mu sedaj znižaš, v primeru, ko mu globoko padajo naročila, znižaš davek na dobiček, kaj pravzaprav to pomeni. Ali bo on dejansko, če je to res vzame kot signal in poveča svojo dejavnost .../Nerazumljivo./ je potem to v redu. Če pa to vzame na znanje, obenem pa pričakuje, da drugo leto ne bo imel profita, potem je vprašanje kako bo v tem primeru sploh ravnal. Samo znižanje davčnih stopenj na davek od dohodka pravnih oseb proti 18 in 16% pomeni, da bi mi krenili v aktivno davčno konkurenco, kot se to imenuje, ki je trenuitno EU njena regulativa še dopušča. To je povsem relevanten predlog, ki pa ga je treba zelo skrbno premisliti in ima dolgoročne nasledke. Se pravi, del javne blagajne, ki se sedaj črpa oziroma del sredstev za šolstvo, zdravstvo, našo varnost in tako naprej, ki prihaja iz tega dela, za zdravstvo pač kolikor se financira iz integralnega proračuna, ampak za šolstvo pa brez dvoma, in varnost funkcioniranja države, en del bi se potem temu odpovedali z namenom, da pritegnemo določene investitorje, ker ta znižana davčna stopnja okoli 16% je za Evropo izjemno nizka. 20%, to kar je bilo v Bajukovi davčni reformi je neka, bom rekel, podpovprečna davčna stopnja. 16% je pa že tista, če lahko uporabim ta izraz, predatorska. Tu pa že mi dajemo ta signal investitorjem pridite k nam. Ampak to se mora res parlament odločiti in na osnovi nekih študij, to ni nek interventni ukrep v tem smislu.
Drugo predlogi so na primer, da bi mi znižali prispevne stopnje. Brez dvoma je, da v tem primeru bi največ, če že kakšne stopnje je treba znižati, da bi zaleglo pri odpravljanju posledic drugega vala finančne krize je znižanje prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje je pa vprašanje, kako bosta potem funkcionirali ti dve blagajni. Potem se to da lahko reči, o.k., znižajmo to za dve leti in to oblikujemo kot kredit v kolikor skomuniciramo z EU, da je to dovoljeno, da to ni pomoč, ampak je pač oblika kredita, se pravi v tem primeru morajo biti tudi neke povprečne obrestne mere. Je pa problem tega ukrepa, da bo verjetno omogočal reševanje cele vrste delovnih mesta, bo pa povzročil potem problem v obdobju, ko bo treba vračati in bo povzročil dejstvo, da ni povezan z razvojnim preobratom, se pravi to ni nek ukrep, ki bi omogočal, recimo, vse tiste rezultate, ki jih jaz pričakujem na koncu tega mandata, ali pa sredi naslednjega in bodo zelo ugodni na zunanje trgovinskem področju, na področju pokritosti proračuna in na področju samega življenjskega standarda. Tukaj je cela vrsta odprtih stvari, ki jih bo treba premisliti, premisliti jih bo treba hitro in reševati jih bo treba tudi skupaj. Jaz upam, da se bo to reševalo v parlamentu.
Sedaj, kako bo s sprostitvijo dejavnosti bank. Mi pričakujemo, da bo njihov povečan dostop na evropski bančni trg omogočal, verjetno že z garancijami, če ne bo z garancijami, neki znaki so, da garancije ne zadostujejo zaradi strahu, ki ga je pri večjih bankah povzročil zlom finančnega sistema celotne Islandije. V tem primeru bo morala država sama povečati določen dolg v tujini in ga plasirati v banki, jasno odplačno in po koncu krize to tudi postopno pobrati iz bank in vrniti. Tako, da tu bo pač zakladnica delala. Vi veste, da nekaj na tem že dela, že pripravlja razpise in jaz sem jim hvaležen, da so sorazmerno učinkoviti.
18. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) Ti ljudje so tudi pripravili podzakonske akte zato, da bomo dosti hitro omogočili, vsaj poskus pridobitvi dodatnih z državnimi garancijami, pridobitev dodatnih sredstev na svetovnem medbančnem trgu.
Dejstvo je, da ekonomska politika banke, tudi če je lastnik samoomejevanje terja, da ne moreš v njegove poslovne poteze iti in mu reči, zdaj pa kreditiraj, če on ocenjuje po nekih svojih profesionalnih standardih, da mora še vedno omejevati kreditno aktivnost. V tem primeru imamo še, kot sem rekel, slovensko razvojno in izvozno družbo. Je bolj pod ingerenco, gerenco ekonomske politike. Je pa hkrati profesionalno vodena in omogoča preverbo komu je krediti za dati in komu ne. Srečujemo se pač s tem problemom, zlasti pri malem gospodarstvu pa rastočem, da je neke stvari reševati tudi z dokapitalizacijo, ne samo s krediti. Tako da tu zdaj nekako smo v nekem prihodnjem obdobju. Če bo ta "credit crunch" se nadaljeval v enaki meri, potem bo treba v večji meri dokapitalizirati slovensko izvozno družbo in jo preko velikega gospodarstva morda omogočiti financiranje tudi malega. Ampak jaz mislim, da tako ne bodo tržnih deležev žrtvovali v naših finančnih inštitucijah in da ko bodo dobili zopet dostop do medbančnih kreditov ali pa dodatna sredstva zaradi plasmajev države v te finančne inštitucije oziroma banke, bodo to plasirali tudi naprej. V postopku oblikovanja proračuna boste, jaz upam, intenzivno vključeni s svojimi predlogi. Vaši predlogi bodo obravnavali pošteno, enako kot predlogi vseh ostalih in na ta način boste lahko tudi nekatere prioritete iz svojih programov uveljavili.
Končno vprašanje, kako s podjetji v težavah? Mi imamo določena pravila državnih pomoči. Vi veste, da so omejena tudi časovno. Se pravi nekdo, ki je to pomoč pridobil, je potem kar nekaj let ne more več pridobiti. Vsaka večja pomoč mora biti odobrena iz Evropske unije in mora biti smiselna. Se pravi, če je problem samo tak, da je z dokapitalizacijo ali pa z neko pomočjo, ki je neodplačna rešljiv, potem je to smiselno podvzeti. Če ta problem ni rešljiv, se pravi, če je trg upadel do te mere ali pa, da je zaradi napak v delovanju različnih poslovnih funkcij prišlo do tega, da bi tako podjetje bilo še najbolje poslati v stečaj, potem obstaja ta druga možnost in se z ukrepi razvojne politike spodbudi rast zdravega dela, ki je pač ostal na tistem, če je še kakšen zdravi del, je. Dosedanja Vlada je nekaj teh težav poskušala reševati z dokapitalizacijami Kada in Soda. Te dokapitalizacije morajo imeti za seboj zelo jasen izračun ali so smiselne ali niso. V kolikor so smiselne jaz podpiram, da take dokapitalizacije se zgodijo. V kolikor pa niso smiselne, da ne bodo dale ustreznega donosa investitorju, potem pa mislim, da je treba v tem primeru ravnati skrbno, v smislu dajanja državne pomoči tam kjer so smiselne, ne pa dokapitalizirati s sredstvi, ki sicer niso direktno javna, so pa pod vplivom in služijo za določene javne cilje, da se kapital priliva v take projekte. To mislim, da sem izčrpal zdaj.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Predlagam, da gremo po vrsti tako, kot ste se javili. Dr. Luka Juri. Prosim.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Lep pozdrav članicam in članom odbora in predvsem lep pozdrav kandidatu. Glede na razpravo, ki se je sedaj razvila in glede na predstavitev, kjer ste pogosto omenjali keynesianski pristop, kateri je meni sicer tudi blizu, sploh
19. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) v času recesije v katerem smo in v katerem bomo še za dobro leto vsaj, me zanima kako lahko ta keynesianski pristop po vašem mnenju obdrži inflacijo na relativno nižji ravni oziroma kakšna je nevarnost, da bi ta pristop spodbujal povišanje inflacije. V času odhajajoče Vlade je namreč ta inflacija dosegla rekordne nivoje in vemo, da je tudi pojedla velik, če ne celo celoten del gospodarske rasti in to predvsem v tistih sektorjih, kjer bi to najbolj potrebovali. Torej nižjih in srednjih. Ocenjujete, da je mogoče investicije po takšnem pristopu usmeriti v sektorje, ki ne bodo spodbujali te inflacije in torej, da bo mogoče gospodarsko rast usmeriti predvsem v tisto kar nas kot socialne demokrate najbolj zanima in to je rasti plač nižjega in srednjega sloja. Hkrati povezano s tem in z investicijami se mi zdi zelo zanimivo, da ste poudarili potrebo po bolj učinkovitem črpanju evropskih sredstev. Vemo, da je bilo do zdaj to črpanje, tudi po besedah številnih, ki se s tem ukvarjajo, dokaj slabo in neučinkovito. Kar nekaj priložnosti smo izgubili, zato me zanima kako bi lahko to učinkovitost povečali in kako bi lahko pristopili predvsem k bolj usklajenemu reformiranju o razpisih in o možnosti porabe teh razpisov? Ker vemo, da so pogosto resorsko dokaj raznoliki, po resorjih in po agencijah, tako da je praktično, kot je sistem doslej postavljen v Sloveniji, nemogoče imeti celovit pregled nad številnimi in raznolikimi razpisi, ki so prisotni. Pa poznamo na primer primere drugih držav Evropske unije, kjer obstajajo enotne spletne strani in agencije, ki imajo pregled nad vsemi in lahko dejansko potencialen porabnik takšnih sredstev ima pred seboj celoten pregled stanja in tudi prihajajočih razpisov.
Glede na te napovedane investicije se mi pa seveda porodi vprašanje kako bi omejili zadolževanje. Če omenimo na primer primer Darsa, kjer po sedaj dostopnih podatkih naj bi družba za avtoceste v prihodnjih letih vsako leto pridelala celo čez 100 milijonov evrov izgube. Kar je seveda slab podatek prav v trenutku, ko se zavedamo, da bi radi več denarja porabili, kolikor ga imamo. Torej rabili bi določeno zalogo, ki bi jo morali bili ustvariti v zadnjih letih ugodne gospodarske rasti. A žal ugotavljamo, da te zaloge ni. Kot primer je na primer bruto javno dolg države, to ste omenil tudi že v uvodu, ki se je povečal v treh letih, od 2003 do 20007 iz 15 na 29 milijard evrov. Torej gospod minister, jaz zelo podpiram te vaše keynesianske poglede, ampak nekako vidim, da se boste znašli ne pred debelimi, prijaznimi številkami ugodne gospodarske rasti, ampak pred rdečimi bilancami.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Prosim.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Mi smo del stabilnega okolja evra. Mi maastrichtskih kriterijev ne kršimo. Na področju inflacije smo nekoliko se zašli v težavah in smo začasno te kriterije kršili. Zdaj pa smo v obdobju, to pa morate vedeti, začetka deflacijske krize. Nam se obeta, če bi šlo vse samo po sebi, če ne bi bilo neke aktivnosti zanesljivo koordinirane znotraj Evropske unije, bi imeli drugo leto lahko padec splošne ravni cen. Kako bomo .../Nerazumljivo./... Trenutno imamo še en pritisk monopolov na področju lokalne skupnosti za dvig cen komunalnih storitev.
20. TRAK: (KO)
(nadaljevanje) Se pravi teh podjetij, ki so na ravni monopola. Tu je prišlo do neke sprostitve, vendar bomo videli, da bodo popusti zaradi pritiska trga tako veliki, da bomo zdaj v naslednjih mesecih zelo verjetno imeli negativno inflacijo. Minister Vizjak je o tem že govoril. Mi se zdaj vračamo nazaj v svoje stare tirnice, kar se tiče inflacije. Ves čas je za pričakovati, da bodo tu razmere nekoliko slabše, da bo inflacija nekoliko višja kot v povprečju Evropske unije, ker mi prihajamo v višje cenovne razrede in s postopkom našega lovljenja razvitosti Evropske unije je tudi pričakovati nekoliko višjo raven cen. Za črpanje evropskih sredstev je pripravljen že idejno projekt poenotenja postopkov, vzpostavitve ustreznega tima, ki bo to omogočil in invitacije(?) najboljših praks tistih držav, ki ta sredstva uspešno črpajo. Jaz, kot rečeno, pričakujem da bo v obdobju odpravljanja posledic finančne krize na realni sektor, prišlo do povečanja tudi investicij same Evropske unije in da imamo glede na svojo leto to možnost, da pri financiranju investicij v transevropske koridorje, omenil sem jih, transportni, energetski, komunikacijski, tudi pridobimo dodatna sredstva iz tega vira in potem lažje financiramo modernizacijo tega omrežja, zlasti cestnega.
Pri problemu zadolževanja, tisto ni bil državni dolg, tisto je narodno gospodarski dolg se je povečal, povečali so se tudi plasmaji navzven. Rezultat je bil povečanje bruto dolga, ki je bil posledica hitrejše gospodarske rasti pri nas in nekoliko manjšega poudarka na kvalitetnih dejavnikih te rasti. Zdaj bomo v tem mandatu to spremenili in jaz mislim, da postopno bo dolg še vedno naraščal, seveda, mi bomo vedno bolj vklopljeni v kapitalske tokove, po drugi strani pa bomo pa tudi več plasirali ven. Tako da postopno pričakujem najprej izravnavo, potem pa da bo postali, če bo vse šlo po načrtih ali pričakovanjih, zopet neto kreditor tujine. Vendar na višji ravni. Tako, da ko boste na koncu gledali, bo ta tudi bruto dolg zopet narodno gospodarski še večji od tega sedanjega. Bo pa toliko več plasmajev in toliko večji bo bruto domači produkt na prebivalca in življenjski standard.
Hvala.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala.
Gospod Vili Trofenik je na vrsti.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo.
Spoštovani kandidat za ministra za finance dr. Križanic. Jaz se bom poskušal izogniti komentarjem, uvodom in bo zato nekaj več vprašanju.
Prvo se nanaša na pokojninsko blagajno. Prej ste že govorili o prispevnih stopnjah, ampak v smislu interventnih ukrepov zaradi pričujoče finančne krize. Upam, da ne bo treba cel mandat ukvarjati s to krizo. Sprašujem, kakšno je vaše stališče do eventualnega očiščenja pokojninske blagajne, da bi iz nje očistili vse tisto, kar ima status socialnih transferjev in za kar niso bili plačani prispevki, ob istočasnem upoštevanju, za moje pojme, prevelike odvisnosti pokojninske blagajne od transferjev iz državnega proračuna, ki so tudi delno s tem povezani. In tretjič. S 1. januarjem dokončno odpravljamo davek na plače. Mislim, da je zdaj edinstvena priložnost za eventualno popravljanje, čeprav bo to nepopularni ukrep, če bi se zanj odločili, prispevne stopnje, tako, da bi bila pokojninska blagajna čim manj odvisna od transferjev iz državnega proračuna. To je kot varianta.
21. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) Tu naj spomnim, da nekaj podobnega verjetno bo tudi s tretjo javno blagajno, z zdravstveno blagajno, čeprav je tam največji problem neracionalno trošenje razpoložljivih sredstev. Vendar glede na naraščajoče stroške, recimo objektivno, in vedno bolj staro populacijo, mislim, da brez dodatnih sredstev tudi v tisti blagajni ne bo šlo in da so to zdaj prilike, ko bi na eni strani lahko jih zmanjšali oziroma v odvisnosti od transferjev iz državnega proračuna. To je prvo.
Drugo. Nobena od dosedanjih vlad ni imela korajže po uvedbi evropsko primerljivega davka na premoženje. Dejstvo je, da bomo morali razbremeniti delo, strošek dela in še verjetno kaj. Na drugi strani pa imamo anomalijo, da imamo še vedno nek relikt iz preteklosti, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Če so v preteklosti še bili neki izgovori, ki jih je bilo možno sprejeti, da ni ustreznih baz, zdaj imamo kataster, imamo ovrednotene nepremičnine, nimamo pa premoženja ustrezno davčno obremenjenega; skozi nadomestilo se marsikdo izogne, nekateri sploh nič ne plačujejo.
Pa še zadnje, reforma javnih financ na področju lokalnih skupnosti je pred dvema letoma naredila nepopravljivo napako za to obdobje - dala je potuho, da ta davek sploh ni obvezen, ni pogoj za transfer iz državnega proračuna. Zato me zanima, kako razmišljate o tem sicer nepopularnem ukrepu, vendar če se hočemo z Evropo primerjati in ko smo v preteklosti govorili o vseh mogočih uspehih, predvsem o uspehih davčne reforme, o tem nihče niti ni govoril ali pa je bilo tako nekje pod preprogo.
Tretje vprašanje je povezano s tem. Vračam se na področje lokalnih skupnosti. Leta 2006, veljavi leta 2007 spremenjeni zakon je navadna potuha. Ne gre za evropsko primerljiv zakon o financiranju lokalnih skupnosti, ampak za prerazporejanje ali razdeljevanje iz državnega proračuna, saj ta zakon ne uporablja nobene disperzije finančnih virov, ampak enostavno iz državne blagajne deli. Kakšna je vaša ocena in kaj mislite o večjem številu in večji disperziji finančnih virov v skladu ali po modelu evropsko primerljivih sistemov, ki jih je kar nekaj v Evropi.
Četrto vprašanje je mogoče manj pomembno na prvi pogled, ampak na nek način me je spodbudila izjava nove direktorice Dursa, povezana je s koalicijsko pogodbo in z enim izmed vaših poudarkov v uvodni predstavitvi - uvedbo olajšav za nakup stanovanj. Ta gospa direktorica si je dovolila za mene za profesionalca nedopustno izjavo, da bog ne daj, da bi v parlamentu kaj takega sklenili, ker potem bodo imeli težave s tehniko pobiranja davkov, čeprav informacijskega sistema nimamo. Največji problem je, da nobeden od dosedanjih ni imel korajže povedati, koliko bo informacijski sistem za davčno upravo stal. Celo smo enkrat dobili odgovor od nekoga iz takratnega ministrstva za finance, ker poslanci ne bi glasovali takrat za, če bi nam povedali, koliko bo informacijski sistem stal.
Naslednje vprašanje se nanaša na vaša izvajanja v zvezi s spodbujanjem investicij v javnem sektorju. Se strinjam, tu ste omenili tudi železniški promet. Kot možne vire ste na prvo mesto postavili evropska sredstva, se strinjam, ampak med drugim ste omenili tudi koncesijske dajatve. To je pa malo večji problem. Imamo politično motivirano anomalijo,
22. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) da so koncesijske dajatve v preteklosti za potniški promet na železnici bile večje od tistega, kar mora država zagotavljati, kot koncesijske dajatve za tovorni promet. Če sem rekel politično, ne bom tu razlagal, ker bi potem moral sneti besedo, ker sem obljubil, da ne bom komentiral. Vendar to anomalijo bo treba verjetno popraviti, ker mislim, da je to že doseglo dovoljeno, bom laično rekel, državno pomoč nekomu, na drugi strani pa zavestno plenjenje državnega proračuna, kar se tiče sektorja potniškega prometa.
In da zaključim, čeprav bi lahko bilo tega več. Potencialno govorim, če pride do regionalizacije, s finančnimi viri je nekaj podobnega, čeprav malo za spoznanje so osnutki bili boljši, kot je pri financiranju občin. Ampak gre za premoženje, ki bi ga naj država prenesla na regije. Pa bom opozoril na anomalijo iz vzhodnega dela Slovenije. Pomurje, Podravje so na repu vseh kazalcev, imamo pa tu zanimivo zadevo, da se dobiček iz Dravskih elektrarn, ki proizvajajo v Sloveniji najcenejšo energijo, preko Holdinga prenaša in investira v Posavju, ampak za komunalne, infrastrukturne objekte. Tam, kjer so pa Dravske elektrarne pustile take ali drugačne negativne posledice v prostoru, govorim, da sta edini dve kanalski elektrarni v Sloveniji na Dravi, pa je tega dobička, da bi tam ostajal, za vzorec. Sprašujem, ali v primeru regionalizacije in sprejemanja ustreznih zakonov ste pripravljeni dopustiti - se opravičujem za izraz - po vzoru Kela, da se del premoženja elektrarn kot infrastrukturnih objektov prenese tudi na področje pokrajine oziroma regije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: /Ni bil vključen mikrofon!/
DR. FRANC KRIŽANIČ: Torej, kar se tiče pokojninske blagajne, seveda očiščenje socialnih transferjev pomeni dejansko transfer državnega proračuna v to pokojninsko blagajno. Študije ali pa izkušnje ob upokojevanju, prvem valu upokojevanja "baby boom" generacije predvidevajo rast teh transferjev. Mislim, da temu tudi mi ne bomo mogli v celoti izogniti, to je angleški ali pa skandinavski model. In na ta način se potem zagotovi tudi neka podobna najnižja pokojnina, v kolikor so javna sredstva dovolj močna. Se pravi, to je možno narediti z neko skalo, pa seveda podprto z ustreznimi študijskimi pristopi. Jaz si tu ne obetam, da bi bilo možno reči, evo, v to blagajno se nabere toliko, kot se nabere. Prispevne stopnje praktično ni moč dvigniti v teh razmerah, dokler nimamo več angažiranega človeškega kapitala, če rečem, ali pa bistveno višje kvalifikacijske strukture, ki bi to prenesla, zdaj bi vplivalo na izgubo sicer manj kvalitetnih delovnih mest, pa vendar delovnih mest, ki zagotavljajo eksistenco celi vrsti ljudi. Tako da tu nekih hitrih postopkov ni možno, jaz si jih obetam predvsem v stimulaciji ljudem, ki želijo še delati, da bi delali še naprej, in postopno s povečevanjem transferjev za zagotavljanje spodobne minimalne pokojnine, za zagotavljanje normalnega življenja starejšim ljudem, ki imajo zelo nizke pokojnine in so bili bodisi prisiljeni predčasno iti v pokoj in podobno.
23. TRAK (VI)
(nadaljevanje) Pri odpravi davka na plače, ki je bil anomalija, jaz si vsaj nisem zamišljal, da bi sedaj bilo možno, da se je odprl prostor za dvig prispevnih stopenj. Prej bi rekel, da se je odprl prostor za razbremenitev delodajalcev, ker ta davek je obremenjeval delodajalce in destimuliral zaposlovanje človeškega kapitala. V tem smislu ni bil ravno najbolj modra odločitev. Vezan pa je bil enkrat na znižanje prispevnih stopenj. Tako, da vi kot izkušen poslanec veste, da sedaj bi se pa lahko tisto zaradi česar je bil uveden nazaj povrnilo. V tem smislu vas seveda razumem. Jaz pričakujem, da DDV naj bi bil tisti vir, ki obremenjuje vse produkcijske faktorje in bi omogočil potem neke akcije države tudi na področju penzijske blagajne.
Pri zdravstveni blagajni je dejstvo, da je tudi na staranje prebivalstva podhranjena, da bo potrebno verjetno nenormalno reprodukcijo sektorja, kjer je treba dvigniti učinkovitost, to se tudi jaz strinjam. Ampak na področju investicij bodo potrebni nekateri transferi s področja proračuna.
Davek na premoženje je dokaj dobro. Prvič je analitično pripravljen. Prejšnja vlada ga je pripravila do ravni, ki omogoča našemu prebivalstvu, če bo to šlo v objavo, mene so odgovorni, mislim z geodetskega zavoda seznanili kako daleč je že pripravljena informacijska osnova v vrednosti posamičnih nepremičnin. To je možno. Že samo, če bi pooblaščena oseba oziroma tisti, ki je upravičen lastnik lahko bi se dalo narediti na način, da samo vtipka in izve kakšna je glede na tržno ceno nepremičnin ocenjena vrednost njegove nepremičnine. To daje neko novo informacijsko osnovo za delovanje našega trga nepremičnin.
S samo spremembo davka oziroma tega prispevka za nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča mislim, da je ustavno ta prispevek sporen, da ga bo treba predelati v nek davek. In jaz pričakujem, da bi ta davek dejansko bil v ingerenci oziroma v pristojnosti lokalnih skupnosti, se pravi občin. In ena od oblik njihovih razvojnih odločitev. Tam, kjer je prenaaseljenost večja je pričakovati, da bo ta davek večji, Tam, kjer hočejo spodbuditi prihod, bodisi stanovalcev, bodisi gospodarstva pa manjši. V koalicijski pogodbi predvidevamo, da bi ljudje, ki živijo v takih nepremičninah imeli potem olajšavo, da ta davek ne bi pretirano pritisnil na življenjski standard v kolikor bo uveden. Seveda pa je to stvar parlamentarne razprave in odločitve. Jaz od njega prav velikih virov za javne finance ne predvidevam. Kot dodatni vir financiranja lokalnih skupnosti pa ja. In tukaj se vsekakor strinjam, da to stanje, ki je sedaj ni dobro, lokalne skupnosti so v bistvu koncipirane kot porabnik, ne kot, če uporabim v narekovaju, kot igralec v gospodarstvu, nimajo ustreznih vzvodov za stimulacijo gospodarstva ali prebivalstva, niti nimajo ustreznih virov, razen lobiranja za posamezne investicije na svojem področju. In tu je treba povečati možnost ali pa prenesti pristojnost pobiranja določenih davkov na lokalne skupnosti ali prispevkov in uporabiti to kot njihov vir.
Kako je sedaj z informacijskim sistemom. To sem se pozanimal v pripravah na današnje srečanje. Informacijski sistem davčne uprave je zelo slab, treba ga je dopolniti. Sredstva, ki so potrebna za osvežitev ali za prenovo, modernizacijo tega sistema
24. TRAK: (SB)
(nadaljevanje) niso majhne, vendar je treba upoštevati, da ta...le pobere približno, mislim, da 16 milijard evrov ali 15 milijard evrov in da tista sredstva, ki so potrebna za informacijski sistem so marginalna z vidika učinkovitosti te uprave, gre pa za dilemo kako graditi ta sistem, da se ne ponovi nekaj podobnega kot je bila tista sigma v Ljubljanski banki, se pravi ali ta sistem nekje kupiti, pa ga aplicirati tukaj in tvegaš, da pride do zloma ali pa nadgrajevati sistem na katerem sodeluje, tako da tu bodo strokovne komisije morale premisliti in šele na osnovi tega bi lahko dal jasen odgovor katerega od obeh projektov podpiram, cela vrsta odgovornih ali pomembnih ljudi v preteklosti pa ima tu neke svoje že zelo izgrajene ideje. Jaz mislim, da bi se pritegnilo vse, tiste, ki so za en način in tiste, ki so za drugi in da se soočijo argumenti in da se morda na osnovi tega pripravi tudi neka analiza in se potem na osnovi tega že odloči v katero strategijo prenove tega informacijskega sistema bomo šli, v eno od obeh bomo pa morali iti.
Potem okoli koncesijskih dajatev, jaz sem mislil predvsem, da bi moral tisti del koncesije, ki ne pripada občini Koper za luku, tisti del bi moral biti namenjen modernizaciji železnic, potem pa tudi en del koncesije, ki izvira iz dajatev v tovorni promet in toliko kolikor jo je. To se pravi, če ni koncesija je pa kot takse za prevozna dovoljenja v tranzit preko Slovenije, da se pospeši, da se najde dodatne vire za financiranje modernizacije železniškega križa. Mislim, da se ne bomo mogli izogniti tudi tako imenovanem navzkrižnem financiranju, se pravi, da bo en del takse, ki jo poberemo na bencinu in dizel tudi namenjen za dolgoročno odplačevanje kreditov ali obveznic, ki bodo nastali na področju železnic. Pri železnicah je tako, da so toliko zastarele, da tisti osnovni vir financiranja s katerega bi morale se prvič vzdrževati tehnološko in drugič modernizirati, to je tako imenovana uporabnina, da je tako majhen ostal, da ga praktično nič ni in postopno bo treba tisto uporabnino, se pravi to kar prevoznik po železnici plačuje temu, ki vzdržuje tire in celotno infrastrukturo, to bo treba tudi postopno dvigniti, seveda z rastjo konkurenčnosti tega prometa.
Potem problem dravskih elektrarn kot naravnega vira je v bistvu tak, da je smiselno, da en del svojih prilivov dejansko namenijo lokalnim skupnostim preko koncesij in to se je v zadnjih štirih letih začelo odvijati. Vodstvo dravskih elektrarn ima celo mnenje, da je tega nekoliko preveč, ker to kar namenijo občinam mislim, da je šlo v nek spor na tem področju. V kakšni fazi zdaj reševanja tega ustavnega spora ne vem. To pa, da bi zelo preprosto dravske elektrarne financirale komunalno opremljanje okoli elektrarn na spodnji Savi pa ne drži, jaz sem bil vključen v nadzorni svet in sem bil tudi predsednik komisije nadzornega sveta HSE-ja v preteklem mandatu in od tam poznam, da to infrastrukturo vzdržuje država, s tem, da je HSE moral odkupiti koncesijo in tisto plačilo koncesije je vir za to modernizacijo oziroma za sanacijo razmer ob elektrarnah na spodnji Savi.
25. TRAK: (SB)
(nadaljevanje) Zdaj, če gledamo Dravo in ostali HSE, potem moram reči, da posamezne takšne skupine hidroelektrarn kot je Drava ali pa če gledamo samo nuklearno elektrarno Krško ali pa proizvodnjo v Šoštanju, vsak sam, če sam ostane na trgu je tako imenovani energetski otok in na energetskem trgu ne more preživeti, slej ko prej zaide v neke okvare in ne more dobaviti trga, pridejo odškodninski zahtevki in se znajde v težavah, da si mora najti strateškega partnerja, kar pomeni, da ga nekdo kupi. Tako, da smiselnost te povezave vsaj v dva stebra je velika. Prej je vprašanje ali ni smiselno še povezati..distribucije pa potem kontrolirati ceno oziroma preprečevati zlorabo monopolne moči, ker zdaj so distribucije najbolj ranljiv del, elektro distribucije, najbolj ranljiv del tega sistema postale. Jaz mislim, da se bo s tem ukvarjal gospod Lahovnik kot minister za gospodarstvo in boste na odboru imeli možnost postaviti ustrezna vprašanja. Skratka, če gledamo evropske proizvajalce so povezani, med njimi prihaja do prilivov, prišlo bo do prilivov tudi nazaj v Dravo, ko se bo zgradil Kozjak, tako da tukaj jaz vidim nekako sorazmerno, prvič, to so donosne aktivnosti, holding v celoti in drugi steber oziroma gen energija v celoti in tukaj mislim, da se da graditi naprej. Prej vidim možnost, da se tu spodbudi nekatere že načrtovane investicijske aktivnosti magari še dve elektrarni na spodnji Savi malo hitreje v spopadu s posledicami sedanje finančne krize. Zdaj, tista ideja, da bi pa lokalne skupnosti postale en del lastnika, je relevantna, to so namreč zelo stabilni lastniki ne samo Kelak(?) tudi RV ima to lastništvo in to so potem tudi lastniki, ki takšno narodno gospodarsko srebrnino zelo skrbno čuvajo. To se je pri Kelaku izrazito pokazalo, saj verjetno to poznate, da so preprečili odprodajo tega. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala. Gremo naprej. Gospa Renata Brunskole, prosim.
RENATA BRUNSKOLE: Lepo pozdravljeni, predvsem prav lep pozdrav gospodu kandidatu prof. dr. Franciju Križaniču. Na osnovi že današnje kar že obsežene razprave me posebej veseli dejstvo, da nimam tukaj občutka, da bi bil morebiti kdo tukaj med nami, ki ne bi ocenjeval, da je gospod prof. dr. Franci Križanič resnično prava oseba za kandidata za bodočega ministra za finance, predvsem zaradi že dosedanjega sodelovanja in vpetosti tudi v svetu prejšnje vlade, torej za ekonomski razvoj, tako da si tudi sama želim, da bi tako kot je bilo prej v razpravi že nekako rečeno, da bi bila želja, jaz mislim, da boste imeli priložnost, da tudi to svoje poznavanje področja tudi udejanjite v praksi kot bodoči minister za finance. Bi pa se mogoče na eno zadevo, ki je bila danes nekajkrat že poudarjena, pa tudi sama nekaj ponovila, nekaj pa tudi poudarila. Danes je bilo poudarjeno na eni strani o rekordni gospodarski rasti, na drugi strani pa tisto kar me na nek način precej skrbi; ogrožena socialna varnost ljudi, želimo si zagotoviti dostojno življenje, pokriti plače, na drugi strani je bilo tudi z vaše strani ob predstavitvi omenjena pomembnost socialnega dialoga, torej tako sindikati z gospodarstvom. Jaz pa bi ravno mogoče poudarila še to kar je tudi že bilo poudarjeno, enakomeren razvoj Slovenije. Tudi sama kot predstavnica lokalne skupnosti, kot županja lahko tudi povem in sem tudi že v teh dneh tudi že v Državnem zboru omenila in me, nekako prej je bilo v eni razpravi
26. TRAK: (SB)
(nadaljevanje) kako en stavek omenjen, vendar potem tudi naprej v nadaljevanju nekoliko drugače, da je trenutno še ugodna situacija na področju brezposelnosti, vendar moram reči, da to že zdaj za Belo krajino že absolutno ne drži. Tukaj imamo ravno danes zvečer eno posebno okroglo mizo ravno o tem kako ljudem, ki bodo v tekstilni industriji vedo, da v decembru že bo 100 ljudi brez zaposlitve. Aktivno potekajo že razgovori tako z gospodarstvom kot sindikati že sedaj in ena od točk je, tukaj ravno, ko imam pred seboj vabilo, samostojna podjetniška pot kot alternativna možnost zaposlitve. Jaz tudi nekako pričakujem, da bi tudi tukaj o davčnih olajšavah, ko smo govorili, nekako se poskušalo videti na kakšen način rez zanimirati ljudi, to so ljudje različnih poklicev, od poklicne, torej od šivilj pa do visoko izobraženih ljudi na področju tekstilne industrije, na drugi strani pa kako jim nekako omogočiti, da se bodo res lahko odločili za to samostojno podjetniško pot in tukaj predvsem mislim na ta finančni moment. Na drugi strani pa ravno, ko spet govorimo o tem, da bi se to gospodarstvo in da se bodo to ljudje odločali, pa tudi morebiti srednja podjetja, manjša podjetja za večji razvoj pa zagotovo brez kvalitetne prometne povezave tudi v tem delu Slovenije ne bo šlo in verjetno se tudi jaz bojim, da ne bi prišli do tega, zato me tudi veseli ta razprava danes o davčnih olajšavah tudi o stanovanjski gradnji, o spodbudi mlajših, tudi sama še nekako spadam v mlajšo generacijo, ko bi si želela, da tudi moji otroci ne ostanejo v Ljubljani po študiju, ampak, da se vrnejo recimo v Belo krajino ali pa mogoče v Prekmurje, druga območja v Sloveniji, saj tukaj ne mislim samo na.., govorim o Sloveniji in si tukaj ravno ta moment pomemben tega dostojnega življenja vseh ljudi tudi upokojencev, ker vidim ta skrb ljudi pri nas je ta poudarek tudi meni osebno, sploh zdaj kot tudi poslanki v Državnem zboru je na vsakem koraku tudi včeraj na sprehodu me je zagotovo enih pet ljudi pocukalo za rokav in mi o tem govorilo. Mogoče pa še o tem, ko govorimo o tej socialni ogroženosti ljudi, na drugi strani me pa veseli tudi ta moment, da se bi ta zadeva aplicirala v prakso, ko smo govorili o vpetosti gospodarstva v družbeno okolje z, na eni strani ponovno z uvedbo olajšav pri davku na dobiček za mecenstvo, da je možna tudi na tem, da se tudi na področju kulturnih, športnih in tudi kot ste rekli duhovnih področjih pač vseh področjih še tukaj zopet, ker se mi zdi, da je v zadnjem času, mogoče v lokalnih skupnostih smo še to bolj zaznavali, ravno to postal res problem. Hvala. Želim pa vam v vašem delu naprej, da bi vsi skupaj tudi v okviru tega odbora dobro sodelovali in da bi uspešno kljub tej krizi, ki je že tukaj pri nas tudi da bi vsi skupaj uspeli in kot je bilo danes tudi, jaz vam želim čim bolj ugoden veter oziroma samo tisto sapico, ki je prijetna za nas vse.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Torej, načeloma sicer velja, da te aktivne politike zaposlovanja, ki temeljijo ...izobraževanju so najbolj učinkovite v obdobju gospodarske rasti in zmanjšuje tisto naravno stopnjo brezposelnosti, če pride do zelo velike recesije in krčenja delovnih mest potem takšno preizobraževanje ima sicer določene učinke, predvsem psihološke narave, manj pa dejansko lahko vpliva, treba je spodbuditi neko povpraševanje, v tem primeru in to povpraševanje potem zagotovi zopet rast števila delovnih mest.
27. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) Najbolje je, če se to povpraševanje zagotovi na način, da se hkrati pospeši tudi kvalitetne, mehke dejavnike konkurenčnosti. Se pravi vključevanje znanja v dvig kakovosti in posledično z vplivom na rast konkurenčnosti potem tudi samega povpraševanja. V kolikor to uspe, potem je učinek najbolj ugoden, najbolj dolgoročen in omogoča tudi dvig standarda za daljše obdobje. Če to povežemo skupaj, vpliv na lokacijo proizvodnje in vpliv na razvoj. To obdeluje posebna, malo novejši del ali pa veda ekonomije, to geografska ekonomika in tam svetuje določene ukrepe kako spodbuditi lokacijo določenih proizvodenj v enem delu, ki mu rečemo regija. Morda se ne strinjate, ampak vi ste vendarle del dolenjske regije. Ali se štejete za Dolence? .../Oglašanje iz klopi./... Vaš problem je cestna navezava na Novo mesto in vezani ste na ta novomeški bazen. Celo vrsto drobnega gospodarstva, malega gospodarstva je vezana na delo uspešnih podjetij v tem bazenu in cestna povezava je za vas brez dvoma osnovna. Če bi hoteli spodbuditi prezaposlovanje ljudi, ki izgubljajo delo v tistem sektorju, ki usiha, potem je možnost v Beli Krajini brez dvoma turizma velika in tu pa bi le lahko bile aktivnosti na področju pospeševanja kmečkega turizma pa zopet vezano na cestno povezavo. Če bi hoteli postati sami kot center regije, potem imate pa celo vrsto ukrepov in jih regulira Evropska unija. Do določene mere lahko stimulirate investicije v ta del sveta zlasti z dodeljevanjem zemljišč ali pa neposredno financiranjem enega dela investicije kakšnega pomembnega investitorja. Slovenija je to uporabila pri stimulaciji Revoza, da je vzpostavil nov tip avtomobila v Novem mestu. Če bi nekaj podobnega bilo v Beli Krajini, okoli Damfosa(?) je to možno ponoviti. Seveda pa mora biti to ustrezno študijsko podprto, da se vidi kakšni bodo neto učinki na zaposlovanje pa tudi na javne finance, da se bistveno več vrne, kot je bilo na začetku vloženo in pri Revozu je do tega dejansko prišlo. Jaz mislim, da ne samo Bela Krajina, vse ostale regije bodo imele ustrezno podporo v slovenski razvojni politiki in jaz upam, da bomo ta projekt uspešno speljali. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Gospod mag. Radovan Žerjav. Prosim.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani kandidat za ministra dr. Križanič, spoštovane kolegice in kolegi. Moram priznati uvodoma, da sem z dr. Križaničem v tem kratkem obdobju mojega ministrovanja zelo dobro in korektno sodeloval, da sva marsikdaj izmenjala kakšna stališča, kakšna mnenja in sem vam za to hvaležen in očitno je to tudi dokaz, da lahko sodelujejo tudi tisti, ki so morda različnih političnih simpatizerstev, da to tako imenujem in želim si, da bi temu tako tudi ostalo v prihodnje.
Sicer bo prav gotovo vaše ministrovanje v teh, vsaj v tem začetnem času najbolj zaznamovala kriza, ki je. Dejstvo je, da smo prvi paket ukrepov vezanih na finančni sektor pravzaprav že spravili skozi ta parlament, da prihaja drug paket, vezan predvsem na realni sektor in jaz upam in si želim, da bi ti ukrepi zadostovali, da na nek način ublažimo to finančno gospodarsko krizo. Me pa zanima kateri je po vaši oceni, če seveda ti ukrepi, ki smo jih in ki jih še bomo sprejeli ne bodo dovoljšni, kateri je vaš tisti ukrep, da, bom rekel favorit, ki
28. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) ga boste predlagali v parlament v smislu blaženja nastale krize. Sicer v koalicijskem sporazumu piše in je med davčno politiko navedena tudi usmeritev, danes je bilo že nekajkrat omenjeno, uvajanje davka na nepremičnine. Sporazum sicer v ničemer nadalje ne pojasni nadaljnjih elementov tega davka. Poudari pa hotenje po njegovi socialni vzdržnosti in predlaga uvedbo davčnega kredita prav za pravno osebo, ki prebiva v stanovanju.
Slovenska ljudska stranka je predlagala, da se davčni kredit prizna plačniku davka njegovim zakonskim in zunajzakonskim partnerjem ter vsem ostalim vzdrževanim družinskim članom plačnika davka, kar je bistveno širše od sporazuma predlagane rešitve. Zanima me kakšno je vaše stališče glede tega.
Delno ste v svoji predstavitvi omenjali tudi oziroma se dotaknili lastništva nekaterih infrastrukturnih podjetij. Tukaj imam v mislih Slovenske železnice, Geoplin, Telekom, elektro podjetja. Niste bili dovolj jasni. Moje mnenje je in tudi mnenje Slovenske ljudske stranke, da v teh strateško pomembnih podjetjih država ostane lastnik v večinski meri. Mislim, da je to dobro za stabilnost slovenskega gospodarstva. Seveda me pa zanima kakšno je vaše mnenje .../Nerazumljivo./... Podpiram kar ste omenili, spremembo zakona o javnih naročilih. Predvsem v dveh segmentih. Prvič je potrebno bistveno bolj jasno opredeliti črne liste. In drugič, to kar ste sami omenjali, urediti predvsem tisti segment, ki omogoča udeležencem na posameznih razpisih, da se v nedogled in kar počez pritožujejo zaradi takšnih in drugačnih razlogov. Posledica pa je, da projekti takšni ali drugačni stojijo in jih je nemogoče potem v nekem normalnem časovnem obdobju realizirati in potem ne glede na to ali so bile pritožbe upravičene ali neupravičene, te pritožbene stranke ne nosijo nobenih sankcij. Mislim, da to ni v redu in da je to potrebno nedvomno spremeniti. Tudi sami doma, ko opravljamo takšna in drugačna dela se tako obnašamo in prav je, da se v tem primeru tako obnaša tudi država.
Še eno zadevo. Omenili ste financiranje železniškega križa. Moje osebno mnenje je, da ta prepomemben in prepotreben železniški križ, govorim o izgradnji drugega tira, po moji oceni ne bo možno financirati iz razno raznih koncesnin ali pa uporabnin. Mislim, da je o premalo. Da bo potrebno tu precej inovativnosti, precej inovativnega pristopa ne samo pri nas, ampak tudi, glede na to, da se s tem problemom ukvarja celotna Evropa.
29. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) Moram reči, da smo na našem neformalnem srečanju ministrskem govorili o problematiki financiranja ravno železniške infrastrukture in to ni problem samo Slovenije, ampak tudi širše. In delati si utvare, da bo to možno zgraditi iz koncesnin, iz uporabnin, mislim, da je to nemogoče, da je to premalo. Treba je vedeti, da je to investicija ranga velikosti 9 milijard, ki je bistveno višja, kot pa je bil avtocestni križ.
Na koncu še, ne bi želel, da se ustvarja neko vzdušje, da novi ministri, ki prihajajo, da jim ne bo postlano z rožicami. Nikoli nikomur nikdar ni bilo postlano z rožicami, tudi meni ne, ko sem prihajal pred enim letom. To so pač delovna mesta, če temu tako rečem, ki so pač dnevno označena s problemi ali pa bolje rečeno, ne problemi, ampak z izzivi. In sem prepričan, da bo tako tudi pri vas, saj ne more biti drugače, tako pač je. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: /Izklopljen mikrofon!/
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Torej, kjer je ukrep, je favorit. Če bo prišlo dejansko do velikega padca povpraševanja, potem je favorit pospešitev tistih infrastrukturnih investicijskih projektov, ki jih je pripravila dosedanja vlada. To je gradnja dodatnega avtocestnega programa, sanacija železnic, kolikor je pripravljeno, kolikor vem, je tam kar nekaj projektov pripravljenih, pa energetskih projektov. Če ne bo kriza tako globoka in hitra, potem je ukrep favorit razvojni preobrat z vzpostavitvijo ali s financiranjem razvojnih aktivnosti slovenskega gospodarstva do ravni, da bodo približno enako posvečali razvoju in kvalitetnim poslovnim funkcijam, kot to delajo v najbolj razvitem delu evropskih držav, s povečanjem konkurenčnosti in potem vplivom na izvozno povpraševanje.
Pri davčnem kreditu je stvar resnega razmisleka, kako davek na nepremičnine uvesti. Na nek način spremeniti vsaj naziv tega prispevka, ki je neustaven, za uporabo zemljišča, če držijo cene, da je neustaven, v davek; to verjetno ni prav težko. Kako pa to izpeljati naprej oziroma koliko občine pri tem omejevati ali pa ne, mislim, da nek socialni korektiv, da tisti, ki živijo v določeni hiši, mora imeti določeno olajšavo, če jo pa oddajajo, ali te olajšave nimajo ali pa vendarle da, to pa je stvar diskusije, ki bo tudi parlamentarna in na osnovi dosti odprtih argumentov bo potem parlament sprejel ustrezno odločitev. Jaz načeloma nimam tu ovir, da bi se to širilo oziroma da bi občine imele možnost to širiti ali pa ožiti, ker naj bi bil načeloma to vir lokalnih skupnosti.
Pri lastništvu infrastrukturnih podjetij je koalicijska pogodba, mislim, da jasna ali pa vsaj avtorji so jasno to izpostavili, da to ostane slovensko in da tam, kjer bi se nadaljeval umik, je ta klasičen privatni sektor, se pravi, privatno gospodarstvo, kjer podjetja nastopajo v konkurenčnem okolju in je država še lastnik preko Kada in Soda.
30. TRAK (Vi)
(nadaljevanje) Tu bi bilo smiselno se umakniti v primeru, da ne sprožimo nekih postopkov odkupov teh podjetij tako, da se potem iz dobička to izplača in izkoriščanja asimetrije informacij in seveda tega, česar smo danes deležni, pa se takrat, ko je bil ta projekt vpeljan ni pričakovalo. Nisem niti jaz pričakoval, niti tisti, ki so ga izvajali. Ampak sedaj to je in tako je treba upoštevati case by case bi se s tistega dela gospodarstva, recimo, neke Krke lahko umaknili. Iz .../Nerazumljivo./ in elektrogospodarstva, Telekoma pa ne. Ali pa če že, samo zgolj, da se pusti manjšinski delež drugod. Podobno velja za finančni sektor.
Potem pri javnih naročilih, ali so črne liste ustavne ali ne, to ne vem, smiselne so, seveda, ker nekateri ljudje to zlorabljajo. To je stvar pravne presoje. Vsekakor pa je treba postopek poenostaviti in tistemu, ki morda je oškodovan, omogočiti potem, da preko tožbe dobi odškodnino, ne pa da se prepreči normalno gradnjo določenih objektov, ki so nujni za funkcioniranje tega narodnega gospodarstva.
Pri železniškem križu je jasno, da bo treba najti dodatne vire. Ti viri so lahko, po švicarskem vzorcu, jaz sem to delal za vašega predhodnika, tako da to precej dobro pozna. Po švicarskem vzorcu gre za nevzkrižno financiranje, pretežno dela cena bencina. Del takse pobrane na bencin in dizel se nameni za financiranje modernizacije železniškega križa. In tam gradijo uspešno nove tunele in železnice, tam donosen oziroma učinkovit del gospodarstva.
Potem drug uspešen model je nizozemski. Tam gre za javno-zasebno partnerstvo, tudi vključitve izvajalcev v modernizacijo, tako financerjev gradbenega dela, kot samih železnic. In potem se predpostavlja, da se z modernizacijo železnice poveča promet in v tistem naslednjem delu pa so prilivi v ta promet večji in se potem iz tistega lahko financira. Tukaj so možnosti različne. Nizozemska ima manjše stroške, je ravna za gradnjo te infrastrukturo in leži med uspešnimi gospodarstvi, tako da je precej tranzitnega prometa. Podobno ga imamo pa tudi mi. Tako, da mislim, da je treba tukaj korak za korakom začeti delati. Železnice so dejansko pripravile celo vrsto, tako da se ve točno kaj je treba narediti, samo zlepa ne steče nobena od teh aktivnosti. Tistih 9 milijard je prišlo zato, v to sem tudi jaz bi vključen v pripravo teh projektov, ki so v dolgoročnem programu teh projektov dolgoročnega razvoja Slovenije, je prišlo zato, ker je notri vključena tudi hitra železnica. To se pravi, to bo posebna povezava, potniški vlak, teh pričakujemo iz Italije prodi Madžarski, morda bo šlo še proti Balkanu. Imel bo svojo traso in bo razbremenil letalski promet. Ali ga bomo morali financirati iz svojih virov, ali bomo za to našli evropske vire je vprašanje. Tiste tri milijarde, ki so za to lahko odvzamemo, ostale pa se da tudi nekoliko poenostaviti ali pa vsaj posamezne odseke vendarle začeti delati, da bi se hitrost prevozov povečala in potem ustrezno reorganizirati železnice, da bodo dejansko konkurirale cestnemu prometu s hitrostjo. To pomeni manjše vlake, več vlake in bistveno več informacijske dejavnosti. Se pravi, bistveno večja digitalizacija.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Gremo naprej, mag. Borut Sajovic, prosim.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa. Prijazen pozdrav vsem, še posebej kandidatu za ministra. Če se po jutru dan pozna, potem lahko rečem, da
31. TRAK (VI)
(nadaljevanje) smo lahko dobre volje in prepričani, da Slovenija dobiva dobrega ministra, ki je seveda poznavalec področij. Tako kot vedno ob takih političnih zamenjavah sem prepričan, da se bodo v omarah znašli tudi kakšni okostnjaki, ki so predvsem finančne narave. Dejstvo je, da v preteklosti nismo dovolj zategnili pasu in nismo ustvarili tistih presežkov, ki bi jih glede na čase, ki jih sam ne ocenjujem tako črno, ki prihajajo, spodobilo ustvariti za primerjavo. V letu 2007 so imele države z bistveno nižjo gospodarsko rastjo in nižjo inflacijo precej višje javnomnenjske presežke, kot naj bi jih imela Slovenija v letu 2008, če ta sploh presežek bo. Danska 2007 - 1,4 gospodarska rast, 5,4% BDP presežka, Španija 2,3% gospodarska rast in 2,2 odstoten presežek. Podobni podatki tudi za Nizozemsko in za Nemčijo, ki je bila približno v enakem stanju, kot Slovenija, predvsem kar se tiče ustvarjanja presežka. V Nemčiji, ki ima velike javno-finančne probleme. Tam je bilo pri 2,2 odstotni gospodarski rasti in 0,1 odstotnem presežku BDP, to se pravi, Slovenci smo imeli ob izjemni gospodarski rasti enkratno priliko prihraniti bistveno več kot pa smo. Kakšen je vaš pogled na to, kar vas čaka? Ali pričakujete kakšne nejasnosti s tega področja, ki ga prevzema, ali pa da je v omarah še kakšen dovolj velik okostnjak?
Potem še dve vprašanji in pobuda z lokalnega okolja. Jaz vam predlagam, da tipičen primer slabega črpanja evropskih sredstev pregledate tako imenovani norveški mehanizem. Tam je seveda Slovenija s strani norveškega partnerja sredstva že dobila kakšno leto in pol do dve nazaj, pa nam v tem času v Sloveniji ni uspelo vzpostaviti mehanizmov, da bi ta sredstva razdelili občinam. Iz regije iz katere prihajam smo od petih uspešno zaključili že tri projekte, so končani, denarja, sofinanciranja s strani države ni, ker enostavno uradniki na tistih ministrstvih, tu gre konkretno za SVEZ ne vedo kako se zgodbam streže. In drugo, do leta 2013 imamo seveda v občinah možnost počrpati še kar nekaj sredstev. Prihajam iz sredine, ki je uspešna v tem pogledu, vendar se ne prijavljamo več, ker tistih sredstev za sofinanciranje v naših proračunih enostavno ni več. Tu razmišljam, da bi bilo mogoče uvodno samo izključno za črpanje evropskih sredstev ali povečati možnost zadolževanja občin ali pa iskati določene državne vire, kajti dejstvo je, da po letu 2013 ta sredstva za Slovenijo ne bodo več na razpolago. Mislim pa, da če tako lokalne skupnosti, kot ministrstvo in država iščemo tu skupno pot, da bomo lahko bistveno uspešnejši, kot se nam pa nakazuje. Če lahko na kratko komentirate te trditve, ki sem jih navedel. Hvala lepa.
32. TRAK: (DAG)
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Samo toliko v informacijo, da imamo ta prostor rezerviran do 12.00 ure. Prosim, kandidat.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Torej, če omenim splošni komentar ustvarjanja presežka ali primanjkljaja proračuna. Mi imamo nek pojem, ki mu rečemo dolgoročno izravnan proračun oziroma proračun polne zaposlenosti. V obdobju konjunkture naj bi bil presežek, v obdobju recesije pa primanjkljaj, ki spodbuja gospodarsko rast. In v povprečju dolgoročno je potem ta proračun izravnan. Naslednje leto se bo verjetno pokazalo, kakšen primanjkljaj bo potreben, da se gospodarsko rast potegne naprej. Mislim, da klasično kenezijansko ne bo izvedljiv, tu bo vendarle treba neke projekte, ki se samofinancirajo, spodbuditi. To je ta dodatni avtocestni križ z ustreznimi dodatnimi viri financiranja, potem pa celotna energetika. Medtem ko pri razvojnih spodbudah je pa tudi pričakovati, da vsaj dve tretjini teh sredstev, ki bodo povečala tudi porabo agregatno na ravni gospodarstva, prispeva samo gospodarstvo in na ta način se spodbudi tudi, prvič, sprememba kvalitete gospodarjenja in drugič gospodarska rast in potem še izvoz. Tako da odvisno, v kateri fazi je bilo posamezno gospodarstvo, so se tudi ti premiki v obdobju konjunkture izravnave prejemkov in izdatkov proračuna vršili. Tam, kjer so imeli povsem deindeksirano, se pravi, da izdatki niso bili vezani na kakšne indekse, zlasti inflacijske, tam je seveda že zaradi pospeška inflacije, ne samo gospodarske rasti, prišlo do presežka v proračunu. Pri nas je bila deindeksacija nekoliko manjša, pa prej je bil primanjkljaj nekoliko večji, tako da smo prišli nekje do izravnave, plus, minus, odvisno, kako se kakšne postavke knjižijo. Nekatere investicije smo pa pač krili izven proračunske porabe, tako da je v bistvu še vedno nek primanjkljaj, vendar pričakovano z nadaljevanjem gospodarske rasti pa dvigom kakovosti te gospodarske rasti bomo prišli do presežka, ki bo tudi, pričakujem, tak presežek, da bomo rekli, v obdobju konjunkture dovolj velik, da bomo rekli, da imamo dolgoročno izravnan proračun. Trenutno nismo v fazi dolgoročno izravnanega proračuna, ker smo seveda na vrhu ciklusa dosegli šele približno izravnan proračun. To pomeni, da bi morali imeti še nek presežek, kot vi pravite. Danci so pač že v svojem gospodarskem razvoju bistveno dlje od nas, nadpovprečni z vidika Evropske unije, in seveda imajo temu primerno tudi ugodnejše rezultate. Španci so pa verjetno zelo pošteno deindeksirani, ko se je inflacija pospešila, so dobili zopet presežek, zdaj so pa v kar velikih gospodarskih težavah, precej večjih kot mi. Dancem se nekoliko maščuje, da niso vstopili v območje evra, in verjetno bo zdaj to nek stimulans, da v to območje vendarle vstopijo.
Kar se tiče okostnjakov,
33. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) nekaj težav je. Ena med njimi je, recimo, te težave so vezane izven proračuna, to je bilo opaziti tudi, kje je dolg nastajal in tako naprej. Pri Kadu je vprašanje aktuarskega izračuna za dodatno oziroma za tisto pokojninsko zavarovanje policistov pa rudarjev, ki imajo skrajšano dobo. Tam je bil izračun narejen že 2002. Napačno pa ga potem ta vlada ni spremenila do sedaj oziroma Kad, očitno je bil pač voden ne dovolj učinkovito in tu bo treba nek poseben projekt oblikovati pa sanirati te razmere, ki so nastale. Skratka, premalo sredstev je iz tega naslova zbranih od takrat do zdaj. Verjetno je še nekaj tega, za vsako od teh težav, ki jih bomo odkrili, upam, da glede na fer odnos, ki sem ga bil do sedaj deležen od dr. Bajuka, da mi bo te težave, tiste, za katere ve, povedal. In za vsako od teh bomo določili določen projekt, na kakšen način jo bomo sanirali.
Slabo črpanje evropskih sredstev, vključno s tistimi, ki jih dajejo države članice enotnega evropskega gospodarskega prostora, pa ne Evropske unije, kar sta zlasti Švica in Norveška, oni zato, da imajo dostop do tega trga in da so upravičeni tako kot člani, morajo tudi potem nositi dolžnosti tega člana in na ta način financirajo strukturne in kohezijske sklade Evropske unije. In iz tega okvira smo mi slabo črpali oziroma smo imeli težave pri črpanju teh sredstev zaradi prekompliciranega postopka oziroma premalo servisiranja lokalnih skupnosti od ustreznega ministrstva, da bi bili razpisi izvedeni dovolj učinkovito, da bi ta sredstva lahko črpali. To pomoč, kot rečeno, je treba povečati in na ta način sprostiti ta sredstva, zato da se dvigne infrastruktura in standard v lokalnih skupnostih. In to je ena od nalog bodoče vlade, pretežno pa drugega ministrstva, za lokalno samoupravo.
PODPREDSEDNIK RADO LIKAR: Hvala. Samo toliko opozarjam, ob 12.00 bomo morali ta prostor verjetno sprazniti, tako da razmišljam, da bi potem ob 20.00 zvečer nadaljevali sejo, če ne bomo uspeli. Predlagam, da pač gremo naprej, kolikor bomo, bomo, če ne bomo uspeli, bomo podaljšali. Jaz nimam nobene poslovniške možnosti, da bi kogarkoli omejeval. Torej, prosim, gospod Marjan Bezjak.
MARJAN BEZJAK: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni, gospod predsednik, gospod dr. Franci Križanič, kandidat za ministra, kot vsi ostali poslanci! Moje vprašanje pa je konkretno, kakšno je vaše stališče do obveze udeležbe zaposlenih pri dobičku v podjetjih z nad 25 zaposlenimi, saj vemo, da ste v koalicijskem trojčku to zagotavljali. Rad bi poudaril, da kot stranka, recimo, nekako je bila pred štirimi leti na 12%, sedaj je prišla na 29% in verjetno je ravno to dvignilo ta visok volilni nivo v zvezi s tem.
Rad bi se pa obrnil tudi na to, kot ste dejali, na vinjete. Jaz moram čestitati predhodnemu ministru za promet, gospodu Žerjavu, da ni podlegel zunanjim pritiskom hrvaških medijev in avstrijskih medijev. Veste, mi iz Slovenskih goric in iz Pomurja, ki se vozimo vsak dan v Ljubljano, smo dosegli zelo veliko pretočnost. Ne vem, če se vi iz Ljubljane na morje niste vozili, potem, če ste bili tukaj, niste mogli zaznati, koliko je bilo problematike in zastojev. Ne samo to, zaradi večje pretočnosti smo tudi napravili v Sloveniji na ekologiji nekaj stvari.
34. TRAK: (KO)
(nadaljevanje) Prav tako bi vas rad opozoril pri bencinskem tolarju. Sedaj v tej gospodarski recesiji, ko govorimo, ni tako velika, kot govorimo. V Sloveniji imamo veliko srečo da smo tako majhni in tako majhna podjetja, da nas bo mnogo manj doletela ta recesija. Verjemite, če bomo dvigovali ta bencinski tolar, potem bo velik velik problem. Kajti, to je povezano z gospodarstvom. Jaz mislim, da je prava pot da smo v predhodnem mandatu dejansko zniževali bencinski tolar in mi moramo črpati in dobivati denar za investicije na drug način - tam kjer dejansko leži na cesti in ga tam podpirati.
Hvala.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Mislim, jaz se absolutno strinjam s tem, da se je začelo, ne samo resno razmišljati, ampak da je bil celo sprejet celo zakon, ki je omogočil udeležbo zaposlenih na dobičku. Ta zakon je treba zdaj začeti sprovajati in postopno stimulirati, da bo ta kultura udeležbe zaposlenih na dobičku postala splošna. Z uvedbo tega z dekretom, je verjetno pretvegano. Treba je premisliti kaj pomeni to z javnofinančnih vidikov, tudi z vidikov obeh blagajn, zdravstvene in pokojninske. Z vidika 13 plače, ki je do sedaj v bistvu predstavljala obliko participacije na dobičku in potem mislim, na koncu koncev, če bo volja in če bodo prvi indikativni primeri pokazali, bi na osnovi teh rezultatov tistih podjetij, ki bodo to uvedle, lahko stimulirali nadaljnje širjenje tega načina nagrajevanja, ki pa je izrazito stimulativen in spodbuja zaposlene k čim boljšim rezultatom.
Problem vinjet je problem, prvič, jasno odnosa do turistov. Jaz mislim, da se mi ne bomo mogli izogniti tej krajši vinjeti. Potem pa je vprašanje financiranja izgradnje dosedanjega avtocestnega križa. To bi bilo izvedljivo tudi s povečanjem cestnin za tovorni promet. Potem pa je velik problem gradnje tretje, četrte in četrte A razvoje osi kjer bo treba najti dodatne vire. Diskusija za to kje bomo te vire našli je odprta. Tako da za vse predloge ima parlament vse možnosti. Vsi predlogi bodo šli skozi parlament, in v tem primeru bo na koncu padla odločitev na kakšen način te projekte peljati. Nikakor pa si ne zamišljam, da bi recimo iz DDV-ja pobirali sredstva in jih namenjali za gradnjo tega dela cestne infrastrukture. S cestnih taks pa mislim, da bo treba modernizirati državno cestno mrežo, tudi na način, da se lahko to pospešeno izvede in potem naslednjih 20 let odplačuje.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Hvala.
Gospod Rado Likar, prosim.
35. TRAK: (SP)
RADO LIKAR: Hvala lepa gospod predsednik za besedo. Spoštovani gospod kandidat za ministra za finance. Jaz imam za vas čisto na kratko nekaj vprašanj, da bomo pripomogli malo bolj k ažurnosti in pa nekaj vprašanj sem že dobil odgovor na to. V koalicijskih pogodbi navajate, da boste nadaljevali s poenostavitvijo dohodninske zakonodaje v smeri večje preglednosti in razumljivosti. Navedite mi prosim glavne točke teh poenostavitev v parih točkah. To je kot prvo.
Drugič. Kako nameravate zmanjšati obremenitev delodajalcev, da bodo zaposlovali visoko kvalificirane kadre? Tudi to namreč izhaja iz vašega koalicijskega sporazuma. Da boste preučili možnost zmanjšanja obremenitev delodajalcev pa me zanima katera so ta zmanjšanja. Nadalje me zanima, tudi izhaja iz koalicijskega sporazuma, da se boste učinkoviteje spopadli z davčnimi utajevalci in boste tu, pravite, uvajali nove oblike represivnih organov pa me zanima katere oblike teh represivnih organov imate v mislih.
Še eno vprašanje. V koalicijskem sporazumu imate na področju kmetijstva navedeno, da boste dopolnili zakonska in tehnična pravila za povečanje ekološke pridelave hrane pa me zanima kakšne konkretne bodo te davčne in finančne vzpodbude in kdaj jih nameravate uvesti. To bi bilo zaenkrat vse. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: .../Ni vključen./...
DR. FRANC KRIŽANIČ: Še enkrat. Pri poenostavitvi dohodninske zakonodaje predvidevamo postopen dvig splošne davčne olajšave, ki bo celi vrsti ljudi, ki dosegajo zgolj minimalno plačo, razbremenitev s tem davkom, obenem pa ne posega v relativne plače pri podjetnikih, ki imajo s tem precej težave. To se pravi malo in pa mikro gospodarstvo pa predvidevamo prvič povečanje pavšalov. Bistveno poenostavitev, pavšalno obdavčenje in pa možnost obročnega odplačila, kot sem omenil. To so zdaj glavni vzvodi. Če se bodo pojavljale dodatne ideje bomo tudi te ideje preučili in uvedli.
Pri zmanjšanju obremenitve delodajalcev za angažma človeškega kapitala, to bo en od vzvodov razvojne politike. Jaz pričakujem, da bistvenih javnofinančnih učinkov ne bo imel. Bo pa eden od oblik. Podobno kot sofinanciranje raziskovalne in razvojne dejavnosti tudi angažma dodatnega človeškega kapitala z vplivom na zmanjšanje davka na dohodek pravnih oseb. Jasno pa, da bo to moralo biti zakonsko podprto, zakonsko sprejeto in da boste imeli o tem možnost diskutirati oziroma odločati
36. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) v nadaljevanju. Potem za učinkovit spopad z davčnimi utajevalci je načeloma predvidena finančna policija. Teče še razprava ali naj bi se okrepila kar dejavnost sedanje policije z ustreznimi oddelki, ali naj se uvede posebna inštitucija. Ta diskusija je odprta. V vsakem primeru mislim, da bo o njej odločal parlament. Veste pa, da teoretično vzeto, gre predvsem za zagotavljanje v večji meri poštenja. Kakšnih velikih javnofinančnih učinkov pa zaradi precejšnjih stroškov iskanja teh utajevalcev ni za pričakovati običajno. Ampak nek občutek pravne varnosti pa posredni učinki so pa zelo veliki. Zato jaz vsekakor podpiram, da se izvede ali en ali drug ukrep. Ali, da se sedanja policija kadrovsko in materialno okrepi na tem področju, ali pa uvede nova inštitucija.
Kakšne spodbude za ekološko pridelano hrano se predvidevajo? Trenutno teh spodbud še v konkretni obliki ni predstavljenih, je pa to stvar bodočega ministra, da jih pripravi in finančno ministrstvo bo preučilo njihove javnofinančne učinke, njihovo skladnost z regulativo Evropske unije in mislim, da je to dejansko prihodnost, poleg investicij v kakovostno infrastrukturo na podeželju, ena od smeri, kamor bi se lahko slovensko kmetijstvo oziroma se bo zanesljivo razvijalo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Lep pozdrav spoštovanemu kandidatu za ministra in poslanskemu kolegu, kolegicam in kolegom. Osebno moram reči, da sem po teh splošnih opredelitvah v koalicijskem sporazumu danes v predstavitvi kandidata pričakoval malo več konkretizacij in malo več konkretnih podatkov. Vendar je bila nekako ta predstavitev na ravni tistega, kar je rekel mandatar iskreno na plenarnem zasedanju, da ima več vprašanj kot odgovorov nanje. Mislim, da zdaj ni čas za tak zaključek. Mislim, da razmere terjajo konkretne odgovore na konkretna vprašanja. Dvomim pa, da jim bomo danes v tem prostoru dobili. Kdorkoli bi bil v vlogi kandidata za finančnega ministra se zavedam, da je breme, ki ga tak kandidat, kandidat za finančnega ministra v katerih kolih razmerah prevzema nase težko in odgovorno in da je zdaj v tem obdobju, ko so se določene posledice evropske in svetovne krize začele odražati tudi na našem prostoru, ta naloga toliko težja. Zaradi tega pa je toliko bolj pomembno, da iz tega teoretičnega nivoju čim prej pridemo na nivo konkretnih ukrepov in odločitev in da ne izgubljamo dragocenega časa z njihovo implementacijo. Zaradi tega me v tej luči malo čudi, da v tem obdobju, ki je bilo na voljo, od trenutka, ko so bili posamezni zakoni vloženi v zakonodajno proceduro in ki pomenijo jasen signal tako prebivalstvu, kot podjetjem, ni bilo časa za preučitev teh ukrepov, da bi lahko že na današnji seji odbora te zakone imeli in jih tudi v petek obravnavali.
37. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) Okolje, v katerem se nahajamo, je nedvomno specifično. Slovenija, hvala bogu, ni bila deležna, vsaj v tem prvem valu ne, tako izrazitih pretresov kot ostale države v svetu in Evropi. Tudi zaradi tega ne, ker smo očitno v preteklosti bili nagnjeni k temu, da smo na bančnem oziroma finančnem področju le vodili malo bolj konservativne politike, kar se nam je obrestovalo. Je pa bil zelo pomemben ta prvi odziv, tisti prvi zelo jasen odziv glede varnosti finančnih prihrankov, ki je bil dan 8. oktobra in kjer je bilo rečeno, velja neomejeno jamstvo za vse vloge, kljub temu, da vemo, da smo ta zakon šele pred nekaj dnevi sprejeli. In podobno se pričakuje tudi na ostalih področjih, kajti treba se je zavedati, ne vem, če se zavedate, spoštovani kandidat, da ste nekako sami s sabo v nasprotju. Na eni strani naj bi zagotavljali ta hitrejši razvoj s povečanjem visoko izobrazbene strukture, z vlaganjem v tehnološki napredek in razvoj, kar nekako je v teh zakonih, ki jih imamo sedaj v proceduri v državnem zboru, s temi olajšavami. Na drugi strani pa govorite o tem, da bo treba pospešiti vlaganja na infrastrukturnem področju, se pravi, rekli ste nekako gradnjo cest, stanovanj in ostale infrastrukture. Tam vemo, da gre za izrazito delovno silo, ki ni iz Slovenije. Že doslej je bila tam delovna sila, zaposlovalo se je delovno silo, ki je zagotavljala izvedbo teh projektov izven naših meja. In velikokrat je bilo očitano, da s temi projekti, ki so se odvijali v preteklosti, ne delamo nič dobrega oziroma da zagotavljamo neko povečevanje obsega investicij, ki ni produktivno za slovenske razmere. Zdaj ste nekako sami priznali, da je to vlaganje v infrastrukturo potrebno in pomembno in da ga bo treba nadaljevati. Vendar s tem ukrepom ne bomo odpravili teh problemov, ki nas bodo v naslednjem letu doleteli.
V začetku je bilo rečeno, da smo nekje na 15.000 evrih BDP na prebivalca. To smo bili leta 2006. Leta 2006 smo imeli 15.446 evrov na prebivalca, zdaj imamo nekje 18.000 evrov BDP na prebivalca, od leta 2003 smo nekako prešli to mejo z 12.900 evrov na 18.000, kar mislim, da je neka dobra osnova tudi glede načrtovanja v bodoče. In glede teh kazalcev, ki so bili danes večkrat omenjeni, iz preteklosti in kjer nekatere trditve ne držijo, Slovenija ima javnofinančni presežek, ne primanjkljaj, letos že drugo leto zapored. In zniževanje tega primanjkljaja z 2,7% BDP v 2003, dosedanjega 0,5 oziroma 1% presežka, je teklo nekako v okviru napovedi, ki so bile zapisane v prejšnjem koalicijskem sporazumu vlade Janeza Janše. In enako velja glede gospodarske rasti in enako velja glede zmanjševanja števila brezposelnih in enako velja glede ostalih glavnih gospodarskih kazalcev, ki se jih je nekako v tem obdobju sledilo. Zaradi tega v tem konkretnem primeru, razen tega, da naj bi ob koncu vašega mandata, se pravi, čez štiri leta imeli nekje od 5 do 4% gospodarsko rast, tako ste izjavili, kaj drugega konkretna žal nisem slišal. Tudi ne kakega zagotovila o tem, da bomo ta delež javnofinančnih odhodkov v odstotku glede na BDP zniževali tako, kot smo ga od leta 2003, s 47,1 do 42% v 2007. Kot tudi ne zagotovila, da se bo delež zaposlenih v javnem sektorju, tako kot je bilo to v prejšnjem mandatu, kjer je bilo jasno rečeno in povedano v začetku mandata, zniževal za povprečno 1% na letni ravni. Mislim, da vse te besede bi bile sedaj v tem trenutku, ko se nam zmanjšuje gospodarska rast, ko se dejansko soočamo s problemi, zelo pomembne. Zelo pomembne ne samo zaradi tega, da jih bomo lahko čez štiri leta merili in ugotavljali, ali je tisto, kar je bilo napovedano, uresničeno ali ne, ker ne vem, po čem bomo drugače merili, verjetno po tem, ali ste pravilno zadeli posamezne ekonomiste oziroma jih pravilno citirali ali ne, ne. Verjetno na podlagi nekih teorij, teoretičnih razglabljanj čez štiri leta ne bomo mogli narediti nobene primerjave
38. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) med tem, kar je bilo pričakovano in kar je bilo uresničeno. Zaradi tega bi želeli vedeti, če imamo zdaj 70.000 brezposelnih, ali jih bomo imeli čez štiri leta 50 ali jih bomo imeli 120.000. Če imamo zdaj 42% deleža javnih odhodkov v odstotku BDP, bi bilo prav, da nam poveste, koliko bomo imeli teh odhodkov čez štiri leta oziroma kakšen je vaš cilj, ali bo uresničen, je druga zadeva. Kolikšna bo gospodarska rast? Vemo, da v prejšnjem mandatu je bila vezana na povprečje EU in da smo rekli, toliko odstotkov več, kot je povprečje EU, bo gospodarska rast v Sloveniji. In temu je bilo tako oziroma kazalci so bili ugodnejši, kot so bili napovedovani. Tudi glede primanjkljaja, v tem mandatu ni bil napovedan presežek, ni bil napovedan. Ko je prejšnja koalicija začela svoje delo pred štirimi leti, presežka ni napovedovala. Enako velja za ostale segmente. Mislim, da bi bilo le prav, da nas s kakšnim od teh konkretnih podatkov le osrečite. Če ne drugače, bomo pač čez štiri leta vzeli magnetogram te razprave danes, pa bomo imeli vsaj nekaj v rokah, kajti sedaj nimamo nič, ne v koalicijski pogodbi, ne v tem, kar ste danes povedali.
Da je inflacija požrla gospodarsko rast v zadnjem mandatu, ne drži. Ne vem, kako lahko 3,7% inflacija požre 5,5% gospodarsko rast. Ta podatek je izmišljen. Res pa je, da v prejšnjem mandatu, mogoče ste na tega mislili, od 2000 do 2004, ko je bila dvakrat večja inflacija kot gospodarska rast; tam pa zna biti, da je kje žrlo kaj. Tako da bi bilo prav, da tudi ko smo pri teh pričakovanjih za naprej, bodimo realni, tako kot je bil gospod kandidat, ki je te stvari sam ovrgel.
Nekaj je bilo stvari že izpostavljenih in je nekaj tudi odgovorjenih, vendar bi vseeno prosil, da se na nekatere stvari le malo bolj jasno odgovori, če se da.
Prestrukturiranje proračuna, to, mislim, je zadeva, ki jo je treba pozdraviti. V tem smislu, da se tisti izdatki, ki so fiksni, ločeno obravnavajo od tistega, kar je na tem drugem projektnem delu. Bi bilo pa le dobro slišati, komu boste vzeli, komu boste dali, kajti koalicijska pogodba in zaveze, ki ste jih dali SD, LDS in Zares v predvolilnih obljubah, požrejo po moji oceni najmanj dva sedanja proračuna, najmanj dva. Se pravi, kje 9% za zdravstvo, od kje? Iz obrambe očitno ne, kar je rekel vaš predsednik, kajti tam bi morali požreti celo obrambo, potem ne rabimo gospe ministrice za obrambo. Če vzamemo obrambi, ne rabimo ministrstva za obrambo, kajti ta razlika je tako velika, da požre celoten proračun. Od kje torej? Govorite, iz zasebnih sredstev ne, ampak iz javnih sredstev. Se pravi, od kje zdravstvu? Od kje kulturi? Od kje vsem tem drugim porabnikom, ki bodo deležni višjih proračunskih sredstev, kar je super, jaz vse to podpiram, absolutno. Tudi podpiram zavezo, da boste na določenem delu bolj gospodarno in racionalneje ravnali s sredstvi na področju obrambe. Vendar bi bilo tudi istočasno treba povedati, kje, na katerem delu, in kdo bo tisti, ki bo povedal Natu, da boste prekršili obljubo, ki jo je dala Ropova vlada z 2% BDP na 1,5, kot je sedaj zapisano v koalicijski pogodbi. To bi bilo tudi dobro vedeti. Predvsem pa bi bilo dobro vedeti, katera ministrstva bodo deležna zmanjšanja sredstev in za koliko, in katera ministrstva bodo ta povečana sredstva dobila in za katere namene.
Glede te enotne nadzorne institucije, ki naj bi prevzela sedanje regulatorje trga in ostale, imam občutek, da gre za nekaj drugega kot tisto, kar se želi prikazati. Po dolgem obdobju, po tistem, ko so novi kadri prevzeli vsaj ti dve glavni instituciji, imam občutek, da gre za to, da se teh ljudi, ki so uspešni, znebi. Kajti vemo, ko gre za spremembo v instituciji, gre tudi za kadrovsko spremembo. Ne more biti potem več tisti, ki je do sedaj vodil te institucije, na teh mestih.
39. TRAK (VI)
(nadaljevanje) Moje mnenje je, da tukaj ne gre za kakšno večjo učinkovitost v nadzoru, ampak gre predvsem za to, da se tistih, ki so nekako začeli, kar se trga tiče in ostalih segmentov, kar se kapitalskega trga tiče, upravljati svojo nalogo, da se jih da na led, po domače povedano. Seveda se to zavije v nek lep celofan, bolj učinkovite enotne nadzorne institucije, ki bo delala svoje delo tako, kot je potrebno.
Pri javnih naročilih se zgodba sliši všečno. To bo enoten organ, kjer bo vsa stroka zbrana in preko katerega se bodo stvari odvijale bolj transparentno, bolj gospodarno, z manj zapleti in tako naprej. Tukaj bi vseeno svetoval previdnost. Imamo primer iz preteklosti, ko se je pokazalo, da tak način je lahko kontraproduktiven, primer operacijskih miz je tak primer. Tam se je naročilo združilo za vse bolnice v celotni državi. Vi veste, da minister Keber cel mandat, minister Bručan pa pol mandata nista uspela razrešiti tega gordijskega vozla. Ravno zaradi tega, ker je bilo neko glomazno naročilo, ker so bili interesi bistveno večji kot bi bili pri posameznih naročilih. In na koncu po dolgih mukah in tudi s spremembo zakonodaje smo do tega končnega efekta oziroma učinka prišli in te mize nabavili, ampak samo zaradi tega, ker se je vmes spremenil zakon, ki ga vi najavljate, da se bo ponovno spremenil, zakon o revidiranju postopka javnih naročil in zakon o javnem naročanju. To se je že spremenilo. To, kar vi pravite, ponudniki morajo imeti pravno varstvo, vendar ne na način, da blokirajo oddaje javnega naročila. To smo naredili pred letom in pol ali dvema letoma. In moram reči, da ob velikem nasprotovanju ravno s strani vaših takratnih poslanskih kolegov, ki so govorili o tem,da so ponudniki premalo zaščiteni in da jim ta zakon jemlje osnovno pravico do njihovega pravnega varstva, kar seveda ni bilo res. Ti zakoni, ki so bili spremenjeni so omogočili, da se krč pozicije niso dogajale. To nima nič veze s trenutno situacijo Markovec. Tam gre za druge zgodbe. Ta zakon ni ovira temu, da se javna naročila ne bi dogajala učinkovito in racionalno, po tistem, ko je bil spremenjen. Seveda pa še tako dober zakon se ga da spremeniti na boljše in vsaka sprememba, ki bo še na boljše predlagana bo tudi z moje strani podprta.
Jaz bi želel konkretno vedeti kaj boste tukaj spremenili na področju zakona o javnih naročilih in zakona o revidiranju postopka. Kajti, to kar ste povedali je že spremenjeno. Kaj boste torej spremenili?
Sanacija projekta za črpanje EU sredstev. Kaj boste tukaj spremenili, razen tega, da boste povečali učinkovitost delovanja tistih, ki bi že sedaj morali delovati po defoltu učinkovito. Razumel sem iz vaše predstavitve, da uradnikov, ki te stvari delajo. Katere uredbe, katere podzakonske akte boste spremenili, da bo ta učinkovitost večja, kajti tam je keč, ne pri posameznih ljudeh, ki so dolžni izvajati tisto, kar minister in vlada predpišeta. Če je temu tako bi želel vedeti katere od teh aktov boste spremenili. Nimate pravega podatka, ta učinkovitost z vidika črpanja sredstev, ne govorim z vidika postopkov, tam se strinjam, da se da postopke izboljšati, absolutno. Vsak postopek se da vedno izboljšati. Vedno se da vsak postopek še bolj učinkovit narediti. Se pravi, kaj boste konkretno naredili? Katere akte boste spremenili na tem področju, da bo ta postopkovna učinkovitost večja?
Kar se pa .../Nerazuljivo./ tiče, tam je bil pa problem v prejšnji finančni perspektivi, nekje do leta 2005, ko je vlada sprejela ustrezne ukrepe, takratna vlada in omogočila, da se iz prejšnje finančne perspektive črpanje izvršilo 100%, tako da iz prejšnje 2004-2006 imamo izčrpana sredstva oziroma jih bomo imeli in za obdobje 2007-2013 je pa seveda bil problem v prvi fazi, to uvajalno obdobje, ko se je nova finančna perspektiva z novimi pravili igri začela in ko je bilo treba vse te stvari na ravni Evropske komisije potrditi. Mislim, da ta črpanje po globalu ni tako slabo kot naj bi bilo.
Iz tega vidika me tudi zanima ali nameravate ohraniti oziroma spremeniti Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih v obdobje 2007-2023, ki omogoča, da se večji del teh evropskih sredstev v prihodnjem obdobju nameni realizaciji večjih infrastrukturnih projektov. V tem okviru tudi teh 9 gospodarskih središč, ki so sedaj v tej situaciji verjetno še toliko bolj pomembna, da se jih na ustrezen način podpre.
40. TRAK (VI)
(nadaljevanje) Omenjena je bila pokojninska blagajna in s tem prestrukturiranjem Kada, iz tega naslova nekako sem jaz dobil občutek, da naj bi bila to tista rešilna, tisti rezervni vir iz katerega bi se lahko zagotavljala mnogo večja stabilnost pokojninske blagajne. 4 milijarde evrov je težka ta blagajna. In 1% trenutno zagotavljata Kad, 1% sredstev. Se pravi, kaj dosti ne more pripomoči k stabilnosti. Koliko odstotkov računate, da bo v bodoče preoblikovani Kad letno prispeval v pokojninsko blagajno iz tega sklada? Kako bo to imelo vpliv na celotno blagajno in zagotavljanje stabilnosti v celoti? Po moji oceni zelo težko se bo ta delež kaj bistveno povečal. In po moji oceni tudi ta način ne bo zagotavljal stabilnosti, bo pa pripomogel k temu, da bo ta psihološki občutek bolj ugoden, kot bi mogoče lahko bil.
Glede koncepta prodaje državnega premoženja navajate, da boste te naložbe razdelili v tri predale, če lahko rečem. Kaj konkretno boste naredili v tem smislu, ker to zadevo je vlada sprejela leta 2006. 2006 so bile naložbe razdeljene v tri skupine. V prvo sodijo netržne naložbe, kjer naj bi delež umaknili v 30 mesecih. V drugo naložbe, ki kotirajo na borzi v 24 mesecih. In v tretjo, najpomembnejše, za katero časovno omejevanje prodaje po mnenju vlade ni ustrezno, ker gre za te infrastrukturna podjetja in tako naprej. Se pravi, kaj konkretno se bo tukaj spremenilo glede na to, kar je bilo že sprejeto.
Glede vinjet je bilo danes že dosti govora, pa mislim, da je prav, da se vseeno eno besedo pove, ker je bilo rečeno, da sistem zaradi uvedbe vinjet ni več finančno vzdržen. To ne drži. Če to drži, potem bi vas prosil, da s konkretnimi številkami operirate in poveste koliko finančno prihodkov je bilo prej, koliko jih je sedaj, kaj pomeni to na celoten sistem, da ne govorimo o tem, da so vinjete pomembne z drugega vidika, iz vidika krča, ki bi se sicer zgodil letos v prometu in s katerim je bil ta krč odpravljen in z vidika pospešitve prehoda na končno obliko, to pa je cestninjenje v prostem prometnem toku, kjer vsak plača toliko kolikor porabi.
Za to drugo fazo krize, ki se bo reševala po vašem z kenezijanskim(?) pristopom, se pravi, da bomo pojačali gradbeništvo dvomim, je eden izmed elementov zaradi tega, ker na stanovanjskem trgu dejansko se soočamo s primanjkljajem na področju najemnih stanovanj. In jaz sem v lanskem letu, ko smo spreminjali stanovanjski zakon, ko smo uvedli to možnost javno-zasebnega partnerstva povedal, da prihaja pravi trenutek, da se v to gre, zaradi tega, ker se bo začel dogajati vpad prodaje tržnih stanovanj. Bi pa vseeno želel vedeti koliko sredstev bo namenjenih konkretno za te projekte v bodoče za infrastrukturne projekte, ki ste jih omenjali na letni ravni in za projekte na področju stanovanjske oskrbe na letni ravni. Kajti, mislim, da se vsi zavedamo,da gre za projekte, ki niso pomembni samo s sredstvi, ampak so pomembni tudi zaradi ustrezne predpriprave, ki jo je potrebno imeti v smislu ustreznih upravnih aktov.
Pri davku na nepremičnine bi bilo prav, da le slišimo ta jasen odgovor, ki mislim, da ga imate, bolj zaradi javnosti, kot zaradi česar koli drugega. Mi vemo, da ko se je delal ta popis v preteklosti, ko se je premoženje evidentiralo, kar je osnov a za to, da se trg nepremičnin sploh vzpostavi in zaradi tega, da pridemo da to nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča nadomestimo z davkom, da je bilo v javnosti najtežje, je bil ta psihološki moment, ker smo pač Slovenci navezani nekako na svoje nepremičnine, veliko jih je gradilo v samogradnji, da bodo zdaj davki ne vem
41. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) koliko povečali to nadomestilo. Če sem vas prav razumel, in želel bi, da to potrdite, gre v bistvu za to, da se sedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v tistih primerih, kjer ljudje v lastnih nepremičninah bivajo, enostavno nadomesti s tem davkom in da ne gre za povečanje tega davka. Da pa seveda gre za povečanje v primerih, ko gre za več nepremičnin, ko gre za počitniške nepremičnine in tako naprej. In jaz tudi smatram, da je primerno, da ta davek tudi vnaprej, tako kot je to do zdaj, ostane kot prihodek občin.
Želel bi tudi vedeti, kolikšna bo po vaši oceni minimalna plača ob zaključku mandata te vlade, kolikšna bo minimalna pokojnina po vaših predvidevanjih ob zaključku mandata. Nekje ste izjavili, da si boste prizadevali za razvojni preobrat, pravične plače in nastanek novih kakovostnih delovnih mest. Se pravi, koliko je ta pravična plača v evrih, po vašem mnenju?
In na koncu še eno vprašanje, ki že nekaj časa visi v zraku. Velika pričakovanja ljubljanskega župana o 60 milijonih evrov, ki mu jih bo namenila ta vlada, pa me zanima, kdaj in iz katerega vira oziroma komu boste teh 60 milijonov evrov vzeli, da jih boste dali Mestni občini Ljubljana. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Glede na to, da se nam izteka prvi krog vprašanj vseh članic in članov, bi prosil še gospoda Podkrižnika, da še on postavi vprašanje, in potem bo kandidat poskušal odgovoriti. Morda nam uspe končati, če ne bo drugega kroga, če bo pa drugi krog, bomo pa pač ob osmih zvečer nadaljevali. Prosim.
IZTOK PODKRIŽNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kandidat, kolegice in kolegi! Imam samo eno vprašanje, ker na večino vprašanj je že bilo odgovorjeno.
Ali bo negospodarski sektor enako trošil kot v preteklosti ali pa bo proporcionalno tudi tu prišlo do vrednostno manjše proračunske distribucije v negospodarstvu, zaradi razmer pač, ki so prisotne in smo jim priče. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Gospod kandidat, prosim.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala za zelo dobra vprašanja. Torej, časa za projekcijo bo precej. Jaz seveda pričakujem, da bo gospodarska rast zlasti v drugem delu mandata zelo hitra, da bo to omogočilo v mojem cilju brez dvoma podvojitev minimalne plače, s sedanjih dobrih 500 na 1.000 evrov. Vendar je to cilj in projekcija, ki jo bo treba doseči.
Če gledamo, kako bo prišlo do prestrukturiranja proračuna, to isto vprašanje, ki ga je postavil tudi gospod Podkrižnik. Jaz pričakujem, da bo to prestrukturiranje teklo iz tistih virov, ki bodo nadinflacijski zaradi gospodarske rasti. Tam se bo nekoliko več preusmerjalo v razvoj, v zdravstvo, medtem ko bo en del sociale v obdobju recesije šel tudi s financiranjem povečanega deficita, ki bo po uspešnem končanju razvojnih projektov saniran. Se pravi, prerazporeditve ne upoštevam, tako da bi zdaj odvzeli ali pa da bi posebej nekaj zmanjševali, sredstva, ki jih namenjamo varnosti. Varnost je enaka kakovost kot katerikoli drugi javnofinančni izdatki, brez varnosti potem tudi ni države. Če pride tu do motenj, lahko povzroči hud padec standarda. Se pravi, mi računamo prerazporejanje iz rasti, če ne gre drugače, iz deficita. Pričakujem, da se bodo nekateri ti klasični kenezijanski ukrepi spodbujanja gospodarske rasti vršili tako, da bodo temeljili na nekem računu, podobno kot imamo dobre izkušnje že z Darsom. Te vinjete predstavljajo problem, ki pa je obvladljiv. Izračune ima dr. Oplotnik, jaz bi jih moral s sabo prinesti, da bi vam pokazal. Izračuni kažejo, da zadeva vodi v nek primanjkljaj z vinjetami. Če uvedemo 7-dnevne vinjete, kar bomo prisiljeni, je primanjkljaj precej večji. In to bomo reševali deloma z dvigom ostalih cestnin, deloma z novimi viri in prerazporeditvami. Osnovni problem je financiranje 3., 4. in 4.a razvojne osi iz teh virov in tu bo treba najti zopet druge vire, kar bomo tudi poiskali in parlamentu sproti predstavljali. Se pravi, ta del investicij naj bi se samofinanciral z določenimi institucijami, ki bi jih vodili preko javno-zasebnega partnerstva, financirale preko kreditov in potem bi država to postopno preko koncesijske dajatve odplačevala.
Enotna nadzorna institucija je poskus izboljšanja kakovosti tega nadzora. Jaz si ne predstavljam, da naj bi
42. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) vodila v zamenjave ljudi, ki vodijo posamezne nadzorne institucije. Jaz sem bil v tem postopku, ko smo pripravljali oba interventna zakona na področju sanacije finančnega sistema, z njimi zadovoljen. Oni so se aktivno vključili v pripravo, tako da nimam občutka, da bi zdaj tu prišlo do neke verzije kadrovskega cunamija.
Pri spremembi javnih naročil, tunel Markovec je nek indikator tukaj, da še vedno ta javna naročila ne tečejo dovolj učinkovito. In da zdaj nek tunel neki ljudje, ki imajo interes, da se tega tunela ne gradi, z nekimi pritožbami enostavno prestavljajo v nedogled. Strinjam se, da je dosedanja vlada tu že naredila pomembne korake naprej, in treba jih je izvesti tako, da enostavno bodo javna naročila tekla učinkovito, po drugi strani pa omogočila tudi čim cenejše in dovolj kakovostne nakupe.
Projekt črpanja teh sredstev je pač tak, da je to črpanje postalo problem v zadnjem letu, letu in pol. Minister Vizjak bi verjetno vedel povedati, da je prej ministrstvo za gospodarstvo bistveno lažje to črpalo. Jaz sem imel neke študije, ki so kazale tudi precejšnje makroekonomske učinke teh sredstev iz prejšnje perspektive. Potem pa je prišlo do neke spremembe regulacije, pa se v to zdajle ne bom spuščal, ki je to črpanje zavrla. In zdaj je to treba povrniti nazaj oziroma spremeniti in povečati učinkovitost.
Pri pokojninski blagajni je tako, da je ta blagajna trenutno stabilna. Res, da ima vire, kot je rekel gospod Trofenik, tudi iz javnega proračuna. In pričakujem, da se bo stabilnost te blagajne nadaljevala, zlasti pa bo omogočeno večjemu delu ljudi, da delajo naprej in plemenitijo svoje znanje in delo, dokler imajo moč in voljo.
Naložbe, razdeljene na tri dele. To je v bistvu dejansko nadaljevanje tistega, kar je že prejšnja komisija za privatizacijo opredelila. Še vedno bomo čuvali neka podjetja, jaz pričakujem predvsem ne toliko, kdo je lastnik, ampak da ta podjetja v Sloveniji ostanejo, da se ne razgradijo, kolikor je to možno v nekem svobodnem tržnem sistemu.
O problemu vinjet sem povedal. Ta problem bo treba rešiti. Treba bo uvesti 7-dnevno vinjeto in potem najti nove vire. Je pa to taka, recimo, fascinacija za prebivalstvo, da ne verjamem, da bi kdo to ukinjal. Tudi ko se bo uvajalo elektronsko cestninjenje, pričakujem, da bo to pretežno na tovornem prometu. Bo pa treba najti določene stimulanse konkurenčnosti slovenskega tovornega prometa, da bo to zlahka prenesel, se pravi, da bo še povečal svojo konkurenčnost. To nam evropske regulative, tako kohezivni kot strukturni sklad, omogočajo.
Pri stanovanjski gradnji imamo to prednost, da je zdaj tako v Mariboru kot Ljubljani cela vrsta sosesk pripravljenih tako daleč, da se lahko ta stanovanjska gradnja dovolj hitro začne. Treba bo povečati vlogo stanovanjskega sklada na tem področju. Jaz imam ves čas stik z gospodom Pircem, direktorjem tega sklada, in tu že pripravljava neke projekte, na kakšen način bi zdaj v zaostreni finančni situaciji vendarle našli vire, da bo ta gradnja v soseskah stekla. V tem primeru bo prišlo do dodatnih sprememb oziroma znižanj verjetno cen nepremičnin, po drugi strani pa bistveno olajšan pristop mladih družin tudi do najemniških stanovanj in v perspektivi tudi znižanje najemnin.
Pri davku na nepremičnine ostaja višina odprta oziroma že sam duh koalicijske pogodbe kaže, da bo tu neka regulativa države, ki bo čuvala socialno varnost prebivalcev in lastnikov teh nepremičnin.
43. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) Gre za občutljivo vprašanje. V skrajni meri bo šlo samo za preimenovanje tistega prispevka. V optimalni meri pa pač za en od ukrepov občinskih skupščin pri sanaciji oziroma pri spodbujanju gospodarske rasti. Minimalno plačo pa sem že omenil. Jaz si obetam, da bo ta taka, da bo zlahka pokrila oziroma zagotavljala tudi nek standard nižjega srednjega sloja. Postopno pa bo prišla v nek državljanski dohodek nizozemskega tipa, vendar bo to že v enem od naslednjih mandatov. Takrat bo tudi fleksibilnost trga dela izvedljiva na neki kulturni in socialno spremenljivi ravni tudi za naš kulturni prostor.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala gospod kandidat. Sprašujem članice in člane odbora, poslanke in poslance ali lahko s tem ugotovimo, da je razprava zaključena? Če lahko to na tej točki ugotovimo, potem v skladu z usklajeno prakso gospoda kandidata prosim, da za trenutek zapusti sejno sobo, da bo odbor opravil glasovanje. Najlepša hvala še enkrat. Spoštovane poslanke, poslanci, odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: Predstavitev doc. dr. Franca Križaniča, kot kandidata za ministra za finance je bila ustrezna. Želi kdo razpravljati o tem predlogu? Vidim, da nihče. Torej zaključujem razpravo in prehajam na glasovanje. .../Oglašanje iz klopi./... Izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Dovolite mi obrazložitev glasu. Sam mislim, da predstavitev kandidata ni bila ustrezna. Mislim to zaradi tega in bom tako tudi glasoval, namreč razen mogoče zelo enega konkretnega podatka, ki ga bo zelo zanimivo jutri prediskutirati na Odboru za gospodarstvo, to je to, da bo cilj do konca mandata, to se pravi dvig za 100% minimalne plače. To je tako, bi rekel, kljub priseganju na socialni dialog lahkotno napovedati, kajti vemo, da je to težka materija, ki se odvija v socialnem dialogu med zaposlenimi in tistimi, ki to plačujejo na koncu gospodarstvu. Torej vse ostalo napoveduje bolj ali manj kri in solze. Več brezposelnih, nižjo gospodarsko rast, več javnega dolga. To smo slišali. Mi bomo ta magnetogram analizirali.
Najbolj me je pa zmotilo nekaj, kar je po mojem pa res nekorektno oziroma tudi, jaz ne vem kje informacije, ko govorimo o črpanju evropskih sredstev. Pravkar sem od ministra, ki je za to pristojen, Žagarja, ki je bil v stiku s komisarko, ki je za to zadolžena, da je Slovenija med najboljšimi, ki črpa iz te finančne perspektive. Seveda se je začela finančna perspektiva 2007, 2013 nekoliko pozneje zaradi tega, ker smo šele sredi lanskega leta dobili potrjene programe s strani evropske komisije. To ni bila naša krivda. Če pogledamo na eni strani odobrene projekte pri črpanju evropskih sredstev lahko ugotovimo, da smo med najboljšimi. Ne moremo pa to primerjati z denarnim tokov, s "cash flowom", ki je posledica tega in je zadnja faza pri črpanju. Zato imamo tudi pravilo M plus dva pri teh zadevah. Sistem, ki smo ga vzpostavili in je deloval je omogočal, da je bila finančna perspektiva zelo dobro počrpana. Primer, recimo na gospodarskem področju, ker zdaj bolj ali manj vidim, da tudi prioriteta je bil celo v prejšnji finančni perspektivi "over commitment" in želim povedati, da so to ugotovitve, ki so me prepričale. Prvič, ne konkretnih ciljev in še manj pravzaprav nekih verodostojnih ugotovitev me je prepričalo v glasovanje kot bom.
PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala za obrazložitev. Je še kakšna obrazložitev? Če ne, potem prehajamo na glasovanje.
Kdo meni, da je bila predstavitev ustrezna? (10 članov.) Kdo meni, da predstavitev ni bila ustrezna? (4 člani.)
Ugotavljam, da se je glasovanje končalo z 10 za, da je predstavitev ustrezna in 4, da ni. Torej lahko ugotovim, daj e bila predstavitev kandidata za ministre za finance ustrezna. Prosim, da kandidata pokličete
44. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) v sobo. Upam, da se kandidat ni izgubil v vmesnem času. Da ne bomo slučajno stališča spremenili, če ga še dolgo ne bo. Spoštovani gospod kandidat, dr. France Križanič, sporočam vam, da je bila po mnenju odbora vaša predstavitev ustrezna in vam čestitam. .../Aplavz./... Dovolite pa še preden vam osebno čestitam, da določimo poročevalca za sejo Državnega zbora. Jaz bom dopoldan še v tujini in zato prosim, da bi podpredsednik to predstavitev izvedel, in sicer podpredsednik, gospod Rado Likar. Se strinjate s tem? Se. Potem je on poročevalec na seji Državnega zbora. Najlepša hvala. S tem zaključujem sejo. Gospod kandidat prosim, da počakate, da vam še čestitam.
(Seja je bila končana 17. novembra 2008 ob 12.08 uri.)
|
