Besedilo
ODBOR DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA OKOLJE IN PROSTOR
1. nujna seja
(19. november 2008)
Sejo je vodila Breda Pečan, predsednica odbora.
Seja se je pričela ob 12.14 uri.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Mislim, da bi lahko sedaj... Najprej samo opravičilo zaradi te zamude, ker so kolegi na odboru za visoko šolstvo, nekoliko zamujajo, smo se morali preseliti v veliki salon. Upam, da tisti člani odbora ali pa članice, ki malo zamujajo, da bodo nekako našli pot sem. Ste dali obvestilo.
S tem bi pričela 1. nujno sejo odbora za okolje in prostor. Najprej bi nekaj naredila, kar bolj sodi v družabno, ali pa bom rekla, kontakte med nami. Tiste, ki še niste bili v parlamentu in niste bili člani tega odbora, sekretarka odbora je gospa Slavica Andoljšek, referentka pa Saša Virant, tukaj zadaj za menoj, tako da boste vedeli na koga se obračati kadar boste potrebovali kakršnokoli pomoč.
Za današnjo sejo odbora se je opravičil dr. Igor Lukšič in ga nadomešča gospa Renata Bruskole. Ona sodeluje kot nadomestna članica odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora, z eno samo točko. To je predstavitev gospoda Karla Viktorja Erjavca, univ. dipl. pravnika, kandidata za ministra za okolje in prostor.
Dobrodošli gospod Karl Erjavec! Ker nisem sprejela nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je dnevni red določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora. Menim, da je najbolje, da takoj pridemo na obravnavo te edine točke dnevnega reda, na predstavitev gospoda Karla Viktorja Erjavca, kot kandidata za ministra za okolje in prostor.
Kot uvod pa nekaj pojasnil. Predsednik Vlade, Borut Pahor, je predsedniku Državnega zbora, dr. Pavlu Gantarju na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in 229. člena Poslovnika Državnega zbora, poslal listo kandidatk in kandidatov za ministrice in minister Vlade. Predsednik Državnega zbora je odboru za okolje in prostor poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za okolje in prostor imenuje Karla Viktorja Erjavca. V skladu z 230. členom Poslovnika Državnega zbora sem tako sklicala današnjo sejo odbora, na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil in odgovarjal na naša vprašanja. Odbor mora po opravljeni predstavitvi na podlagi prvega odstavka 231. člena najkasneje v 48. urah poslati predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade, mnenje, ki ga je odbor sprejel o predlaganem kandidatu.
Tako, da bi sedaj še enkrat, lep pozdrav! In predajam vam besedo, gospod Karl Erjavec, da predstavite svoje videnje, vodenje tega ministrstva, Odboru za okolje in prostor. Prosim.
KARL ERJAVEC: Hvala lepa za besedo. Najprej tudi z moje strani lep pozdrav prednici Odbora za okolje in prostor in seveda vsem članicam in članom odbora, tudi sekretarki poseben pozdrav, pa tudi medijem, ki z zanimanjem spremljajo to predstavitev!
Jaz se ne bi posebej predstavil, glede na to, da sem mnenja, da me poznate. Z nekaterimi smo sodelovali v dosedanjem mandatu, z nekaterimi tudi
2. TRAK: (NB)
(Nadaljevanje) v prejšnjem mandatu, ko sem bil še državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje. Z nekaterimi bomo pa začeli na novo to sodelovanje. Vidim, da je tudi kar nekaj županov v tem odboru za okolje in prostor in upam, da bomo dobro sodelovali. Glede na to, da področje za katerega kandidiram, je izjemno zahtevno, ima obilico problemov, tako da bi lahko rekel, da sem iz dežja pod kap prišel. Ampak tako je v življenju. Jaz lahko edino to povem, da bom skušal voditi Ministrstvo za okolje in prostor, če bom imenovan s strani Državnega zbora, po najboljših močeh.
Danes gotovo ni nobenega dvoma več, da je eden od glavnih izzivov sodobnega sveta, so v bistvu obvladovanje podnebnih sprememb, varovanje narave in okolja. Strokovnjaki, znanstveniki so mnenja, da je še vedno čas, da rešimo ta nas planet. Seveda tukaj ne samo za odgovornost Slovenije, ampak gre za širšo odgovornost, za odgovornost mednarodne skupnosti in seveda tudi za odgovornost vsakega posameznika, ker je pač od našega konkretnega ravnanja zelo odvisno kakšne so posledice v zvezi z varovanjem narave. V zvezi s tem lahko rečem, da Evropska unija namenja veliko pozornosti področju varovanja narave in okolja, in da seveda v okviru tega tudi je Slovenija zavezana spoštovati, nezavezana do nekaterih dokumentov, direktiv, ki jih Evropska unija sprejema. Tako, da trajnostni razvoj v okviru Evropske unije je globalni cilj in pomeni v bistvu razvoj, ki zadovoljuje tako potrebe sedanje generacije kot tudi potrebe bodočih generacij. Tako, da glede na to, da se ukvarjam tudi z vprašanji tudi upokojencev, pokojnin, vidim tudi na tem področju neko medgenaracijsko solidarnost, medgenaracijsko sodelovanje v smislu, da pač moramo pustiti svet v takšnem stanju kot smo ga prejeli oziroma v še boljšem stanju, če je to možno. In sicer mislim, da ta medgeneracijska solidarnost pomeni tudi ena velika skupnost, skupna odgovornost.
Kar se tiče področje varovanja narave in okolja, je potrebno vedno poiskati ravnotežje med gospodarskim razvojen in pa varovanjem okolja. Vemo, da se je Evropska unija na podlagi Lizbonske strategije odločila, da naj bi bilo to najbolj konkurenčno gospodarstvo, ki bi uporabljala najbolj sodobne tehnologije, seveda pa tudi velik poudarek daje na varovanje okolja.
3. TRAK: (MK)
(nadaljevanje) To je tudi izziv za Slovenijo, naš cilj mora nedvomno biti zmanjšanje rabe energije, povečati delež lastnih obnovljivih virov energije, zlasti glede na to, da je Slovenija zelo bogata z gozdovi, bi lahko povečali uporabi zlasti odpadne, lesne biomase, vemo, da se Slovenija zarašča, da tukaj so rezerve in mislim, da bi lahko Slovenija v zvezi s tem dosegla tiste cilje, ki jih določa Evropska unija. Seveda so še druge možnosti, kot so sončna energija, nekateri razmišljajo tudi o vetrni energiji, za katero sem pa mnenja, da pogoji v Sloveniji niso najbolj idealni, če primerjamo pogoje v državah, ki mejijo z Atlantskim oceanom. Potem tukaj so velike možnosti v zvezi z izrabo bio odpadkov, tako da mislim, da Slovenija je lahko država, ki bi lahko bila primer države, ki ima čisto okolje in mislim, da ena od poglavitnih dolžnosti novega ministra bo tudi promocija zdravega okolja, čistega okolja. Mislim, da se premalo zavedamo pomena teh dobrin in to bi lahko tudi bila ena prednosti, ki bi jih imela Slovenija. Če grem bolj na konkretne zadeve, ki so povezane tudi s spoštovanjem nekaterih dokumentov, ki se pripravljajo, ki so sprejeti v okviru Evropske unije. Mislim, da je zdaj glavna tema v Evropski uniji, zlasti tako imenovani podnebni energetski paket, ki naj bi bil sprejet nekje v začetku naslednjega leta, upam, da pod češkim predsedstvom. Zadovoljen sem, da ta diskusija, ta dialog se je začel v času predsedovanja Slovenije v prvi polovici letošnjega leta. Ta podnebni energetski paket vsebuje kar nekaj pomembnih direktiv, ki bodo imeli velik vpliv tudi na naše življenje in sicer tukaj gre za direktivo, shemi trgovanja, s pravicami do misij toplogrednih plinov, tako imenovanih TGP-jev, direktiva o zajemanju in geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in pa direktiva o spodbujanju obnovljivih virov energije. Ta paket predvideva povečanje rabe energetsko učinkovitih virov, zmanjšanje misij toplogrednih plinov in pa tudi učinkovitejši vstop slovenskega gospodarstva na evropski trg pravic do misij TGP. Jaz mislim, da glede na to, kar sem pregledal dokumentacije in kar sem se pustil podučiti, da je Slovenija v zvezi s tem relativno dobro pripravljena. Ta podnebni energetski paket EU direktiv za Slovenijo predvideva naslednje in sicer zahteva 25% porabljene energije iz obnovljivih virov. Tukaj moram reči, da smo na dobri poti, zlasti zato, ker je Slovenija, kar se tega tiče zelo naprej, če pogledamo je ta delež v tem trenutku 17% in nam ne manjka veliko, da bi dosegli teh 25%, ne glede na to, da odstotnost gleda to zelo malo,
4. TRAK: (MK)
(nadaljevanje) bo pa treba kar močno poseči z določenimi ukrepi, ki bi omogočali, da dosežemo ta cilj. Že sem govoril o večji rabi slovenskega lesa, tako za uporabo pri lesni biomasi, kot tudi na primer v gradbeništvu. Tukaj moram reči, da v gradbeništvu proizvodnja imitira velike deleže tako imenovanih toplogrednih plinov, zlasti ko gre za proizvodnjo opek, cementa, da ne omenjam La farge in tako dalje. In zato bi bilo potrebno favorizirati les kot gradbeni material, odpadke lesa pa zopet lahko uporabljamo za gorivo. Glede direktive, ki se nanaša na trg pravic do misij, lahko rečem, da Slovenija je že vključena v ta obstoječi trg že od leta 2006, je pa res, da bo treba še kaj postoriti na področju predpisov, zato da bo lahko slovenska industrija še bolje pripravljena za nakup na evropskem trgu teh pravic do emisij te GP. Tako da tukaj bo treba te predpise še izboljšati in še bolje pripraviti slovensko gospodarstvo za vstop po letu 2012. Moram tukaj tudi omeniti kjotski protokol, ki določa, da moramo zmanjšati toplogredne pline za 8% glede na obstoječe stanje iz leta 1986 in sicer do leta 2012. V tem trenutku pa že tudi tečejo pogajanja za tako imenovano postokjotsko obdobje, ko se bodo na novo definirale zahteve po zmanjšanju toplogrednih plinov. Moram tudi reči, da velik obseg emisij toplogrednih plinov povzroča v Sloveniji tudi cestni promet in da ravno cesti promet lahko ogrozi te naše zaveze, ki so vezane na kjotski protokol, to se pravi zmanjšanje za 8% teh plinov, zato tukaj bo treba v prometu pač sprejeti določene ukrepe, lahko rečem, da v koalicijskem sporazumu smo zapisali na primer, da bi bilo potrebno znižati davke za avtomobile, katere izpust je nižji od 110 gramov na kilometer gre v tako imenovane hibridna osebna vozila in pa za tista mala varčna, ekološko varčna vozila, ki bi imela izpust do 160 gramov na kilometer. Moram pa reči, da je Sloveniji, kar se tiče povečanja emisij toplogrednih plinov dovoljeno do leta 2020 povečanje za 4%. To se sicer lepo sliši, vendar moram reči, da zadnje dve leti meritve kažejo, da smo povečali emisije TGP skoraj za 1%, kar pomeni, da tukaj se bomo morali resno lotiti teh ukrepov. Potem podnebno energetski paket EU direktiv za Slovenijo tudi zahteva od Slovenije zmanjšanje toplogrednih plinov za 20% do leta 2020, potem zahteva povečanje deleža biogoriv v transportu za 10% do 2020, vendar tudi z biogorivi moramo biti previdni, vidimo, kaj se je v letošnjem letu zgodilo, naj bi se hrana tudi na račun proizvodnje biogoriv povečala cena, tako da tukaj bo treba zelo previdno s temi ukrepi, če bomo želeli pač doseči te učinke, ki jih zasleduje podnebno energetski paket. Povedal sem že, da ta paket vsebuje tudi direktivo
5. TRAK: (MK)
(nadaljevanje) o geološkem shranjevanju CO2. Moram reči, da tukaj gre šele za predlog, gre za tako imenovano CCS direktivo. Vendar mislim, da to bi lahko pomenilo za Slovenijo nov razvojni potencial, ker države članice lahko takšne projekte realizirajo tudi s pomočjo struktur sredstev, tudi s pomočjo mednarodnih posojil in tudi s pomočjo 100% državnih pomoči, vemo, da so državne pomoči omejene, vendar tukaj gre za nek splošni širši evropski interes in zato bi bilo pridobivanje sredstev dokaj lahko ugodno, res pa je, da bi bilo potrebno proučiti možnosti za geološko shranjenje ogljikovega dioksida, ker vemo, da Slovenija je problematična, kar se tiče tektonike, ker mora pa biti locirano tako skladišče nekje, kjer so te razmere zelo stabilne, pač tudi z vidika potresne ogroženosti. Zaradi enakosti vseh pravnih subjektov, ki prispevajo k misiji toplogrednih plinov bo moralo ministrstvo izboljšati sistem nadzora nad emisijo TGP-jev, ter zagotoviti obračun stroškov po načelu onesnaževalec plača, to se pravi tisti, ki prispeva k emisijam, naj tudi plača. Seveda, da bomo to dosegli bo pa treba okrepiti, ta nadzor izboljšati, še več teh merilnih naprav bo potrebno. Pravijo pa mi tudi strokovnjaki, da bi bilo potrebno na tem področju tudi dopolniti predpise, če bi želeli doseči večjo učinkovitost. Poleg načela onesnaževalec plača je pomembno in ključno načelo pri varovanju narave in okolja tudi načelo preprečevanja onesnaževanja. V zvezi s tem je ena najpomembnejših direktiv Evropske unije, tako imenovana IPPC direktiva. Moram reči, da je to ena od krovnih direktiv za preprečevanje onesnaževanja. Naj povem, da v Sloveniji imamo po zadnjih podatkih, ki sem jih prejel okoli 166 oziroma 166 IPPC zavezancev, da je rok za ta dovoljenja bil 31. oktober 2007 in da je doslej bilo izdanih ena dobra tretjina teh dovoljen. Ker nismo te direktive implementirali v celoti, smo tudi prejeli s strani Evropske komisije opomin, vendar se je Slovenija obvezala, da bo izdala vsa ta dovoljena do jeseni leta 2009, kar pomeni, da nekaj časa je še na razpolago, vendar moram reči, da je tudi to zelo kratek čas, ker bo potrebno pač pospešiti izdajo teh dovoljen. Pri teh dovoljenih IPPC gre za to, da morajo podjetja izpolnjevati tako imenovane zahteve BAT(?) tehnologij. To so "best avilable" tehnologije, ki promovirajo takšno tehnologijo, ki je okolju prijazna, ki so najbolj čiste, to se pravi, da imajo v procesu proizvodnje ustrezno reciklažo, da je uporaba nevarnih snovi skrajno omejena, da gre za uporabo tehnologij, ki ima malo odpadkov. Tukaj bi tudi omenil tako imenovana SEVESO(?) dovoljena, to je direktiva, ki se nanaša na podjetja, ki proizvajajo nevarne snovi, tukaj gre zlasti za kemično industrijo. Moram reči, da kar se tega tiče je Slovenija dobro pripravljena in tudi moje izkušnje, ko sem bil minister za obrambo, oziroma sem še danes in jutri mogoče, lahko rečem, da je to področje kar dobro urejeno, ker smo pokrivali preko uprave za zaščito in reševanje. Pomembno vprašanje, ki je povezano tudi z varovanjem narave in okolja je tudi obveščanje javnosti.
6. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) Tu verjetno tisti, ki se ukvarjate z okoljem, vsi poznate Aarhuško konvencijo, ki je bila sprejeta leta 1998 na Danskem in ki določa sodelovanje tudi javnosti v postopkih, ki so za okolje pomembni, spodbuja tudi sodelovanje nevladnih organizacij. Moram reči, da nameravam vzpostaviti tako imenovani ekološki dialog z vsemi nevladnimi organizacijami, čeprav moram reči, da že sedaj sem imel nekaj razgovorov in da vidim pač, da so tudi tu različni pogledi, različni interesi. Vendar mislim, da ravno nevladne organizacije so tiste, ki so veliko prispevale k temu, da smo danes bolj ozaveščeni glede okolja, saj smo se s temi vprašanji začeli ukvarjati v 70. letih, ne vem, pariška konferenca je bila takšna v letu 1972, ki je sprejela prvi program varstva okolja. Tako da mislim, da je tu prav, da kot bodoči minister za okolje spodbujam ta dialog in tudi okrepim sodelovanje, čeprav se že danes zavedam, da ne bomo vedno na isti strani, ker pri vprašanjih varovanja okolja gre vedno za to zelo tenko mejo med gospodarskim razvojem in varovanjem okolja. In seveda tu pričakujem, da bodo včasih tudi razprave težke, naporne. Vendar mislim, da je minister tisti, ki mora zagotoviti mediacijo, sporazumne rešitve, in upam, da bom pri tem uspešen.
Pomembno področje, ki se nanaša na varovanje okolja, je tudi gospodarjenje in upravljanje z vodami. Moram povedati, da je treba nameniti posebno pozornost ohranjanju čiste vode, čistega morja. Da podnebne razmere imajo zelo negativen vpliv na naše vode. Lahko smo videli, kaj se nam dogaja, kakšne poplave imamo, kakšna neurja. Moram reči, da na tem področju imam zadosti izkušenj, tako da mislim, da bo tu treba več pozornosti nameniti tem vprašanjem. In tudi Slovenija mora v tem trenutku v skladu z direktivo EU o vodah izdelati državni načrt upravljanja z vodami. V ta načrt bo nedvomno treba vključiti vse programe ukrepov za zagotovitev poplavne varnosti, za zagotavljanje kakovostne pitne vode za oskrbo prebivalstva. Mislim, da ena pomembnih prioritet tega mandata bo tudi pospešitev izgradnje zadrževalnikov voda. Moramo vedeti, da s temi podnebnimi spremembami so tudi naše vode postale hudourniške. Imamo v kratkem obdobju močne padavine, vode narastejo, vendar tudi hitro odtekajo iz naše države. Ne glede na to, da se pač hvalimo, da je Slovenija država, ki je bogata z vodami, vendar če ne bomo teh voda znali zadržati, bodo pač odtekale v sosednje države. Zato mislim, da bo tu treba posebno pozornost nameniti zadrževanju voda, ne samo za trajnejšo poplavno varnost, ampak tudi zato, ker lahko izkoriščamo to vodo za potrebe v kmetijstvu. Vidimo, da imamo obdobja velikih suš,
7. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) in namesto da potem država plačuje razne odškodnine, je bolje, da preventivno vlagamo v te projekte in se tudi na tak način lahko uspešno spopadamo s sušami.
V zvezi z gospodarjenjem z vodami bo treba na vsak način proučiti tudi, kako izboljšati način izvajanja obvezne gospodarske službe urejanja voda. Tu bo treba analizirati koncesijska območja, pogoje, ki jih morajo koncesionarji izpolniti, odgovornosti in tveganja. Mislim, da bo to tudi kar zahtevno delo, zlasti zato, ker tem službam, če sem pravilno obveščen, ob koncu naslednjega leta te pogodbe iztekajo, bodo iztekle, in bo treba že zdaj pripraviti. So se pa te službe, vsaj po mnenju nekaterih strokovnjakov, izkazale kot dokaj učinkovite in bi jim bilo treba nekako dati pogoje za nadaljnji razvoj.
Posebno poglavje je tudi naše morje. Veste, da problema nenadnega onesnaževanja morja še nimamo rešenega na ustrezen način. Tako da to bo točka, kjer se bo treba bolj intenzivno ukvarjati, čeprav so bili napravljeni določeni koraki. Vemo, da je bila koncesija izdana Luki Koper, vendar je pa res, da Luka Koper pokriva samo območje Luke Koper, da so tu tudi interesi italijanskih podjetij, da bi opravljala te naloge. Vendar mislim, da je treba poiskati neko boljšo rešitev. Rešitev, da bi to opravljalo italijansko podjetje, ne bi bila dobra rešitev. Moram reči, da smo se s tem problemom ukvarjali tudi v času mojega ministrovanja za obrambo, zopet na področju zaščite in reševanja, in da tu so določeni koraki narejeni naprej, da bi ta problem bolj ustrezno rešili. Na vsak način bo pa to tudi ena od tematik, s katero se bo treba intenzivno ukvarjati.
V zvezi z varovanjem okolja je tudi pomembna politika rabe prostora in zagotavljanja kakovostnega življenjskega okolja. Tu moram zopet žal povedati, da je Evropska komisija opozorila Slovenijo, da še vedno ni pripravila programa ukrepov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka v Ljubljani, Mariboru, Celju ter v dolini Zasavja, gre zlasti za Trbovlje in Zagorje. Tu gre za to, da je na teh območjih mejna vrednost dnevnega povprečja koncentracije delcev v zraku PM-10. To pomeni, delci do 10 mikromov v premeru, in da je ta količina več kot 35-krat na leto presežena. Zato bo treba takoj pripraviti program ukrepov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, seveda ob soglasju prizadetih občin. Ta program ukrepov bi potem posredoval vladi in Evropski komisiji v potrditev. Bi pa to bilo treba storiti najkasneje do junija 2009. Zdaj, kakšni bi bili ti ukrepi. Ti so vam verjetno znani, tistim, ki ste bolj ekološko ozaveščeni. Gre za priključitev kurišč na daljinsko ogrevanje ali na zemeljski plin, pospešitev javnega prevoza, zlasti pri dnevnih migracijah iz primestnega območja, omejevanje rabe tovornih vozil in avtobusov, čiščenje cestišč s posebnimi snovmi, ki preprečujejo prašenje. Tako da ta program ukrepov, mislim, da realno lahko pripravimo v začetku naslednjega leta.
8. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) Pomembno vprašanje, ki je povezano tudi z varovanjem narave, je biotska raznovrstnost. Slovenija slovi kot zelo pestra s tega vidika. Vendar ugotavljajo strokovnjaki, da tudi pri tej naši biotski raznovrstnosti se dogaja, da izgubljamo posamezne vrste. Moram reči, da EU ocenjuje, da Slovenija zaostaja z implementacijo evropske zakonodaje na področju varstva območij s statusom Natura 2000. Tako da bo tu treba pač z določenimi ukrepi zagotoviti, da bomo ohranili to biotsko raznovrstnost. Tu lahko ministrstvo vpliva zlasti z izdajo naravovarstvenih pogojev za posamezne posege v okolje. Seveda, tu je tudi pomembno sedaj to ravnovesje med gospodarskim interesom in varstvom okolja. In seveda lahko tudi posegamo s posebnimi predpisi, ki urejajo režim varstva na posameznih območjih, ki so za nas naravna vrednota. Na primer, eden takšnih predpisov je prav gotovo zakon o Triglavskem narodnem parku, ki bo tudi zahteven zalogaj, zlasti zato, ker bo treba uvesti take pristope k varovanju naravne in kulturne dediščine, ki bodo hkrati tudi omogočali nek ekonomski razvoj. Tu ministrstvo namerava nadaljevati z ustanavljanjem tako imenovanih regijskih parkov. Mislim, da na ta način lahko pripomoremo k dodatni ponudbi takih območij za opravljanje gospodarskih dejavnosti, zlasti kar se tiče turizma.
Glede rabe energije v stanovanjskih, poslovnih in javnih objektih je stališče, da so ti prihranki učinkovite rabe energije pri ogrevanju stavb najcenejši in da ti ukrepi imajo najdaljšo življenjsko dobo. Tu smo vezani na direktivo EU o stavbah in bo treba vzpostaviti ustrezen sistem pregledovanja energetske učinkovitosti stavb. V zvezi s tem bo treba uveljaviti metodologijo izdelave in izdajo energetskih izkaznic stavb, usposobiti neodvisne strokovnjake, ki bodo to lahko izdelali, se pravi, takšne izkaznice. Tako da ti podatki bodo zelo koristni potem tudi za izdelavo programov ukrepov za učinkovitejšo rabo energije v stavbah.
Nekaj sem že govoril o tako imenovanih tržnih instrumentih za varovanje okolja. Evropska komisija že pripravlja delovni dokument, in sicer z naslovom "Zelena knjiga o tržnih instrumentih politike na področju okolja in energetskem sektorju". Moram reči, da ti tržni elementi lahko vplivajo na naše ravnanje. V bistvu nas prisilijo na drugačno ravnanje do okolja. Tako je eden najpomembnejših takšnih tržnih instrumentov instrument, ki sem ga že omenil, gre za politiko trgovanja s pravicami
9. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) emitiranja tako imenovanih toplogrednih plinov, ki gotovo vpliva na ravnanje podjetij, da se naslanjajo na tehnologije, ki so okolju bolj prijazne.
Glede na to, da Ministrstvo za okolje ni samo ministrstvo za okolje, ampak je tudi ministrstvo za prostor, mi dovolite še nekaj besed o prostoru.
Mislim, da je prostor ena najpomembnejših dobrin v Sloveniji, zlasti zato, ker prostora nimamo na pretek. Zato že samo to dejstvo nas sili, da prostor načrtujemo čim bolj racionalno. Zaradi tega bom kot minister podpiral gradnjo, ki bo izrazito usmerjena v obstoječih naseljih, ki je zgoščena in ki se nadgrajuje. Mislim, da moramo posebno pozornost nameniti varovanju najboljših kmetijskih zemljišč. Mislim, da nam je v zadnjem času to malce ušlo iz rok, zlasti če pogledam okolje, v katerem živim, recimo, v Kranju, kjer vidim, da najboljša kmetijska zemljišča se uporabljajo za gradnjo velikih trgovskih centrov. Mislim, da to ni dobro, da to ni smotrno, da v Sloveniji imamo zadosti prostora tudi na področjih, ki so kmetijsko manj pomembna.
Pri oblikovanju prostorskih aktov je treba zlasti slediti naslednjim ciljem, ki sem jih že omenil, se pravi, koncentraciji urbanizacije, ohranjanju najboljših kmetijskih zemljišč, upoštevanju okoljevarstvenih standardov, krepitev policentrizma, racionalni infrastrukturi. Moram reči, da na področju prostorskega načrtovanja se zakonodaja ves čas spreminja. V zadnjih dveh mandatih se je ta zakonodaja kar obsežno spreminjala. Cilj je bil vedno, da bi bilo več reda v prostorskem načrtovanju, da bi bili ti postopki krajši, da bi pri graditvi objektov investitorjem bilo omogočeno, da bi kar najhitreje lahko dokončali svoje investicije. Ne vem, kaj pomeni zadnji zakon o prostorskem načrtovanju s tega vidika. Nekateri strokovnjaki pravijo, da bo bolj učinkovit, drugi so nasprotnega mnenja. Tako da tu predlagam, da počakamo nekaj časa, da se ne bi takoj lotili nekih velikih sprememb, zlasti zato, ker vemo, da so občine zavezane do konca naslednjega leta, da pokrijejo svoj prostor s prostorskimi akti. Sem pa prepričan, da bo treba to zakonodajo še kaj dopolniti, izboljšati, zlasti z vidika, da ustvarimo več reda, da bodo postopki pri načrtovanju krajši in tudi pri graditvi objektov. Tu nameravam tudi proučiti, kako čim bolj uskladiti postopke, ki se vodijo na podlagi zakona o prostorskem načrtovanju, s predpisi s področja varovanja okolja. Mislim, da ta dva segmenta morata biti močno povezana. Mislim, kar se tiče prostorskega načrtovanja, da bo treba to zakonodajo še kaj dopolniti in izboljšati. Vendar bi res predlagal, da počakamo, da vidimo, kaj se bo v praksi dogajalo, ker takojšen poseg, mislim, da bi samo zapletel situacijo tudi pri občinah in tudi verjetno, ko gre za investitorje. Mislim pa, da je eden od problemov, vsaj ko sem pregledoval vsa ta gradiva s tega področja, pomanjkanje standardov na področju prostorskega načrtovanja. Mislim, da bi bilo treba izdelati neke standarde za prostorske akte, ki bi omogočili stroki, da lahko pripravijo čim bolj kakovostne dokumente.
10. TRAK: (SB)
(nadaljevanje) Sicer mi imamo neka priporočila, vendar v praksi nimamo nekih zavezujočih standardov in mislim, da tukaj bo treba pristopiti k temu, zlasti zato, ker bi lahko takšni standardi, normativi določali minimalni obseg zelenih površin na prebivalstva, potem površine za šport, parkirišča in tako dalje. Mislim, da to bi bilo dobro, vem, da nekatere države imajo takšne standarde.
Glede občin mislim, da bi bilo treba še enkrat preveriti smotrnost dokaj zapletenih postopkov potrjevanja temeljnih občinskih prostorskih aktov. Mislim, da bi občinam morali dati več samostojnosti, več prostora, in sicer v smislu, ko je potreben kakšen del prostorskega načrta spremeniti se mi zdi, da so tukaj postopki preveč zahtevni, preveč zapleteni in da bi moralo prostorsko načrtovanje biti bolj fleksibilno, ko gre za spreminjanje samo dela nekega prostorskega načrta in bolj zaupati županom ali občinskim svetom. Saj, če bi pa naredili kaj groznega bi pa bila tako ali tako močna reakcija s strani okolja. Mislim pa, da je to pomembno zlasti z vidika pospeševanja določenih investicij, ki se ravno na tej točki prevečkrat ustavijo, potem investitorji izgubijo voljo, pogum in se ne lotijo teh projektov.
Na področju prostorskega načrtovanja je tudi pomemben vidik zaščite in reševanja. Moram reči, da sem malo obremenjen s tem, vendar, ko sem si ogledoval te zadnje nesreče, pa najsi bodo Železniki ali drugod po Sloveniji, mislim, da bo treba pri prostorskem načrtovanju bolj upoštevati ta vidik zaščite in reševanja, ker na primer to predstavlja resno grožnjo, če je prostorsko načrtovanje zgrešeno. Vemo, ta poplavna nevarnost tudi požarna nevarnost, vidimo recimo v Kaliforniji kaj se dogaja. Tako, da mislim, da pri prostorskem načrtovanju bo treba ta vidik zaščite in reševanja bolj upoštevati.
Ob koncu mi dajte še možnost, da povem nekaj besed o stanovanjski politiki glede na to, da tudi to spada v resor Ministrstva za okolje in prostor, seveda je še mnogo drugih področij; jedrska varnost, geodetska uprava, inšpekcijske službe, vendar mislim, da če bi vsakemu področju namenil toliko pozornosti bi potem še dolgo časa sedeli tukaj in mislim, da je bolje, da
11. TRAK: (SB)
(nadaljevanje) potem raje odgovorim na vaša vprašanja. Glede stanovanjske politike mislim, da je potrebno povečati dostopnost neprofitnih stanovanj, zlasti za tiste, ki šele začenjajo svojo poklicno pot, tisti, ki imajo prvo zaposlitev praktično si težko zagotovijo stanovanje. Vemo, da je tukaj omejitev za določen čas, zato je tudi ena ideja iz koalicijskega sporazuma, da naju bi Stanovanjski sklad Republike Slovenije prevzel vlogo pozavarovalnice, ki bi omogočil izdajanje jamstev za najemanje posojil mladim, zlasti zaposlenim za določen čas. Potem dostopnost je tudi omejena za mlade družine, za socialno ogrožene. In zato mislim, da republiški stanovanjski sklad bi moral več pozornosti nameniti v izgradnjo neprofitnih stanovanj, ne pa, da se ukvarja z gradnjo stanovanj na trgu. Mislim pa, da bi velika pospešitev za občine bila, če bi vezali na primer financiranje občine ali pa en del tega financiranja, da bi jih stimulirali v tem smislu, da bi občine zagotavljale primerno komunalno opremljena zemljišča in na ta način dobili neke bonitete, ko gre za financiranje občin. Mislim, da na tak način bi spodbujali občine, da bi se še bolj usmerjale k zagotavljanju komunalno opremljenih zemljišč. Glede najemnih stanovanj, vemo, da je stanovanjski fond v Sloveniji dokaj bogat, razkošen, vemo pa, da se lastniki ne odločajo, da bi te prostore dajali v najem. Mislim, da tukaj davčna politika ne stimulira oddajanje v najem in da bi bilo potrebno to stimulirati, ker se mi zdi škoda, da nekdo živi sam v hiši in bi bil pripravljen dati v najem, če bi bil ustrezno stimuliran. Mislim pa, da je eden od pomembnih ciljev stanovanjske politike tudi povečanje pestrosti stanovanjske oskrbe, mislim zlasti tukaj na ljudi s posebnimi potrebami, na starostnike in mislim, da bi bilo potrebno zagotoviti večjo dostopnost do stanovanj tudi z drugimi načini financiranja kot je javno zasebno partnerstvo in tako dalje.
Če mi dovolite, jaz bi na tej točki prenehal z mojo uvodno prezentacijo. Upam, da nisem bil predolg, da nisem bil prekratek, da sem povedal tisto kar je bistveno za vodenje tega resorja, pa seveda bom z veseljem tudi odgovarjal na vaša vprašanja, če na kakšno ne bom znal odgovoriti, upam, da boste razumeli, da ne moreš postati v en tednu vseved, nimam pa namena se delati vseveda, za to so strokovne službe na ministrstvu, so
12. TRAK: (SB)
(nadaljevanje) strokovnjaki, ki bodo, upam, pomagali ministru, da bo sprejemal tiste odločitve, ki so potrebne, da bomo tukaj naredili določene korake naprej. Je pa to ministrstvo izjemno pomembno v razvojnem smislu. Varovanje okolja postaja tema številka 1 in mislim, da bom poskrbel, da bo to ministrstvo tudi ustrezno promovirano tudi z vidika teh vprašanj.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Hvala lepa gospod kandidat, gospod Erjavec. Po svoje je bolje, če niste preveč izčrpni pri svoji predstavitvi, ker potem na koncu ne bi imeli kaj vprašati, zato dajem sedaj besedo članom odbora, da kandidatu postavijo vprašaja. Povedati moram, da so se do zdaj že prijavili kolega Matjaž Han, Franci Kek, gospod Brulc in naprej bomo potem si zapisali. Gospod Verlič. ../medsebojni pogovor./...Mencinger, pa Veber, potem pa dol naprej še gospod Žerjav.../medsebojni pogovor./...Majhenič in gospa Brunskole. Jaz se sploh javila ne bom. Gospod Jerič. Še gospod Krivec. Zdaj pa kar po vrsti. Gospod Han, prosim.
MATJAŽ HAN: Hvala lepa, spoštovana predsednica.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Oprosti, samo še nekaj. Pozabila sem povedati, da gospoda Milenka Ziherla nadomešča gospod Miro Petek. Rada bi predlagala, da gremo tako, da se recimo štirje poslanci zvrstite s svojimi vprašanji, vi odgovorite, pa potem naslednji štirje, tako da ne bi preveč na enkrat bilo, tako ali tako si boste morali zelo veliko napisati. Replik pa ni danes. .../medsebojni pogovor./.. Gospod Han, prosim.
MATJAŽ HAN: Hvala lepa. Spoštovana predsednica, dva podpredsednika, spoštovani kandidat gospod Erjavec. Z zanimanjem sem poslušal vašo predstavitev in dejstvo je kar ste na koncu rekel, da v enem tednu ne morete postati okoljski minister in vseved in tega se tisti, ki smo že kaj v življenju delali zavedali, zdi se mi pa, da ste na nek način predstavili in dobili sliko Ministrstva za okolje, kaj je potrebno vse storiti in tudi tiste ključne zadeve, ki jih potem tisti župani, ki smo na terenu, zaznamo, ste jih v svojih predstavitvah na nek način povzeli. Dejstvo je tudi da se zavedate, da je okoljska politika zelo pomembna v teh časih in da edino kar vem, da ste pripravljeni veliko delati in da ste pripravljen, kar je pa po mojem najbolj pomembno na Ministrstvu za okolje, veliko več organiziranosti, ko jo je bilo sedaj in mogoče več odgovorov, hitreje kot smo jih sedaj
13. TRAK (Vi)
(nadaljevanje) dobivali. Jaz bi vam zastavil, gospod kandidat, štiri vprašanja, ki niso klasična vprašanja, ampak mogoče vaši pogledi, vaši komentarji.
Najprej, glede na to, da prihajam iz Posavja, kjer poznate, da se gradijo hidroelektrarne na Savi. Republika Slovenija s tem, da gradi hidroelektrarne sledi dvema ciljema. To je, da bodo .../Nerazumljivo./ obnovljivim virom in drugo, da se rešuje poplavna varnost na tem delu. Drug največji problem, ki ga jaz vidim pa je to, da se vse skupaj financira in tak zakon je bil tudi sprejet iz vodnega sklada. In kaj se dogaja? Glede na to, da vodni sklad vse počrpa za izgradnjo infrastrukture na spodnji Savi, potem zmanjka denarja za čiščenje vodotokov in tako naprej in potem pride do poplav in tukaj je problem. Denarja enostavno zmanjka za druge dele Slovenije za vodotoke. Na kakšen način boste k tej zadevi pristopili? Videl pa sem, da ste rekli, da boste več denarja pripravil za zadrževalnike, tega sem vesel. Mogoče tukaj vaš pogled.
Drugo pa so prostorski plani, ki ste jih omenili. Sedanja vlada v odhodu je v tem obdobju obravnavala že tretji sistemski zakon za ureditev tega področja. Sklicevala pa se je predvsem na potrebo po odpravi nejasnosti mnogih določb veljavnega zakona in predolgih postopkov. Mi Socialni demokrati smo temu na konceptualen način nasprotovali. Sklicevali smo se predvsem na to, da bi bilo bolj smotrno pripraviti nek interventni zakon, predvsem s tega vidika, ker bi občine na nek način hitreje prišle do teh prostorskih planov in v teh finančnih perspektivah glede prostorskih planov bi tudi lažje črpali ta evropska sredstva. Zagotovila od vlade so bila seveda drugačna. Danes pa tisti, predvsem župani, ki se ukvarjamo s prostorskimi plani vidimo, da imamo nenormalno težave. In druga težava je ta, da Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za promet na nek način ni bilo usklajeno in je prihajalo do težav, tako da vsi skupaj zamujamo. Imamo pa vsi župani, tisti, ki se ukvarjamo s tem dolge vrste ljudi in nezadovoljstvo. Čeprav ste že odgovoril v sami predstavitvi vseeno še enkrat vaše razmišljanje.
Tretjič, državni lokacijski načrt. Jaz sem bil na hearingih tudi Ministrstva za promet, kjer se na nek način zgovarjajo tudi, ne sedaj, ampak prej je bilo na Ministrstvo za okolje.
14. TRAK (VI)
(nadaljevanje) Jaz bi tukaj svetoval, da ne glede da ne prihajate iz istih strank, oba kandidata, tako za Ministrstvo za promet, ko za okolje, da bi vendarle resnično dobro sodelovala, da bi se ti državni lokacijski načrti hitreje sprejemali, ker s tem bomo lahko prišli do velikih investicij, tretja razvojna os in tako naprej. In jaz upam, da boste to sodelovanje med ministrstvi bolj kvalitetno in boljše, kot je bilo do sedaj, opravili.
In zadnje, kar bi rekel, zakon, ki ga je vlada sprejela, tri novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, moram reči, to pa je vlada delala zelo dobro. Slovenija se ni izognila hudih nesreč v zadnjem obdboju, teh ujm in država je, ne samo s tem, da je takoj prišla oziroma ministri na teren tudi financirala. Moram pa reči, da so bile tukaj najbolj aktivni civilna zaščita in gasilci, ki ste jim v prejšnjem mandatu bili na nek način vi nadrejeni. Zanima me vaše razmišljanje glede njih. Ali jih mislite vklopiti v vaš segment? Predvsem pa mislim glede financiranja, ker za te ljudi je zmeraj premalo denarja.
Do sedaj sem vse ministre vprašal in tudi vas, dobre prakse se splača imeti naprej. Vlada je v tem mandatu obiskovala vsake nekaj časa pokrajine. Vaše videnje na te obiske, ker mi župani in ljudje, ki živimo v teh pokrajinah smo bili s temi obiski zadovoljni in me zanima vaš pogled na to. Hvala.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Gospod Kek.
FRANCI KEK: Hvala za besedo. Gospod kandidat za ministra za vas imam pripravljena dva vprašanja.
Prvi se tiče plinskih terminalov. Namreč, grozi nam postavitev dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, celo govora je enega v Koprskem. Zanima me kakšno je vaše stališče do te postavitve. Ali boste storili vse, da do tega ne pride? Tukaj bi prosil za konkreten odgovor, glede nato, da bo od tega odvisen tudi moj glas podpore ali pač ne.
Drugo vprašanje. V vašem resorju se srečujete s težavami, ki marsikdaj zaznamujejo neko okolje daljnosežno. Govorim o črnih gradnjah, nelegalnih priseljevanjih, tega imamo okoli Novega Mesta precej, v Kopru se trenutno dogaja eno odlaganje, namreč v Luki Koper podirajo dva skladišča, ta material odlagajo na za to neprimerna mesta. Zanima me, ali je moč tukaj vzpostaviti neke vzvode, da se hitreje prekine neko nelegalno dejavnost, ne pa da nekdo postavi hišo, začne tam prebivati in se mu jo čez pol leta poruši, ali pa tudi ne.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Gospod Brulc.
MIRKO BRULC: Pozdravljeni vsi prisotni! Spoštovani gospod kandidat! Najprej za intermezzo. Ministrstvo naj vam najprej kupi hibridni avto. Jaz ga vozim, pa Obama in še kdo. Res mislim, da bi bilo prav, da bi vlada uporabljala hibridne avtomobile, saj govorimo o varovanju okolja.
Prihajam z Goriške. Dolgo se že poznava. Veliko skupnih stikov sva imela ko ste bil še na pravosodju, malo bolj protokolarnih sedaj ko ste na Ministrstvu za obrambo, ampak prepričan sem, tudi glede na vaš nastop, da boste to ministrstvo
15. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) dobro vodil, ker znate biti trmast, zahteven v pozitivnem smislu in upam, da se bodo stvari spremenile na boljše. Za to se pač vsi trudimo. Goriška je pod posebnim pritiskom emisij iz zahoda. Zelo, zelo obremenjena Furlanija - Julijska krajina, industrijsko, prometno in tako dalje, pravzaprav zanemarjeno okolje povzroča, da smo na goriškem zelo deležni .../Nerazumljivo./... iz neba. Govorim o ozonu, prašnih delcih, kislem dežju in še kaj. Na tem čezmejnem ali pa bilateralnem področju bo treba nekaj narediti in tukaj vas bomo prosili za pomoč.
Vesel sem vaših opažanj glede občinskih prostorskih načrtov. Naj omenim, da stroka, jaz sem se pozanimal, dobival sem cel kup pošte pa vas ne bom z vsem mučil danes, vprašanja, ki so namenjena vam seveda, ampak stroka pravi, da ni potrebno pisati novega zakona in to ste vi tudi povedal, je pa treba ta zakon posodobiti, poenostaviti in podobno. Na terenu, kot je že kolega rekel, imamo ogromno težav z župani. Opažamo pa, da zakon o prostorskem načrtovanju ... Ministrstvo sicer namenja vlogo krovnega ministrstva, potem pa okrog vseh teh nalog opletajo vsa druga ministrstva. Da ne govorim kmetijstvo, promet, da ne govorim kaj je s skladom kmetijskih zemljišč in tako dalje. To so lobiji, ki se jih ne da prebiti in na goriškem smo zaradi tega dobesedno blokirani. Nimamo ene parcele, ne moremo razvijati industrije, ne univerze, ne nič. Če ne bo tukaj prišlo do nekih korenitih premikov, potem smo pač na stanju kot smo in tako bo še naslednjih dvajset in več let. Zato vas sprašujem kaj boste storil, da bo ministrstvo v skladu z zakonodajo, ki jo ima, odigralo to pomembno aktivno vlogo, ki vam jo ti zakoni pač dajejo.
Govoril ste o tem, da se trgovski centri gradijo na rodovitni zemlji. To je res zgrešeno. V Novi Gorici poskušamo tak center zgraditi na zadrževalniku. Da poenostavim. Stil koliščarstva, na stebrih. Volumen zadrževalnika ostane še večji kot je sedaj v naravi. Ampak z vodarji imamo take težave, da se to ne da prebiti. Včasih se res obnašamo malo po butalsko in tu bo treba prerezati zadeve in omogočiti razvoj okolja. Natura nam sega dobesedno v mesto in ni razloga. Te nature nismo mi risali doma, zato pozdravljam vašo napoved, da bomo v lokalnih skupnostih imeli do teh dokumentov več samostojnosti z vso veliko odgovornostjo. Kajti najboljši opazovalci so naši občani in občanke, ki nas pri vsaki malenkosti kontrolirajo in jim moramo dnevno odgovarjati za napake, če nastanejo.
Energetika je področje, to ste omenil, ki bo zahtevala veliko dela na tem oddelku. Mi smo tudi za vetrne elektrarne. Ne v takem obsegu kot je to nekje na Baltiku, ampak na .../Nerazumljivo./... planoti so ugodni vetrovi. To je že pregledano. Gradimo akumulacijsko hidroelektrarno Avče. Te možnosti so še na Soči, na Idrijci, na Savi in še kje. Sprašujem vas, kako boste ta pojav, ki se sedaj pojavlja, ko je potrebno prenosno električno omrežje spraviti čez neko pokrajino, se ljudje organizirajo, govorijo o sevanjih in tako dalje in zahtevajo kjer koli gre skozi naselje, da je to pod zemljo. Kar je pa velik strošek. Ampak nekaj bo treba tudi na tem, neko svojo politiko imeti. To ste tudi omenil. Torej Evropska unija
16. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) vemo, da pripravlja izhodišča za sistem delovanja trga emisij toplovodnih plinov po letu 2012. Z Ministrstvom za gospodarstvo boste verjetno imeli velike težave, kajti konkurenčnost naše industrije ne bo možna v primerjavi z nerazvitim svetom, kjer pa teh omejitev seveda ni bo treba trezno razmisliti kako preživeti. Ali bomo razbremenili in odpravili vso industrijo, ki ni 100% čista. Kakšno je vaše mnenje do teh problemov? Hvala lepa.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Še gospod Peter Verlič za prvo četverico.
DR. PETER VERLIČ: Hvala lepa za besedo gospa predsednica. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani kandidat za ministra za okolje in prostor. Dovolite mi nekaj vprašanj. Prejšnja Vlada je v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih zastavila in opredelila načrt razvoja modernizacije železniška in cestne infrastrukture v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih. Včeraj na predstavitvi kandidata za promet, dr. Vlačiča sem razumel, da ta nacionalni program oziroma, da ta projekt modernizacije železniške in pa cestne infrastruktura podpira. Celo več. V svoji predstavitvi je napovedal, da si bo prizadeval, da se državni prostorski načrti čim hitreje pospešijo za te projekte. Rekel je celo, da se čuti zavezanega kot minister za promet, da sodeluje z Ministrstvom za okolje in prostor, se pravi z vami, da bi ta naloga bila izpeljana čim prej. Kar seveda pozdravljam in ker tudi vem, da minister za promet ima tukaj omejene roke, če tako rečem, ker gre to vendarle v pristojnosti Ministrstva za okolje in promet. Bil je celo tako slikovit, da je rekel, da bosta oba skupaj letela iz Vlade, če vama to ne bo uspelo. Ampak šalo na stran. Sprašujem vas ali torej nameravate pospešiti pripravo in sprejemanje državnih prostorskih načrtov? Tukaj me predvsem zanima za železniške visoko zmogljivostne proge, skladno z že sprejetimi dokumenti. Torej na odsekih Trst - Divača, Koper - Divača, ker je pač projekt čezmejnega projekta tudi v Evropski uniji. Potem Divača - Ljubljana, Ljubljana - Zidani most - Dobova ter drugi tir, Ljubljana - Jesenice - mimo letališča Jožeta Pučnika. Ali morda lahko celo napoveste rok sprejetja teh dokumentov?
Zanima me kako in s kakšnimi ukrepi nameravate reševati problem hrupa ob prometnicah, glede na to, da je to prioriteta Ministrstva za okolje in prostor? Koliko protihrupne zaščite si bodoče lahko ob prometnicah obetamo? Več ali manj? Omenili ste pomembno vprašanje zmanjševanja toplogrednih plinov. Zanima me v zvezi z javnim potniškim prometom, katere konkretne aktivnosti iz področja vaših pristojnosti boste vpeljali? Kakšne olajšave si lahko obetajo tudi avtoprevozniki in tudi ostali za uporabo bolj ekoloških sprejemljivih vozil, glede na to, da se pričakuje povišanje cestnin za tovorna vozila? In še nazadnje. Dve občini, Cerknica in Logatec sta verjetno eni izmed mnogih, ki bosta prisiljeni naslednje leto urediti način odlaganja odpadkov. Kako se boste vključili v reševanje regijskih odlagališč odpadkov? Predvsem pa me zanima ali bo to na koncu za ljudi dražje? Hvala lepa za odgovore.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Gospod minister prosim. Pardon. Niste še minister. Oprostite. Ste še. Gospod kandidat, da se popravim.
KARL ERJAVEC: Potem še nisem letel? Moram reči, da je kar veliko
17. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) vprašanj. Na vsa ne bom mogel odgovoriti. Bi bilo tudi pretirano pričakovat, da bom eksaktno na določena vprašanja odgovoril. Bom pa pač se potrudil nakazati v katero smer razmišljam. Glede vprašanja od kod sredstva za to spodjesavsko verigo. Dejansko je res tako kot ste rekli. Sedaj se pretežno to financira iz sklada za vode in vemo, da to ne zadošča za vse tiste investicije, ki so usmerjene na poplavno, na večjo poplavno varnost. Omenil sem, da sredi leta 2009, da naj bi bil sprejet v okviru Evropske unije tako imenovani podnebni energetski paket, da je tam ena od direktiv, ki se nanaša na shemo trgovanja s pravicama TGP-ja in mislim, da bi lahko del teh sredstev morda namenili v to smer. Seveda bi pa bilo to potrebno preučiti, če je to možno, če niso kakšne druge zakonske ovire. Vesel sem glede vašega razmišljanja, glede zakona o prostorskem načrtovanju. Mislim, da imava podoben pogled. Jaz mislim, da ne bi bilo dobro sedaj tukaj delati neko revoluciji in na novo vzpostaviti že spet nov zakon. Glede na to, da je vsak mandat očitno se vsak minister ukvarjal z novimi zakoni na tem področju. Jaz mislim, da je treba videti katere so pomanjkljivosti v praksi. Gotovo nekatere pomanjkljivosti se bodo pokazale, zato bi bilo potrebno počakati in potem izboljšati zakon. Zlasti v smeri, da bi bil bolj učinkovit, hitrejši, da bi bili postopki bolj enostavni. Vendar ne na račun neracionalne rabe prostora. Zato pravim, da je tudi pomemben vidik pri prostorskem načrtovanju tudi vidik varovanja narave in varstvo okolja.
Glede državnih lokacijskih načrtov. Se strinjam. Te je treba, ne glede za katerega gre, tudi na področju železnic, gospod Verlič, normalno, bo treba to pospešiti kolikor je pa to možno. Vendar je treba vedeti, da v tej državi imamo tudi birokracijo, ki včasih zelo ovira, da bi bili ti postopki bolj fleksibilni, bolj elastični. Jaz upam, da bom prebil, tako kot ste sami uporabili to besedo.
18. TRAK: (NB)
(Nadaljevanje) Hkrati pa, ker sem ravno pri državnih prostorskih načrtih, bi tudi rad povedal, da to sodelovanje z Ministrstvom za promet bo nujno, pa ne samo z njim, verjetno še s kom in tudi mislim, da v preteklosti, da je bilo tudi to sodelovanje prisotno. Ne verjamem, da ste drugačnega mnenja, saj ste zasedali pomembno mesto takrat oziroma v vladi in veste, da je bilo tudi na tem področju vzpostavljeno določeno sodelovanje. Jaz se bom trudil, da bomo te načrte spravili skozi, zlasti zato, ker so pomembni. Sem povedal, da Bruselj nas opozarja že v zvezi z onesnaženjem zraka, da bo potrebno čim prej sprejeti določene ukrepe. In ravno železnica tukaj igra pomembno vlogo, čeprav meni kot laiku še vedno ni jasno, zakaj ni več vlakov, zakaj jih več ne vozi. Recimo, ko gledam svojo hčerko, ko mora vsak dan v Ljubljano, praktično iz Kranja ni nobenega vlaka, eden ali dva zjutraj. Ampak to je že ena druga problematika. Mislim, da tukaj so določene rezerve na tem področju.
Sedaj glede zakonov o odpravi naravnih nesreč. Hvala za to pohvalo. Moram reči, da mi smo se res trudili in se še trudimo. Je pa tako, glede terenskega dela, podpiram to, da bi vlada obiskala Slovenijo. Mislim, da je to dobro, ker iz prve roke tudi vidiš konkretno problematiko. Moram pa reči, da že sam sem usmerjen k temu, da sem zelo terenski človek, tudi kot minister za obrambo mislim, da praktično ni občine, da je ne bi obiskal ali z vidika zaščite in reševanja, zlasti gasilce. Mislim, da tukaj bo imela ministrica za obrambo kar še nekaj stvari za postoriti, za izboljšanje statusa gasilcev, vendar je pa to tudi povezano z Ministrstvom za finance, ki ureja davčne olajšave in pa tudi z bruseljskimi direktivami, ki so dokaj toge, kar se tiče tega področja.
Glede plinskih terminalov. Moram reči, da kaj poglobljeno nisem te stvari študiral. Bi tudi bilo preambiciozno. Pričakoval sem to vprašanje na Odboru za okolje in prostor, vendar mislim, da je tukaj več akterjev, da ni samo Ministrstvo za okolje, da so tukaj še zunanje zadeve, ker gre za neko meddržavno zadevo. Na vsak način je treba ugotoviti kakšni so ti vplivi na okolje. Bojim pa se, da so stvari že precej daleč zapeljane, pa jih, kolikor sem jaz bil informiran. Tako, da je vprašanje kaj se bo s tem zgodilo. Gotovo pa ni minister za okolje tisti, ki bo lahko rekel, plinskih terminalov pa tam ne bo, in da bo to preprečil. Mislim, da kljub pristojnostmi, ki jih ima minister za okolje, tako močnih pristojnosti pa mislim, da nima, zlasti zato, ker gre za meddržavno zadevo. Mislim tukaj, da je pomembno, da nadaljujemo ta dialog, tudi z italijansko stranjo preko ministrstva za zunanje zadeve, in da se poiščejo najboljše možne rešitve. Ali plinski terminali bodo ali ne bodo, nato pa vam ne znam odgovoriti in tudi če bi vam rekel, da jih ne bodo, mislim da vam ne bi govoril resnico. Zato ne bi želel se na tak način opredeljevati. Moram pa vam povedati, da se bom pa trudil, da bi dosegli tisto rešitev, ki je optimalna, tako za Slovenijo kot za prebivalce tistega področja.
Glede Črnih gradenj, se pa popolnoma strinjam z vami. Bolje je preventiva kot potem, ko je nekaj zgrajeno, je bolj boleče odpraviti neko črno gradnjo. Vendar vemo, da je tudi z inšpekcijo, da so določeni problemi, da so kadrovsko podhranjeni, da včasih se inšpekcije izgovarjajo glede pristojnosti in se eden na drugega izgovarjajo. Veste, da v tej vladi je bila tudi potem izpostavljena ena koordinacija inšpekcij, vendar mislim,
19. TRAK: (NB)
(nadaljevanje) da kaj velikih premikov s to koordinacijo niso bile dosežene. Tako da, kot minister bom pač moral posebej paziti kaj se dogaja na inšpekciji za okolje in prostor, koliko so učinkoviti. Res pa je, da bo treba verjetno tudi jim pomagati v smislu kadrovske ojačitve, v smislu tudi izobraževanja itd. Bo pa to, inšpekcije so vedno bile in vedno bodo problem, če postopajo seveda tisti proti komur se postopa, so izjemno nezadovoljni in lahko potem beremo v medijih kakršna krivica se dogaja. Če pa ne ukrepajo, pa že spet lahko beremo, kako so neučinkoviti in kako nič ne storijo, da bi uredili zadevo. Kot minister pa se bom trudil, da bomo povečali to učinkovitost, in da bodo pač inšpekcije čim bolj delovale v skladu s predpisi in zakoni.
Gospod Brulc mi je tudi dal kar nekaj vprašanj. Se bojim, da ne bom znal na vsa odgovoriti, zlasti ne ali Obama vozi hibridno vozilo ali ne. Mislim, da ga ne, ampak O.K., pustimo to. Mislim, da glede te problematike, da je zelo pomembno vzpostaviti dialog tako z drugo stranjo, ki onesnažuje tudi našo stran. Tudi znotraj našega prostora mislim, da je ta dialog med različnimi službami izjemnega pomena. Bo pa treba tudi pogledati ali so povsod na pravih mestih pravi ljudje, ki so zainteresirani, da se rešujejo problemi ali so zainteresirani samo za to, da se problemi še bolj poglobijo, še bolj odlagajo v neko prihodnost. Tako da, to bomo pač ugotovili, ko bomo reševali posamezne konkretne bolezni. Moram pa reči, da ta birokratizem je na tem področju kar močan. Moram reči, da se spominjam časov, ko sem delal še pri varuhu človekovih pravic in kar veliko pobud se je nanašalo ravno na področje urejanja prostora, tudi na področje varovanja okolja in dejansko smo lahko tam iz teh pobud ugotovili, da je velika togost, mogoče pomanjkanje poguma za sprejem neke odločitve, ki ima lahko kakšne hude reakcije. Tako da, tukaj gre za neke klasične probleme, ki vedno spremljajo vsako državno upravo.
Glede vprašanj gospoda Verliča; če bi vam odgovoril ne, glede tega sodelovanja z ministrom za promet, in da ne bom pospešil državnih prostorskih načrtov, potem mi verjemite, da bi res letel iz vlade. Tako, da verjetno vam ne bom odgovoril ne, ampak bom pa odgovoril, da se bomo trudili pospešiti te postopke, seveda pa niso škarje v celoti v rokah ministra. To pa sami tudi dobro veste. Bom pa skušal iz pozicije, ki jo bom imel, vplivati na to, da se to pospeši.
Glede teh protihrupnih zaščit. Nedvomno bo treba s tem nadaljevati. Treba je pač zagotoviti ljudem takšno bivanje, ki je v skladu s standardi, sodobnimi ekološkimi standardi in hrup je prva gotovo ena motnja, ki resno ogroža kvalitetno bivanje ljudi. Sedaj, koliko bo sredstev namenjenih za ta namen, jaz vam ne vem povedati in tudi mislim, da to v tem hipu ni pomembno. Pri avtocestah vem, da je Dars tisti, ki je financer takih protihrupnih ograj, če sem prav seznanjen. Tako da, tukaj so pač različni tudi viri financiranja. Mislim pa, da je treba hrupu dati določeno pozornost.
Glede teh okoljskih olajšav za tovornjake, pa mislim, da je to bolj pristojnost ministra za promet, če sem prav seznanjen.
20. TRAK: (NB)
(Nadaljevanje) Tako da, gotovo bo pa treba pospešiti, da so tovornjaki okolju bolj prijazni, da imajo druge vrste goriv, biogoriv in ne vem kaj. Bomo pa videli kaj se da v praksi premakniti v tem segmentu.
Glede odlaganja odpadkov. Moram reči, da to pa je eden od resnejših problemov s katerim se Slovenija bo tudi soočila. Ker kot vemo, moramo v naslednjem letu to stvar urediti. Bojim pa se, da nas čaka kar težko delo. Mislim, da je 15 odlagališč, ki izpolnjujejo pogoje, da bi lahko nadaljevali z delom v naslednjem letu. Je pa ta problem, problem ki ga podedujem, ker očitno nismo pravočasno ukrepali. Mislim, da je tukaj treba zlasti najti soglasje z občinami. Tukaj je problem, ker nimamo pokrajin, regij in potem je velik problem kako najti ustrezne rešitve skupaj z župani občin, katerega problem se tangira. Tako poznamo primer Gorenjske, kolega župan iz Kranja zelo dobro pozna ta problem. Mislim, da tukaj Ministrstvo za okolje lahko odigra pomembno vlogo, da te interese nekako uskladi, in da se najdejo določene rešitve. Mislim pa, da bo treba več pozornosti nameniti izločanju odpadkov in tudi posodobitvi predpisov o ločenem zbiranju odpadkov. Da to je ena možnost, da bomo ta problem rešili. Ne vem pa, za katera odlagališča ste me vprašali, ker se nisem zapisal. .../Glas iz ozadja./...
Poglejte, s tem je tako. Tam kjer se ne bodo znali dogovoriti in ne bodo imeli svojega centra, prav gotovo bo to vplivalo na ceno in gotovo bodo župani prevzeli določeno odgovornost, tudi politično. Mislim, da župani se bodo morali potruditi, da se najdejo neke rešitve. Za Trebnje ste mi omenili, kolikor vem, občinski svet je sedaj na zadnji seji sprejel ustrezno odločitev, da se tam zgradi regionalni center za te odpadke. Mislim, da gre za lokacijo Globoko. Ampak saj pravim, tukaj so zadeve takšne, da vsak ima... .../Glas iz ozadja./...
Poglejte, jaz na vsak način se bom trudil za to, da se najdejo neke skupne rešitve. Vendar moram pa reči, da župani imajo pa realno pristojnost. Vem, pristojnost je na lokalnih skupnostih, če sem prav informiran. Ali se župani strinjate? .../Smeh./... Vem, da bi radi eden na drugega prst kazali.
21. TRAK (VI)
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Ste končali? Hvala. Upam, da ste bili s temi odgovori zadovoljni. Naslednji je gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH: Lep pozdrav tudi v mojem imenu vsem prisotnim! Poslušal sem vašo predstavitev in odgovore na nekatera vprašanja do sedaj. Nekaj mi ne gre skupaj. Moram reči, da sem kar dolgo let sodeloval oziroma bil aktiven pri sprejemanju državnega lokacijskega načrta za umestitev avtoceste, ki je trajal 10 let in več in kar nekaj let pri izdelavi občinskih prostorskih aktov. Dejali ste, da naj bi zakon o prostorskem načrtovanju kar nekaj časa sedaj pustili, da bi .../Nerazumljivo./ Po drugi strani pa ste rekli, da boste pospešil sprejemanje državnih lokacijskih načrtov in občinskih prostorskih načrtov. Moram povedati, da zakon o prostorskem načrtovanju določa postopke za sprejetje, tako prostorskih načrtov kot občinskih in da urbanisti so že pri izdelavi tega zakona opozarjali, da postopki ne bodo nič krajši, kar se je v praksi tudi pokazalo. Ugotavljamo, da za določena področja, predvsem za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje, pa mogoče še kje drugje, je nesprejemljiv, neživljenjski. In je nas občine blokiral v sprejemanju teh prostorskih aktov, ker imamo ogromno objektov zgrajenih na kmetijskih zemljiščih, kjer so tudi stalna bivališča, ki jih niso občine dale in ta zakon ne omogoča izdelavo prostorskega akta, ki je bil mogoče v legalizaciji teh objektov. Tako, da smo blokirani in mislim, da bo MOP moral nekaj narediti, da bomo lahko to .../Nerazumljivo./ Hotel bi neko razlago, ker mi ne gre skupaj, zakon bo ostal, po drugi strani pa določa postopke, ki so izredno dolgi, neživljenjski. To je eno vprašanje.
Drugo, nezazidana stavbna zemljišča imajo v Sloveniji vrtoglave cene. Tudi tista, ki so z gradnjo komunalne in prometne infrastrukture, prometna infrastruktura pa postane potem javno dobro. MOP se je v letošnjem letu lotil izdelati zakon o razlastitvi. Kot pravnik boste verjetno poznal to zadevo, da je pri nas velik problem. Samo Dars ima zakon, ki lahko razlasti po kratkem ali nujnem postopku. Da pa smo občine blokirane predvsem pri velikih projektih, infrastrukturnih, kjer moramo zagotoviti lastništvo zemljišča ali pa služnostno pravico. Teh pa je ogromno in jaz se bojim, da bo veliko teh projektov ostalo na nekateri točki in ne bomo mogli črpati teh kohezijskih sredstev. Zanima me, ali boste pospešili sprejetje tega zakona in omogočili tudi občini, pa seveda tudi državi, ker za železnice mislim, da tudi ni takšnega zakona, ki bi omogočal pridobitev lastništev nad zemljišči.
Tretje vprašanje. Kako komentirate to dejstvo, občine imajo v pristojnosti prostorsko načrtovanje, izdajo upravnih dovoljenj pa upravna enota, nadzor nad izvrševanjem tega pa republiški inšpektorji, kjer ste že sami rekli, da je podhranjeno. Ugotavljamo,da imamo pravo anarhijo predvsem na pluralnem delu, kjer ne vidimo kako rešiti to zadevo, predvsem pri
22. TRAK (VI)
(nadaljevanje) sprejemanju novih prostorskih aktov, legalizacija tega. Ali ne bi boljše, da občinam prepustite tudi izdajo gradbenih dovoljenj, vsaj za enostavne objekte in tudi nadzor nad izvedbo, izvrševanje tega. Hvala.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Hvala lepa. Naslednji je gospod Miro Petek.
MIRO PETEK: .../Ni vključen./ kandidatu za ministra za okolje in prostor. Gospodu Erjavcu želim na tem delovnem mestu veliko uspeha in manj težav kot jih je imel v zadnjih mesecih znotraj stranke in pri oblikovanju koalicije. Gospod Erjavec je bil tudi minister v sedanji vladi, ki je konec lanskega leta oziroma v začetku letošnjega leta sprejela za sanacijo zgornje Mežiške doline. Gre za sanacijo okolja obremenjenega s svincem, težkimi kovinami, s prahom. In za to sanacijo je država do leta 2023 namenja nekaj manj kot .../Nerazumljivo/ milijonov evrov. To je povprečno milijon evrov na leto. Delo usklajuje MOP. Zanima me, ali nameravate tudi v prihodnje zadržati ta sredstva oziroma ta znesek oziroma ali nameravate ta znesek povečati? Ali mogoče načrtujete, da bi to sanacijo regulirali z zakonom?
Kot drugo, veseli me dikcija v koalicijskem sporazumu, kjer predstavitev, da boste dosledno uveljavili načelo, da onesnaževalec plača. To je civilizacijsko evropsko načelo in mislim, da je dobro, da je to zapisano tudi z vašim sporazumom. Vrnil se bom pa k Mežiški dolini. V Mežiški dolini je država pristopila k sanaciji, kar je pohvalno. Tisti, ki so to dolino onesnažili, ki so jo zasvinjali pa stojijo ob strani. Seveda se zgovarjajo na neka podjetja iz preteklosti, češ, da niso dediči teh podjetij, mislim seveda rudnika svinca in cinka v Mežici. Toda ta podjetja, ki so nastala iz tega rudnika, ki ga je tudi v preteklosti sanirala država so dobro stoječa podjetja in nikakor nočejo pristopiti k tej koaliciji dobre volje. Če bi tudi ta podjetja pristopila z enako mero, ali z enako vsoto kot je k tej sanaciji država, potem bi sanacijo lahko pospešili oziroma bi njen rok trajanja bistveno zmanjšali. Torej, vprašanje: Kako uveljaviti to načelo?
Tretje, bi bil poziv. Minister res vas prosim v imenu Korošcev, v imenu ljudi Šaleške doline, da bi po svojih močeh se angažirali, da bi umestili tretjo razvojno os s hitro cesto na Koroško čim prej v prostor. Od te prometnice je odvisen razvoj Koroške. Mnoge ceste na Koroškem so danes takšne, da se po njih lahko prevažamo samo še z valuki in v prihodnje s patriami.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Hvala lepa. Naprej gospod Franc Jurša.
FRANC JURŠA: Hvala lepa, gospa predsednica, za besedo. Lep pozdrav velja tudi kandidatu za ministra za okolje in prostor gospodu Erjavcu, kakor tudi vsem vam, poslankam in poslancem, ki ste na tej seji odbora.
Jaz bom čisto kratko, sem na nek način bolj vajen nekaj storiti, kot pa govoriti, mogoče je tudi nekaj treme za začetek. Ampak vseeno bi rad povedal tole. Nekaj o gospodu Erjavcu osebno.
23. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) Prepričan sem, da ima kandidat ogromno izkušenj, saj je zasedal tako ministrstvo kot tudi sekretarsko funkcijo v preteklosti. Da ima kar precej organizacijskih sposobnosti, da ne rečem celo veliko organizacijskih sposobnosti. Ima splošno izobrazbo, ki mu daje tudi to sposobnost, da bo okrog sebe sestavil tim strokovnjakov, ki so neobhodno potrebni pri delu tega ministrstva. Je oseba, ki zna prisluhniti, in je tudi oseba, ki odloča v danem trenutku in je predvsem tudi odločen, kar me še posebej veseli, je pa tudi na nek način po svoje malo trmast. Je oseba, ki veliko dela oziroma ki veliko naredi. Je kandidat, ki našim lokalnim skupnostim, občinam, v uvodu je povedal, daje več pristojnosti. Mi, župani, tudi sam sem v tej vlogi, neobhodno to potrebujemo, če želimo učinkovito razreševati to problematiko na področju urejanja prostora, na področju okolja in tudi stanovanjske problematike, če želimo tako. Ste tudi kandidat, ki ste se zame in po moji presoji zelo dobro predstavili. Vam bom pa postavil tri vprašanja.
Prvo vprašanje, ki je zelo pomembno za nas, Prleke in Prekmurce, se pravi, Pomurce, to je tako imenovani pomurski vodovod, ki ga gradimo že osem let. Se pravi, že dva mandata sta potekla. V tem trenutku smo tik pred zdajci, da bomo za krak, ki je dejansko C krak na desni strani reke Mure, vložili vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev. Teh kohezijskih sredstev za izvedbo projekta tako ali tako ni dovolj, se bodo morala zagotoviti sredstva še iz nekih drugih virov. Ta vodovod je tudi na levem bregu Mure, kjer tudi pridno zdaj te zadeve pripravljajo. In mislim, da bo v začetku naslednjega leta zadeva pripravljena. Zdaj pa me zanima, ali boste na nek način zagovarjali to zadevo in pomagali pri izvedbi tega projekta. Tega občutka do sedaj s strani ministrstva nismo imeli preveč, da bi bilo tako.
Druga stvar, kar želim povedati oziroma vam postaviti vprašanje, so prostorski akti občin, ki morajo biti sprejeti do oktobra naslednjega leta. Tu je zakon o prostorskem načrtovanju, ki ga je Državni zbor sprejel lansko leto. Seveda ta zakon o prostorskem načrtovanju ima na nek način sprejet tudi postopek, kako se dejansko zadeve odvijajo. Pri tem moram reči, da je posebej pomembno to, da bi morali vsi tisti nosilci urejanja prostora spoštovati roke. Če bi bilo to, potem nekih večjih sprememb na tem področju ne bi bilo treba. Ampak rokov nihče ne spoštuje. In tu mislim, da je največji problem znotraj uradništva, birokracije. To opažam tudi v primeru lastne hiše, ki jo jaz vodim pod upravo, se pravi, tudi v občini. Da ne govorim zdaj o vseh tistih ministrstvih, ki dejansko sodelujejo pri tej zadevi.
Tretje vprašanje - to isto vprašanje sem postavil tudi ob predstavitvi ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na nek način mislim, da se tiče tudi vas. Zanima me, ali boste zavzeli stališče in pomagali lokalnim skupnostim, da čim prej pridobijo v svojo last od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov stavbna zemljišča. Poglejte, kaj se tu dogaja. Lokalne skupnosti so skupaj z vsemi akterji tega prostora spremenile namembnost zemljišča iz kmetijskega v stavbno, tudi na parcelah, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so si ga pač pridobile na tak ali drugačen način.
24. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) Zdaj pa ta isti sklad od lokalnih skupnosti hoče ogromne denarje. Bom karikirano povedal: zahtevajo ljubljanske cene v Prlekiji. Ljubljanske cene so pa toliko- in tolikokrat večje. Mi jim tega zadovoljiti ne moremo. Mislim, da je prav in se morate zavzeti za to, da bomo lokalne skupnosti to dobile čim prej v last oziroma upravljanje.
Imel bi še vprašanj, tako kot vsi moji kolegi župani. Vsi smo se nekako gnetli za ta odbor, ker mislimo, da se o marsičem tu razpravlja; kakšni bodo pa rezultati, bomo pa videli na koncu mandata. Hvala lepa.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Hvala lepa. Tomaž Tom Mencinger.
TOMAŽ TOM MENCINGER: Hvala lepa. To, kar je prej kandidat za ministra povedal, takoj zdajle podpišem. Ne bi se konkretno vtikal v določene stvari, od koncesij, daljinskega ogrevanja, javnega prevoza, energetske izkaznice in pristojnosti občine kot take, in bi se morda samo tega dela v stanovanjski politiki.
Tu absolutno podpiram, da so prioriteta Stanovanjskega sklada Republike Slovenije neprofitna stanovanja in najemna stanovanja. V Sloveniji smo prišli v absurd po Jazbinškovem zakonu, da so ljudje pod navidez ugodnimi pogoji kupovali ta stanovanjski fond, ki ga morajo sedaj vzdrževati, poleg tega so se zadolževali za avtomobile. In mislim, da je ta stanovanjska politika popolnoma narobe v Sloveniji naproti primerljivim na zahodu. Zato je treba dejansko Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije naročiti, da se gre tisto, za kar je zadolžen, ne pa da "kšefta" in prekupčuje v bistvu s stavbnimi zemljišči. To je en del zgodbe.
Drugi del zgodbe je neaktivnost ali pa neučinkovitost inšpekcij pri starih stvareh. Tu vam dajem samo pobudo, da naj se razmisli na Ministrstvu za okolje in prostor, da se v to zgodbo vključijo medobčinski inšpekcijski organi, v povezavi z republiškimi, da se takoj izstavi odločba in se stvar ustavi. Mislim, da smo tisti, ki smo na terenu, tisti, ki to stvar zaznamo, sigurno prvi najbližji in tudi informirani najhitreje.
Zdaj se bom pa tistega dela dotaknil, kar je gospod kandidat v začetku povedal, da je prišel z dežja pod kap. Moram povedati, da se v tem delu kar močno strinjam, predvsem zato, ker je v bistvu zame osebno, pa mislim, da tudi za kandidata to ministrstvo eno najbolj pomembnih ministrstev, ker pokriva od investicij, ekologije, naravne nesreče, stanovanjskega fonda, in s tem delom praktično koordinira ali pa mora koordinirati tudi določena ministrstva pri posameznih projektih. Naslednja stvar, ki je pa še hujša, je pa podedovano stanje. Tu moram povedati, da so zaostanki zelo veliki, da so obljube bile zelo velike in pa, da je bilo preveč politike pri določenih investicijah, naših pa vaših. Mislim, da boste tu kot minister znali red narediti in te stvari postaviti tja, kamor pašejo.
Če grem pa na to zgodbo, ki ste jo prej tudi omenili, konkretno, bi pa vseeno izkoristil to priložnost in konkretno nekatere stvari izpostavil.
Na Jesenicah je velik problem žlindra. Ta žlindra se je uporabljala kot gradbeni material in je vse po 20 letih zelo problematično, na cestiščih, voziščih, na stanovanjih, javnih objektih. To poročilo in vlogo imate na ministrstvu in bi prosil, da se ministrstvo ob prvi priložnosti s temi stvarmi tudi malce pozabava in da naredimo enkrat sestanek.
Druga stvar je Julijana. Pitna voda Julijana, to je zgodba, ki je sramotna za Slovenijo, to je zgodba 18 let. Jaz sem župan, nisem dve leti na Jesenicah in smo to zgodbo poskušali preskočiti in pripeljati tako daleč, pa vam bom nekaj povedal. Z vednostjo predsednika Vlade, v prisotnosti ministra za okolje, sekretarja za okolje, vodje kabineta za okolje in predsednika Državnega sveta plus še nekaterih smo v prostorih Državnega zbora se dogovorili, kako bomo to zgodbo razpletli. Moram povedati, da smo uspeli tisto, za kar smo bili mi zadolženi kot lokalna skupnost, narediti, ostalo na Ministrstvu za okolje in prostor stoji od avgusta 2007. Mislim, da tu nekaj ni dobro, in tu bi prosil,
25. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) da se enkrat tudi o tej zgodbi dogovorimo, ker smo mi kot lokalne skupnosti, občina Kranjska Gora in občina Jesenice, stopili v partnerstvo in smo ustanovili z vednostjo prej omenjenih ljudi novo podjetje, da to zgodbo presežemo. Ime, za katero mislim, da je pravo, bom prišepnil na uho ali pa ga bom kje drugje, na kakšni komisiji, pa tudi mogoče medijem to povedal. /Oglašanje v ozadju./
KAREL ERJAVEC: Kaj pa, če ga že vem? /Smeh./
TOMAŽ TOM MENCINGER: Naslednja stvar, ki je, ravnanje z odpadki. Mislim, da smo tule s to stvarjo šli kar malce prehitro skozi. To je tudi podedovano stanje, se strinjam. Naj pa povem, da je v Sloveniji to zelo, zelo hud problem, saj je tri četrtine Slovenije neurejene. Slovenija je v fazi pristopanja v Evropsko unijo sprejela obvezo, ki je zelo težka in obvezujoča, to je datum 15.7.2009. Zakaj so na to pristali, ne vem, ker po informacijah, ki jih imamo, je Nemčija še vedno v preizkusnem obdobju, če poenostavim, pa je med ustanoviteljicami Evropske unije. Tako da mislim, da je tu zelo velik problem. In tu nismo krivi samo župani, mi se v teh zgodbah zelo aktivno dogovarjamo in smo bili večkrat dogovorjeni, ampak se je žal tudi nekdo z ministrstva tik pred zdajci vpletel in je zgodba šla zopet nazaj. To je zgodba 12 let! Tista zgodba, o kateri sem prej govoril, je pa zgodba 18 let!
Če grem pa tu še naprej. Prepričan sem, da bo minister to stvar, pa če gre na Gorenjsko, učinkovito rešil, ker minister sam stanuje v trikotniku Naklo-Tenetiše-Polica. To je zgodba, ko se bo ljudstvo dvignilo in ne bo miting v Ljubljani, ampak bo kar na dvorišču ministra. Tako da mislim, da bo ta stvar hitro rešena.
Zdaj pa grem še na naslednje. Ministrstvo za okolje in prostor, sem prej povedal, da je zame resnično to eno najbolj zahtevnih, najbolj odgovornih in tudi najbolj javnosti izpostavljenih ministrstev. Zato je to zelo, zelo težak položaj za kandidata in za ministra. Bi pa rad eno stvar povedal, ker je minister večkrat kakšno prispodobo dal, da je bolj razumljivo mogoče pri ljudeh, bi rekel. Ministrstvo za okolje in prostor je podobno neki kmetiji, ki ima različne gospodarske dejavnosti, ima različne hleve, kokošnjake in ostale stvari. Zato sem prepričan, da bo treba kakšen hlev dobro popucati in pokidati in v kakšen kokošnjak dati tudi kakšnega malega petelinčka, da bo malo tudi tam red naredil. Tako da je situacija kot taka
26. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) je zelo, zelo težka, ne samo zaradi tega, kar sem zdajle povedal, ampak mislim, da je tudi zaradi ostalih stvari, predvsem gospodarskega dela, evropska, svetovna kriza in ostale stvari. Zato mislim, da vsi skupaj potrebujemo dialog, strpnost, sodelovanje in strokovno odgovornost pri teh zgodbah. In sem prepričan, da minister, kot kandidat za ministra na MOP, zdajšnji minister na obrambi in zaščiti - naj povem, da spoštujem vaše delo na tem ministrstvu in tudi spoštujem to, kar so ljudje, ki so zaposleni pod vami, povedali v tej borbi za svoje pravice. Zato mislim, da ste tudi pravi človek, da boste tudi na tem ministrstvu pri stvareh, ki sem jih omenil, naredili enkrat red. Bi pa rekel predvsem nekaj - vsi skupaj imejmo nekaj pred sabo: da gre za nas, gre za naše otroke, gre za naše vnuke, gre za našo skupno prihodnost. Zato vam želim, ministrski kandidat ali pa minister, veliko sreče in uspeha pri vašem delu. Hvala lepa.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Končali smo z drugo četverico. Gospod Erjavec, prosim, da odgovorite.
KAREL ERJAVEC: Hvala. Kar se tiče zakona o prostorskem načrtovanju, očitno nisem bil pravilno razumljen. Rekel sem, da je treba počakati nekaj časa, da sploh vidimo, kakšne učinke prinaša nov zakon. Ker mislim, da bi bilo nesmiselno, da jaz rečem danes, drugi teden začnemo z novo novelo zakona o prostorskem načrtovanju, ker mislim, da ne bi s tem ničesar rešili. Je pa treba zabeležiti vse te pripombe, vse te ugotovitve, ki se bodo pokazale tudi skozi prakso. Nekatere stvari bomo lahko hitreje dopolnili, kakšne bo pa treba še dodatno proučiti. Moram pa reči, kot pravnik, a veste, da sam predpis ne reši vsega. Je tudi še pomembno, kako tisti, ki uporablja predpis, uporablja ta predpis. Če ga uporablja togo, ga ni predpisa, ki bo omogočil, da ga bo on bolj široko obravnaval. Tako da mislim, da bo tu treba tudi še veliko vložiti v samo izobraževanje, usposabljanje in dati birokratom tudi pogum, da se bodo upali odločati. Včasih mislim, da je tudi tu problem, ker vsaka odločitev je potem zelo pod drobnogledom, zakaj se je tako odločil, bog ve, kaj je dobil, da se je tako odločil, oziroma česa ni dobil, ker se ni tako odločil. Mislim, da je treba tu iti previdno. Sam sem že zaznal določene probleme in mislim, da bi lahko že v naslednjem letu določene dopolnitve predlagali in jih sprejeli. Ne bi pa šel v popolno novelacijo tega predpisa, ker se mi zdi, da bi naredili več škode. Ne nazadnje je pa ta predpis stroka napisala. In mislim, da moramo tudi v določeni meri stroki zaupati, in ne verjamem, če gremo na novo pisati, da bi dobili kakšen boljši tekst. Ampak je treba ta tekst nadgraditi s tistimi zadevami, ki bomo videli, da niso dobre, da povzročajo probleme.
Glede vprašanja razlastitev. Moram reči, da je to zelo hud poseg. Lastnina je absolutna ustavna pravica in jo je dovoljeno omejiti samo pod posebnimi pogoji, kadar gre za izrazito močan javni interes, kot je bilo, na primer, z zakonom o gradnji avtocest, kjer je ta možnost dana; verjetno je tudi pri železnicah nekaj podobnega. Na občinski ravni bi bilo pa treba to zelo natančno definirati, ker bi lahko prihajalo do zelo hudih zlorab na tem področju. Tako da to bo treba proučiti.
27. TRAK: (JJ)
(Nadaljevanje) Mislim, da se pripravlja nek predpis v zvezi s tem, ampak bo treba zelo jasno definirati tudi omejitve in pogoje, kdaj se res lahko gre v tako skrajno pravno rešitev, kot je razlastitev. Tako, da to bo treba proučiti.
Zdaj, glede teh gradbenih dovoljenj. Jaz v tem trenutku ne upam odgovoriti na to vprašanje, ali lahko že v tem trenutku prepustimo občinam, da bi izdajala gradbena dovoljenja za enostavne objekte, ali ne vem kaj, ker to ni samo stvar Ministrstva za okolje, tukaj imamo še Ministrstvo za javno upravo, ki mora nekaj reči. Tako, da mislim, to je pač treba pogledati, tudi z vidika Ministrstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, če bomo šli na pokrajine, se pravzaprav postavlja vprašanje, kje umestiti prostorsko načrtovanje. Ker mislim, da ravno pokrajine ali pa tista stopnja lokalne samouprave, kjer bi bilo prostorsko načrtovanje tista glavna pristojnost na nek način za delovanje pokrajin. Tako, da to je treba res celovito pogledati.
Glede vprašanj gospoda Petka, Mežica. Tukaj je res pripravljen oziroma se izvaja en celovit program sanacije tega področja. Gre za zgodnji del mežiške doline. To bomo nadaljevali. Jaz mislim, da moramo to storiti. Tam so tla onesnažen, svinec in kadmij. Ne vem, kaj vse, program teče do leta 2012, tako da mi bomo s tem nadaljevali. Če bomo še več sredstev namenili, bo odvisno od proračuna, od gospodarske situacije, ampak tista sredstva, ki so sedaj namenjena do 2012, to pa zagotavljam, da jih ne bomo zmanjševali in da pač to treba storiti. Gre zlasti za zamenjavo onesnažene zemlje za sajenje trave in takih stvari.
Zdaj, glede tega načela onesnaževalec plača, to je eno od načel politike Evropske unije, vendar ta velja za naprej, ne toliko za nazaj, tako da je vprašanje, kako bi lahko sploh dosegli, da tista podjetja, ki so to onesnaženje v preteklosti povzročala, kako jih sploh zavezati. Mislim, da tukaj bi bile tudi težave glede pravnega nasledstva in vsega tega. Tukaj verjetno bi bilo potrebno videti, ali je sploh kakšna možnost, da bi ta podjetja, ki sedaj še vedno poslujejo, če so zainteresirana, da se vključujejo v ta program. Mislim, da vsak, ki je ozaveščen okoljsko, če ve, da je nekaj povzročil v preteklosti, da je prav, da vsaj z nekimi dobrimi gestami prispeva k sanaciji. Bojim, da nekega prisilnega sredstva ni, mislim, da tudi z zakonom ne bi mogli zavezati teh podjetij, ker je pač zgodovina tega dogajanja zelo dolga.
Glede tretje razvojne osi, na vsak način je treba čim prej to tretjo razvojno os umestiti v prostor. Vemo, da so določene težave. Jaz se bom trudil, da bomo to čim prej uresničili, ker dejansko ta tretja razvojna os poleg četrte razvojne osi, so tisti potenciali, ki jih Slovenija potrebuje, če želimo iti v korak z razvojem.
28. TRAK: (JJ)
(Nadaljevanje) Brez teh povezav, se bojim, da to težko doseči neki večji razvoj.
Gospod Jurša, hvala za lepe besede, ne bi bilo potrebno. Glede te trme, mislim, da je to kar dobra lastnost, včasih dobiš malce po glavi, ampak na koncu se zmeraj dobro izide.
Glede Pomurskega vodovoda. To je stara zgodba, dejansko že dva mandata teče. Gre za zgodbo, ki naj bi se izpeljala preko Evropskih sredstev. Tukaj je prišlo potem do različnih pogledov vmes. Mislim, da je zdaj zadeva toliko usklajena, da bi ta projekt dejansko lahko izpeljali do konca, je pa izjemnega pomena, ker v bistvu mi prodajamo Evropski uniji vodovod v smislu, da bomo vložili veliko napora za izboljšanje kakovosti voda na tem območju in bi bilo res neodgovorno, če ne bi tega projekta do konca izpeljali. Kot vem, vloga je že celo na Ministrstvu za okolje, tako da bomo mi ta postopek pospešili. Mislim, da je to ena zelo pomembna reč za Pomurje.
Glede zakona o prostorskem načrtovanju. Veliko besed smo danes porabili za ta zakon, ampak jaz mislim, da je tudi zelo pomembno, kako nekdo predpis uporablja, kako si ga razlaga. Zdaj, če je pozitivno naravnan, lahko hitro izda ta soglasja. Če pa pač hodi v službo, zato da ob treh gre domov, pa lahko ta soglasja dolgo časa ležijo na mizi oziroma v nekem predalu. Jaz ne verjamem, da mi lahko s samim zakonom, ker zdaj je rok 30 dni, čeprav vem, tudi če bi dali 10 dni, ne bi spremenili s tem mentalitete ljudi, ki so dolžni ta soglasja dati. Vprašanje pa je, če ni tukaj še kakšen drugi problem, ali imamo zadosti ljudi. Vem, da je teh vlog veliko, tako da je treba pogledati, kako bi lahko te stvari pospešili. Če gre za to, da so zadeve zatrpane, potem bi bilo potrebno pripraviti nek poseben program za pospešitev izdaje teh soglasij.
Gleda Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, se popolnoma strinjam, da ta sklad ni bil ustanovljen z namenom, da bi trgoval z zemljišči, če vemo, da je zakon določil, da vsa kmetijska zemljišča preidejo na Republiški sklad kmetijskih zemljišč in če se potem na podlagi prostorskih aktov spremenijo za stavbna, verjetno nekako nelogično, da sklad potem na ta način zasluži in si ustvarja neke dobičke, ker ni bil namen ustanovitve Sklada kmetijskih zemljišč, da bi se ukvarjal s tem, verjetno bo treba na Vladi, glede na to, da gre za zadevo, ki je tudi malce medresorska na Vladi, sprejeti ustrezno odločitev. Sam osebno ne vidim posebnega razloga, zakaj ne bi ta zemljišča, ki so pravzaprav bila v lasti občin, če so sedaj stavbna, zakaj se ne bi občinam vrnili. Gre za državo v državi v bistvu.
Gospod Mencinger, vi ste imeli kar dolgo izvajanje, veliko vprašanj, tudi veliko razmišljanj, tudi hvala za besede podpore. Edino tisto mi ni bilo všeč, ko ste rekli, da bom imel zdaj ljudi na dvorišču.
29. TRAK: (JJ)
(Nadaljevanje) To mi ni všeč. Upam, da jih ne bom imel. Moram reči, da imamo Lorda, lahko ste ga na spotu videli, je kar opasan. Tako, da ne verjamem, da jih bo prav veliko stalo tam pred mojim dvoriščem. Je pa res, da se bom trudil, da ne bo prihajalo do takšnih napetosti, da bi morali na tak način zadeve reševati. Se pa zavedam, glede na to, da sem domačin tam, da bodo določene težave, ker vem, da se v mojem okolju že oblikujejo nekatere iniciative, ki niso zadovoljne z rešitvijo, ki je dana, ker gre za to, da Polica, vsi mislijo, da je to v Naklem, je pa v občini Kranj in seveda kranjski župan bo deležen iz tega naslova določena sredstva, medtem pa, ko ne vem, kaj bodo deležni prebivalci, ki so zraven in živijo na Polici. Ampak, pustimo to vprašanje, bomo reševali, če bom dobil zaupanje s strani Državnega zbora.
Glede te pobude v zvezi z inšpekcijami. To je treba preučiti. Jaz to ne upam sedaj na pamet reči, ali bi bilo to smotrno, da združujemo, ne vem kaj. To pač gre za strokovna vprašanja. Bomo to pobudo proučili.
Glede žlindre. Sprejemam to pobudo za sestanek, da pogledamo kaj je s to stvarjo in da najdemo ustrezne rešitve.
Glede Julijane, moram reči, da z Julijano sem se ukvarjal kar velikokrat, in sicer kot član Izvršnega sveta Občine Kranj, potem pri varuhu človekovih pravic, tako da ta zgodba mi je tudi zelo poznana, še celo kot državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje, ker so bile tudi določene tožbe. Zdaj, kot razumem, je žogica na Ministrstvu za okolje in prostor. To se pravi, naj bi mi imeli tisto čarobno palico. Upam, da je res, kar ste povedali in tudi predlagam, da takrat, ko se bomo sestali glede žlindre, da se sestanemo tudi glede Julijane in da pogledamo, kaj je s to zadevo.
Toliko glede vaših vprašanj.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Hvala lepa. Jaz bi kolege rada opozorila, in seveda tudi kandidata za ministra, da vas je ostalo še osem, ki želite postaviti kandidatu vprašanje, zato vas prosim, da malo kompaktirate vprašanje. Zdaj je na vrsti gospod Janko Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem in seveda predvsem kandidatu.
V svoje izvajanju bi želel najprej v uvodnem delu opozoriti na nekatere nevarnosti s katerimi se bo srečeval, tako pri reševanju problemov, ki se nanašajo na okolje, pa seveda potem tudi na politiko prostorskega razvoja. Namreč, v predstavitvi je povedal, da je velik pritisk na to, da se Natura 2000 mora še povečati v Sloveniji. Tukaj želim opozoriti na naslednje dejstvo, da to območje že
30. TRAK: (JJ)
(Nadaljevanje) oziroma Natura že zavzema 35 odstotkov površine v Republiki Sloveniji. Če temu dodamo še 30 procentov kmetijskih zemljišč, za katera ste ravno tako povedal, da jih je potrebno varovati, pa tudi vsi drugi, ki so odgovorni za ta zemljišča, temu pritrjujejo, pa tudi lahko rečem, pritrjujemo, smo že na 65 odstotkih površin, kamor ne moremo posega, ali je pa zelo težko in omejeno posegamo. Preostane nam potem samo še bližina naselij, kjer se običajno srečujemo z lastniškimi težavami in seveda problematiko hrupa in tako naprej. Skratka, ukrepov s katerimi moramo zmanjševati vpliv na že obstoječa naselja. Hkrati smo v Sloveniji izpeljali postopek denacionalizacije, tako da smo vprašali premoženje v naravi in je veliko stvari tudi zaradi tega še odprtih, nerešenih. Pogovarjamo se o tem, da bi želeli zelo po kratkem postopku umestiti v prostor tako tretjo razvojno os, četrto, tretjo A, železnico.
Skratka, zapiramo si možnost razvoja, pa ne nazadnje želim še na to opozoriti, da Naturo 2000 nadzira v celoti potem Bruselj. Slovenija izgubi pristojnost nad razvojem v Naturi 2000 in res mislim, da se je potrebno tukaj resno vprašati, ali smo pripravljeni dati Bruslju še večjo pristojnost nad upravljanje v Sloveniji, kot je že ima. Po drugi strani, pa želim opozoriti na to, da bo prišlo do neenakomernega razvoja v Sloveniji. Namreč poseganje v Naturo 2000 je zelo otežkočeno. Drugi kraji, ki Nature nimajo, bodo edini kamor bomo lahko vlagali, kar pomeni, da bo prišlo do izjemno neenakomernega razvoja v Sloveniji. To pa nam mislim ne sem biti cilj, kajti to je neka podoba, ki jo nimamo in jo ne želimo ohraniti, vsi jo pa lahko vzpostavimo, v kolikor bomo upoštevali samo ta enosmerna opozorila, ki očitno prihajajo zato, da e Slovenijo zaščit z Naturo, ostale države pa seveda se potem ustrezno razvijajo.
Tukaj želim opozoriti še na eno dejstvo. Če že Natura, morate imeti pred očmi to dejstvo, da če se že infrastruktura umesti v Naturo, je potrebno v vsakem primeru zagotoviti nadomestna zemljišča. In vsem tistim, ki vam svetujejo, da je potrebno naturo širiti, jih vprašajte, kjer v Sloveniji imamo nadomestna zemljišča, ki jih moramo zagotoviti, v kolikor posegamo v naturo. Teh ni, saj po dosedanjih postopkih jih ni bilo mogoče zagotoviti.
Glede parkov, samo še opozorilo. Pogovarjamo se o tem, da želimo imeti obnovljive vire energije, nasprtujemo vetrnim elektrarnam v velikem obsegu, želimo imeti lesno biomaso, vendar takrat, ko razglasiš park, ta je običajno v gozdu, izgubiš možnost izkoriščanja lesa in s tem tudi biomase. Torej, si tudi tu porušimo to ravnovesje o katerem govorimo v tem, da je to neka naša razvojna priložnost. Tukaj boste imel zelo odgovorno nalogo, da jih, tudi vse tiste, ki želijo tako razmišljati, najprej vprašate, kako bomo poskušali potem reševati ta izjemno razvojni moment in tudi obvezo ne nazadnje pri zmanjševanju CO² in tako naprej.
No, glede ostalih zadev, so milim, da kolegi že dobro izpostavili problematiko. Želel bi v bistvu samo še postaviti konkretno vprašanje pri odnosu do zaščite voda.
31. TRAK: (KO)
(nadaljevanje) Ministrstvo za okolje je tudi odgovorno za to, da varuje kvaliteto voda, ima tudi nekatere obveze, da v čim krajšem roku zgradi kanalizacijske sisteme, čistilne naprave in za to pridobi tudi sredstva iz kohezijskih skladov Evropske unije. In če se pridružim ugotovitvam, da obstajajo nekateri postopki na tem ministrstvu 8, 12 let, bom izpostavil samo porečja reke Krke. Izjemno zanimiva, kvalitetna reka, ki pa nima urejenega zaledja, zaradi tega ker niso še povsod zgrajene čistilne naprave in kanalizacijski sistemi. Štiri leta traja priprava tega projekta in projekt je končan, vendar Ministrstvo za okolje v enem letu ni v stanju oddati vloge za pridobitev evropskih sredstev, ta rok pa je leto 2008. Zato vas, minister, sprašujem: Ali ste že seznanjeni s tem projektom odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju reke Krke? In, ali se boste zavzeli, da se vendarle v letu 2008, kot je tudi predvideno s strani Ministrstva za okolje, odda vloga na podlagi katere je možno v letu 2009 potem črpati sredstva kohezijskega sklada za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav?
Hvala.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Naslednji je gospoda Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovani gospod kandidat, spoštovani kolegice in kolegi.
Sam kandidat in še nekdo je danes lepo povedal, da prav gotovo v enem tednu ne moreš postati vseved, še posebej če nisi strokovnjak s področja za katerega pač kandidiraš in seveda ne moreš dajati konkretnih odgovorov. Žal seveda to načelo ni vedno držalo, če se samo spomnim svojega zagovora, svojega hiringa, bi jaz takrat moral biti vseved in se je to od mene tudi pričakovalo. Moje osebno mnenje je celo, da so ti hiringi brez potrebni, da jih ne potrebujemo. Zato, ker odgovornost pravzaprav prevzema mandatar in še posebej zato, predvsem zaradi tega, ko se pogovarjamo o dveh alternativah, kadrovanja, eden je seveda strokoven, drugi pa političen. In jaz nimam problemov niti z enim, niti drugim, čeprav se je strokovno kadrovanje v veliki meri seveda v zadnjem času najbolj izpostavljalo. Pa še enkrat poudarjam, jaz nimam težav niti z enim, niti z drugim. Zato ker v javnosti obstaja neka fama, kot se temu reče, da je politično kadrovanje sporno. Kot da bi bili politiki vsi po vrsti, to pomeni, vsi mi, ki tu sedimo, da ne bom rekel barabe, lopovi ali še kaj drugega. Nestrokovnjaki, nesposobneži in tako naprej. To zagotovo ni res.
Bi pa gospoda kandidata kljub temu nekaj vprašal na temo obnovljivih virov energije, glede na to, da je koalicijskem sporazumu omenjenih le nekaj vrst teh obnovljivih virov, govori o lesni, tako je navedeno, lesna, biomasna, sončna in vetrna energije ter izraba bioodpadkov. Ali to pomeni, da se Slovenija a priori odpovedujemo ostalim virom, torej ostalim možnostim izrabe obnovljivim virov energije? In, zakaj je temu tako? Jaz sem mnenja, da bi morala Republika Slovenija izkoristiti ali uporabiti vse resurse in vse potenciale, ki jih na tem področju imamo.
32. TRAK: (KO)
(nadaljevanje) Seveda se vedno znova tu pojavljajo takšne in drugačne civilne iniciative, ene ki upravičeno nasprotujejo kakšni izrabi obnovljivega vira energije, mnogo pa je tudi takšnih, ki so, kot po domače rečemo, "fauš", da bi se karkoli na tem področju zgodilo. Dejstvo pa je tudi, da nekatere obnovljive vire energije lahko uporabimo samo na nekaterih lokacijah in ne vsepovsod, če govorimo o hidro in tako naprej. Tu še eno dodatno vprašanje: Kaj menite v zvezi s tem, seveda o eventualnih elektrarnah na reki Muri?
Pa bi s tem tudi zaključil. Hvala lepa.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Gospod Perne.
DAMIJAN PERNE: Hvala lepa za besedo.
Jaz bi na začetku pozdravil vse tukaj prisotne, se bom pa izognil uvodu, zaradi tega, ker je moj predgovornik, župan Jesenic zelo plastično opisal večji del tistega, kar sem tudi jaz hotel povedati glede našega bivšega sodelovanja z Ministrstvom za okolje in prostor, zato tudi ne želim kakšnih obiskov na dvorišču, ne glede na hudega kužka, pa tudi se ne bom dotikal kurnika, ki je bil prej omenjen. Bi pa na vsak način rad opozoril, morebiti na začetku, na to, prej ste omenili 15 odlagališč, ki naj bi še lahko delovala. Jaz se bojim, da je situacija še malo bolj drastična in dramatična. Mislim, da od julija letos, naslednjega leta prav nobeno odlagališče ne bo več moglo sprejemati smeti takšnih, kot so zdaj, če se izrazim nepravilno in rečem smeti, ampak konec koncev odpadki, kar se lepše sliši, so le smeti. In se bojim, da smo tudi sicer zelo slabo pripravljeni na ta trenutek, ker, kolikor jaz vem je tudi zelo malo predelovalnic, ki so sposobne te smeti, te odpadke predelati. In da je stvar še bolj grozna je, da smo podpisali en zelo tak restriktiven dokument, ki nam ne samo nalaga datumsko kdaj se mora to zgoditi, pač pa tudi koliko osebnosti vode smejo ti odpadki še vzdrževati(?) in če se točno pogleda tisti dokument, smo podpisali, da lahko po tem datumu pravzaprav odlagamo samo sežgane smeti, kar pa pomeni, da bi rabili, če se grdo izrazim, sežigalnice, ki je nepravilen izraz in ljudje v luft skočijo, se pravi, objekte za termično predelavo, ki pa vemo, da trenutno v Sloveniji deluje en, oziroma bo v kratkem deloval v vsej svoji možnosti. Tako, da tukaj bi pa opozoril še na eno stvar, ki je tudi problematična, pa to ni očitek vam, kandidat, pač pa bi želel samo povedati kako dramatična je situacija - da so bili tudi izračuni, ki so bili narejeni, kakšne so potrebe, močno predimenzionirali, ker se je ves čas preračunavalo kakšno je trenutno stanje odpadkov, nihče pa ni razmišljal kaj se bo zgodilo ko bomo mi, kot ste vi že prej pravilno povedali, začeli selekcionirati odpadke, jih ločevati in v tem primeru bo seveda vnosa veliko manj. In če bi se držali tistih izračunov, kot so bili, bomo imeli preveč objektov, ki ne bodo ekonomični. Zato bi jaz tukaj samo to rekel, v tem mojem uvodu, ki ni uvod, da je potrebno te stvari še enkrat preračunati, še enkrat narediti študije in potem bo verjetno lažje kaj speljati. Nam pa res že dobesedno gori pod petami, pa to niso sežigalnice, na žalost. Pa bi tukaj s smetmi končal. To je področje s katerim se v zadnjem času veliko ukvarjam, pravzaprav sem bil v zadnjem času bolj smetar, kot župan in moram reči, da sem spoznal to področje.
33. TRAK: (KO)
(nadaljevanje) Bi se pa dotaknil zemljišč. Prej je že kolega župan omenil ta zemljišča, ki so nekje shranjena pod eno, kot kmetijska zemljišča na skladu. Tukaj mislim, da bi bilo res potrebno speljati vse to, kar ste že rekli. Nekako da se boste zavzemali. Je pa še eno vprašanje pri zemljiščih, ki je problematično in sicer, ko vemo, ko se delajo plani se ves čas gleda tudi koliko je zazidalnih področij, ki niso zazidana, ki niso pozidana, ki niso uporabljena. In na podlagi tega se nato naprej določa koliko bo določena občina še teh zemljišč lahko dobila, spremembe namembnosti. In tukaj imamo, vsaj v naši občini, tako velik problem s tistimi lastniki zemljišč, ki imajo veliko zemljišč, z že zamenjano namembnostjo, se pravi so že zazidalna zemljišča, vendar jih oni enostavno z namenom dvigovanja cene ne prodajo, pa tudi ne pozidajo. In tukaj je moje vprašanje, edino vprašanje danes, ne bom zdaj poglabljal, ker verjemite mi, jaz vem, da je področje v katerega zdaj greste, ne kislo jabolko, ampak kislo granatno jabolko, ki ima v sebi še cel kup majhnih jabolk in se bom danes samo teh dotaknil. Skratka: Kako vi gledate na to kako bi se dal ta gordijski vozel rešiti, kako pri tem planiranju, če sem bil dovolj jasen, kar se tega vprašanja tiče. Vem pa tudi, da je to verjetno tudi vprašanje, ki se dotika več področij.
Zdaj pa samo še za na koncu. Jaz vam seveda želim veliko uspeha na tem področju. Jaz sem z ministrom, kot ste zdaj, dobro sodeloval in upam, da bom tudi z bodočim ministrom dobro.
Hvala lepa.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Hvala lepa.
Zdaj pa še gospod Silven Majhenič. Je prav naglas? Ja.
SILVEN MAJHENIČ: .../Mikrofon ni vključen, slaba slišnost./... Spoštovani kandidat. Aha, zdaj pa je.
Problem usklajevanja interesov med različnimi interesnimi skupnostmi je večinoma bolj stvar prestiža, kot pa zdrave pameti. Kako boste usklajevali okoljevarstvene interese s športnimi, na primer urejanje takšnih poti v gozdovih in to tam, kjer so te poti obstajale že od pamtiveka. Sedaj pa se zaradi različnih nasprotovanj želijo odpraviti tudi pod krinko okoljevarstvenih parol. Elektrarne na vetrnice postajajo evropska samoumevnost. Vse hitreje se selijo z Danske preko Nemčije, tudi že Avstrije, le pri nas se zatika. Kakšno je vaše mnenje v tej zvezi in kako se odločiti v vedno večji dilemi - ali več okolju prijazne in obnovljive energije?
Tu, okrog prostorskega planiranja, tu imajo vsi nekaj za povedati, in moram tudi še jaz nekaj, ker to je očitno problem. V letu 2007 je bil sprejet nov zakon o prostorskem načrtovanju, ki je začel veljati 28. 4. 2007. Na podlagi navedenega zakona je bil sprejet pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je začel veljati 14. 11. 2007. V roku dveh let, to je do 14. 11. 2009 morajo vse občine na podlagi prej navedenih predpisov sprejeti nov občinski prostorski načrt. Postopek spremljanje OPN-a pa je izjemno zapleten in dolgotrajen. V dosedanji praksi niso bili upoštevani roki, ki jih MUP-u nalaga Zakon o prostorskem načrtovanju. Še večja težava bo, ko bo vseh 210 občin na MUP poslalo osnutke novih OPN-ov. Vprašanje glede roka je pomembno, zlasti, ker je bil koncem leta 2002 sprejet Zakon o prostorskem načrtovanju ZUREP-a, ki je začel veljati 1. 1. 2003. Temu zakonu je sledila množica podzakonskih aktov. Občine so začele pripravljati nove prostorske dokumente po ZUREP-u, preden so pošteno začele s pripravo novih dokumentov pa je bil sprejet omenjeni novi Zakon o prostorskem načrtovanju, ki je vse postopke in vsebine opredelil na novo. Takšen postopek povzroča dodatne stroške občinam. Nenehno prilagajanje novim predpisom izključuje resnejše načrtovanje in resnejše ravnanje s prostorom. En krovni zakon in podzakonski akti izdani na njegovi podlagi se niti ne začnejo izvajati v praksi, ko so na pragu že novi predpisi.
34. TRAK: (KO)
(nadaljevanje) Pripravo prostorskih aktov bi v primeru ponovne spremembe celotne spremembe predpisov začeli po zakonu o prostorskem načrtovanju, nadaljevali po Zakonu o prostorskem načrtovanju, končali pa po tretji verziji prostorske zakonodaje. Sprašujem: Kaj boste storili, da bo spoštovan rok 14. 11. 2009, upoštevaje dejstvo, da je v Sloveniji le nekaj strokovnih inštitucij, ki lahko pripravijo kvalitetna gradiva in tudi omejeno število zaposlenih na MOP, kot tudi na občinah, ki pokrivajo področje prostora.
Hvala lepa.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Ja, gospod Erjavec prosim, če lahko odgovorite. Četverka je končala.
KARL ERJAVEC: Hvala za skoz težja vprašanja.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Saj so več ali manj ista.
KARL ERJAVEC: Ja, saj zato so težja, ker zgleda da se bom malce ponavljal.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Saj lahko samo poveste: "Sem že odgovoril."
KARL ERJAVEC: Zdaj kolega Vebra ni, bi mu odgovoril potem ko se vrne.
Gospodu Žerjavu. Glede obnovljivih virov energije, prav gotovo niso aktualni samo tisti, ki so zapisani v koalicijskem sporazumu. Pač, tukaj gre razvoj naprej in seveda so aktualni tudi vsi drugi načini, če se bodo seveda izkazali da so tudi za okolje sprejemljivi. Tako, da s tem ne zapiramo vrat, s tem kar je zapisano v samem koalicijskem sporazumu.
Kar se tiče hidroelektrarn na Muri moram reči, da v tem trenutku na to vprašanje nisem pripravljen. Na vsak način, karkoli bi se tam dogajalo, bi bilo pa treba spoštovati vse okoljske standarde in na to vprašanje danes ne želim odgovarjati, ker bi bil premalo natančen.
Glede vprašanj župana iz Kranja, se mi zdi, da se bom malo ponavljal, ampak meni so tako na Ministrstvu za okolje in prostor dali podatke, kot da bo v naslednjem letu 15 odlagališč komunalnih odpadkov, da bodo lahko pridobili okoljevarstvena dovoljena. Jaz jim moram pač verjeti, ker so mi tako zapisali. Upam, da je temu res tako. Bomo pa videli kmalu, če je temu tako oziroma se bom tudi sam prepričal.
35. TRAK: (MK)
(nadaljevanje) Vendar na vsak način, tukaj bomo morali najti ustrezne rešitve, ker to je pereč problem in si ne predstavljam, da bi ostali brez odlagališč, je pa že bilo omenjeno, da Nemci imajo daljši rok za prilagajanje. Po vsej verjetnosti se bo treba tudi tukaj se izgovoriti še za kakšno podaljšanje, da to zadevo uredimo. Bi pa želel povedati, mi tega ne urejamo zaradi Bruslja. Bilo je rečeno, da Bruselj upravlja, Bruselj zahteva, mi urejamo to zaradi nas, zato da bomo imeli čisto, zdravo okolje. Tudi Natura 2000 ni nastala zato, ker bi si jo Bruselj želel, da bi oni upravljali s to Naturo, ampak zato ker sami želimo živeti v čistem, zdravem okolju, je pa vprašanje, če nismo pretiravali takrat, ko smo se odločali za to Naturo, da nismo bili preveč morda okoljevarstveni, ko smo Bruslju predlagali. Na vsak način na teh območjih bo potrebno najti nek konsenz med razvojem in pa med varovanjem okolja. Jaz mislim, da te stvari niso povsem zabetonirane, da tukaj je pač možno najti ustrezne rešitve, ki so v smislu dobre, tako za razvoj kot tudi vidika varovanja okolja.
Glede zakona o prostorskem načrtovanju, mislim, da sem vse povedal in se ne bi želel ponavljati. Se opravičujem, ampak res ne bi v tem trenutku se ponavljal, res je, da se za to ne zavzemamo, da takoj gremo v spremembe tega zakona, tudi iz razloga, ki ste ga sami povedali, da se morajo občine nenehno stalno prilagajati novim predpisom, zato bi želel, da enkrat imamo stabilen predpis in ga samo dopolnimo tam, kjer pač ugotavljamo, da stvari niso dobre. Časovna dinamika bo pa odvisna od tega, kakšna je ta sprememba in koliko nujno je potrebno takoj iti v dopolnitev tega zakona.
Glede Krke, mislim, da je gospod Veber prišel nazaj, moram povedati, da v Krki gre za nek pilotni projekt, ki naj bi bil, tako so mene seznanjali, da se izvaja pilotni projekt Krka, ki naj bi bil financiran s pomočjo sredstev Evropske unije, 20 občin sodeluje v tem projektu, ob porečju reke Krke, moram reči, da ministrstvo je prejelo to dokumentacijo julija v letošnjem letu, posredovalo tudi Evropski komisiji, gre pa za to, da je treba tam spremeniti, ker je eden od nosilcev tudi sedaj mestna občina Novo mesto in je potrebno zaradi podaljšanja finančnega memoranduma, če sem prav obveščen dati vlogo, da nam bo Bruselj podaljšal ta rok, da bomo lahko nadaljevali s tem projektom in ta sredstva tudi črpali. Ker brez pozitivne vloge s strani Evropske komisije o spremembi finančnega memoranduma ne bomo mogli črpati teh sredstev. Moram pa reči, da kakor sem seznanjen tega odgovora s strani Evropske komisije še ni in čaka ministrstvo na ta odgovor in če bo pozitiven, potem bomo lahko pridobili vso manjkajočo dokumentacijo in nadaljevali s tem projektom.
36. TRAK: (MK)
(nadaljevanje) Se je pa ta projekt zavlekel, če sem prav obveščen zaradi problema v zvezi z lokacijo čistilne naprave v Novem mestu, tako so pač mene seznanili v zvezi s to zadevo.
V glavnem ta vloga je posredovana Evropski komisiji, bila je julija v letošnjem letu in čakamo na pozitivno odločbo.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Hvala lepa. Gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE: Spoštovani gospod minister, kandidat za ministra za okolje in prostor.
Spoštovani gospod minister, kandidat za ministra za okolje in prostor, spoštovana gospa predsednica in vsi tukaj prisotni kolegi, ter predstavniki medijev. Lepo pozdravljeni!
Bilo je že res veliko povedanega in marsikatero vprašanje je tudi mene zanimalo, vendar vseeno imam nekaj sicer krajših vprašanj o nujnosti umestitve trase tretje razvojne osi, tretja A, četrto, smo veliko o tem govorili in o državnih lokacijskih načrtih. Vendar vseeno, mogoče malo provokativno, vendar vem, da v naslednjih dneh ne bodo na gospodarski zbornici Dolenjske, Bele Krajine konkretno vprašali, gospa poslanka, ali razmišljate o tem oziroma tudi pristojna ministrstva, da je najnujnejše, da se čim prej uvrsti v državni lokacijski načrt potek trase tretje razvojne osi in ostalih. Ali torej lahko rečem, da je podpora z vaše strani, da se recimo v našem in vašem mandatu ta zadeva uvrsti v državni lokacijski načrt? Voda je vir življenja. V Sloveniji imamo velikih projektov, kar se tiče vodovodov in kanalizacij, tudi na področju Bele Krajine, velik projekt belokranjskega vodovoda in lahko vam povem, da tudi kot županja Metlike moram reči, da sem tudi v preteklosti zelo dobro z vami sodelovala, čeprav nimamo vojašnice ob schengenski meji, ampak kljub vsemu pa na drugih momentih, lahko rečeva skupaj, da mogoče načrtujemo v tem našem mandatu, da bo vodovod oziroma voda vsako gospodinjstvo v Sloveniji. Namreč imamo manjša območja, kje vode še ni. In do sedaj moram reči, da je to tudi pereč problem varovanja okolja in vodnih virov, prej sem že omenila schengensko mejo, poleg porečja Krke, ki bo recimo pilotni projekt. Jaz verjamem, da tudi na celotnem tem območju imamo tudi porečje Kolpe, kjer se bodo tudi ostali, verjetno kolegi župani, pa tudi ostali prisotni strinjali, da so porečja tudi drugih rek, tudi Sotle in tako dalje, recimo ali pa kje proti Primorski potrebna tudi razmišljati o varovanju okolja ob schengenski meji, na meji s Hrvaško in pa nismo govorili o enem resorju, kar me je presenetilo, pa o enem področju, pa spada pod vaš resor - romska naselja. Kakšen je vaš pogled na reševanje odkupa zemljišč za ta naselja, tudi v Beli Krajini in drugje imamo to? Hvala. Želim pa si dobrega sodelovanja z vami.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Miran Jerič.
MIRAN JERIČ: Hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, spoštovani kandidat za ministra za okolje! Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Imel sem pripravljenih kar nekaj vprašanj.
37. TRAK: (NB)
(Nadaljevanje) Ampak nekatera so že zastavili predhodniki, tako bom ta vprašanja izpustil in vam bom, spoštovani gospod kandidat, zastavil samo eno vprašanje. Se pa opravičujem, če ste to v svoji predstavitvi tudi že povedali oziroma dali poudarek temu področju, glede na to da sem nadomeščal poslanskega kolega na enem drugem odboru in sem zamudil vašo predstavitev.
Gre se za področja plazov. Plazovi so v Sloveniji, bom rekel, zelo pereča zgodba. Več ali manj v tej državi rešujemo samo velike plazove oziroma plazove večjega obsega. Teh je 7 v Sloveniji. Za to področje smo sprejeli tudi poseben zakon in tudi program k izvajanju sanacijskih del na teh plazovih, ampak na žalost tudi za reševanje teh plazov, je vsako leto premalo denarja. Da pa ne govorimo o vseh ostalih plazovih, ki so na območju celotne Slovenije in teh plazov je preko 2000. V proračunu za letu 2008, mislim da je za to področje namenjeno približno 2 milijona evrov. Tako za izdelavo projektne dokumentacije kot tudi na podlagi projektne dokumentacije za izvajanje najnujnejših sanacijskih del. Več ali manj smo lokalne skupnosti same prepuščene, da rešujemo ta zelo pereč problem. Kakšen je vaš pogled na to stvar? Po mojem mnenju bi morali znatno povečati sredstva tudi na tem področju, znotraj vašega resorja in zagotoviti hitrejše reševanje teh problemov, ter potem, ko se zemeljski plaz sproži oziroma gre naprej, je običajno škoda bistveno bistveno večja kot je potrebna za izvajanje nujnih sanacijskih del, da bi preprečili nadaljnje plazenje in s tem tudi omilili škodo.
Sedaj pa samo še pobuda. Glede na to, da smo govorili o tretji razvojni osi na Koroškem, pa v Beli Krajini, samo pobuda, ni mi treba odgovarjati. V Zasavju oziroma na območju tretje razvojne osi, ki poteka v tem osrednjem delu, v katerem leži tudi Zasavje, so narejene dve študiji. Obe sta bili narejene na podlagi okoljskih, ekonomskih, prostorskih in predvsem razvojnih kriterijev. Ena študija je dala najbolj optimalno varianto, ki poteka čez Zasavje, druga študija je dala pa najbolj optimalno varianto, ki gre mimo Zasavja. Mi želimo in to smo tudi v zadnjem obisku Vlade Republike Slovenije v Zasavju izpostavili, da se ti dve študiji primerjajo in seveda določi najbolj optimalna varianta in se potem tudi vmesti v prostor. Ker tiste lokalne skupnosti, ki ne ležimo v petem oziroma desetem avtocestnem koridorju, smo dejansko v konkurenčno podrejenem položaju. Za Zasavje bomo v smislu regionalnega razvoja, enakomernega, največ naredili, če bomo pripeljali ustrezno cestno in pa verjetno še katero drugo infrastrukturo. Na to drugo vprašanje mi samo odgovorite, če boste na nek način zahteval, da se naredi primerjava obeh študij. Hvala lepa.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Hvala lepa. Gospod Krivec.
DANIJEL KRIVEC: Hvala, spoštovana predsednica, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani kandidat za ministra in sedanji minister, lepo pozdravljeni! Seveda jaz bi rad par besed povedal o nekaterih stvareh, ki me žulijo. Najprej pa mogoče moje vedenje o prostorskem načrtovanju oziroma o tem
38. TRAK: (NB)
(Nadaljevanje) kar so moji kolegi tudi poudarjali. Lahko pa z nekaterimi podatki postrežem in tudi povem v čem je problem same zakonodaje oziroma izvajanje le-te. Dejansko je sedaj v postopku 130 občin, to ni tako malo, in dejansko se se strinjam z vsemi prihodniki, ki pravijo, da je v tem trenutku nesmiselno spreminjati zakonodajo. Tudi potrjeni so nekateri prostorski načrti že. Kar je pa problem, je pa problem samega operativnega izvajanja te zakonodaje in lahko povem iz lastnih izkušenj, problem ki nastane, ne glede na 30-dnevni rok, se spoštuje Zup. To pa pomeni, da vsak organ znotraj sestave tako ministrstva kot ostala ministrstva, ki sodelujejo, v primeru posamezne pripombe, pomeni podaljšanje avtomatsko za 30 dni za vse, kajti pripomba enega organa pomeni ponovno pošiljanje kompletnega gradiva, spremembe vsem ostalim in zaprošanje ponovno za mnenje, ne glede da ostala, ali organi v sestavi, Ministrstvo za okolje in prostor ali druga ministrstva, niso imela pripomb v tem smislu. Tako, da se ti postopki lahko zaradi spoštovanja Zupa, v navednicah, podaljšajo enormno dolgo in tudi sprememba, ki ste jo omenili, tudi če skrajšamo na 10 dni, zakonsko nismo nič dosegli, kajti Zup govori jasno o tem in mislim, da v tej smeri bi bilo potrebno določene stvari z vašo pomočjo mogoče razrešiti v smislu operativnosti izvajanja teh postopkov.
Želel sem tudi izpostaviti to kar so že kolegi okrog direktiv, ki smo jih mi kot država podpisali, predvsem glede odlaganja odpadkov in čiščenja odpadnih voda. Ena direktiva, tako kot so kolegi povedali, izteče 2009. In v tem primeru imam tudi jaz pripombo v smislu neizkoriščenosti tistih odlagališč, ki po tehnični plati še zadovoljujejo, bi rekel vse normative, vendar zaradi podpisane direktive bi 2009 morali prenehati obratovat. To se mi zdi nesmiselno in vsled recesije, ki nas nekako bo dotekla oziroma v kateri smo že, bi se bilo pametno izbojevati mogoče nek odlok, to kar ste tudi sami predlagali. Enako se bojim, da bomo prišli v zadrego, v časovni postopek tudi pri direktivi o čiščenju odpadkih voda, ki govori, da do leta 2013 morajo biti vsi kraji opremljeni s čistilnimi napravami, kar mislim, da ni realno in mislim, da bi v tem postopku pogajanj z Evropsko unijo bilo potrebno odpreti obe poglavji, ki sta za lokalne skupnosti zelo pomembne.
Želel sem se dotakniti tudi dveh zakonov in slišati vaše stališče o izvajanju. Eden je Zakon o plazovih velikega obsega, ki ga je kolega Jerič že omenil. Ali se vsled recesije predvideva kakšne spremembe, zmanjšanje na tem področju v smislu aktivnosti za odpravo teh posledic. Enako me zanima vaše mnenje o zakonu po potresni obnovi. Ali se predvideva kakšno zmanjšanje oziroma kakšne restrikcije na tem področju. Dotaknil pa bi se rad tudi vašega stališča glede Nature in tudi Triglavskega narodnega parka, kjer vidim, da v koalicijski pogodbi nekatere stvari niso zapisane. Skrbi me tudi ključno poudarjanje, to kar so tudi moji kolegi, skrbi za izumiranje vrst, zaščiti naravi, nikjer pa ne vidim kaj poleg biotske raznovrstnosti, kamor jaz upam, da spada tudi človek oziroma poseljenost podeželja, kjer se to vidi v nekih ukrepih, ki jih bo Ministrstvo za okolje in prostor na osnovi sprejetih dokumentov dejansko izvajalo. Kajti, če vemo, da tako Natura kot Triglavski narodni park so na nekem obmejnem območju, ki je še posebej
39. TRAK: (NB)
(nadaljevanje) občutljivo, bi bilo verjetno v teh ukrepih in spremembah ali zakonodaje v nekih drugih ukrepih potrebno večji poudarek posvetiti tudi poseljenosti in pa skrbi za prebivalstvo, poleg seveda zaščitnih ukrepov za naravo, Naturo, s čemer se jaz vsekakor strinjam.
Pa še eno vaše stališče bi rad slišal v tej koalicijski pogodbi oziroma v teh dokumentih beremo, da bo prostorska politika poleg varstvene, bolj kot doslej, zasledovala tudi razvojno-usmerjevalno vlogo, in da se bo vlada zavzemala za koncept razvoja države, ki bo temeljil na razvojni dinamiki mreže srednje velikih mest in na zmerno policentričnem razvoju. Kaj je mišljeno s tem, srednje velikih mest. Ali to pomeni, da se v tem obdobju predvideva neko zmanjšanje občutljivosti za podeželje, za skladen regionalni razvoj in za to kar se je v vseh preteklih obdobjih dejansko poudarjalo, da je potrebno razviti celotno območje naše države. Ta dikcija v tej pogodbi oziroma v tem dogovoru me dejansko skrbi, ker tukaj govori o večjih mestih, razvojnih središčih s 100 tisoč prebivalci. Kaj to pomeni za razvoj naše države? Hočem pač neko vaše stališče glede tega dela dokumenta. Hvala.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Še gospod Rudolf Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospa predsednica. Spoštovani! Lep pozdrav tudi kandidatu za ministra za okolje in prostor. Jaz sem ga zelo pozorno poslušal in bi lahko rekel, da bi se kar podpisal pod tistim kar je povedal, kar pa je sploh značilnost teh hiringov tega tedna, da kandidati razložijo svoje poglede, kar je prav, seveda, ampak ko bodo delali v vladi, bodo so mogli postaviti v koalicijski okvir, tam pa se bojim, da bo zadeva bistveno drugačna. Želel bi ga pa spomniti, mogoče, na kakšno dejstvo, s katerim se bo soočal, glede na to, da to področje do neke mere poznam. Veliko je bilo govora o zakonu o prostorskem načrtovanju in podoben, da verjetno bo, ko bo postal minister, bo začel dobivati ideje lobijev, ki so tukaj izredno močni, ker ravno na tem področju bi vsak želel pristaviti svoj piskrček in dobiti neko soglasje, da bi moral biti soglasodajalec, da bi od tega nekaj zaslužil. In to bo verjetno tudi eden od glavnih vzrokov pri ali pa eden od glavnih vzrokov, zakaj tudi do sedaj ravno ta zakonodaja je bila takšna kot je bila, ker je bilo preveč tistih skrbnikov okolja, kjer je vsak želel nekaj zaslužiti. To je ena zadeva. Ampak želel sem ga opozoriti mogoče na nekaj drugega. Vsi se zavzemamo in tudi minister, za čistejše okolje in za čistejše oblike oskrbe predvsem z energijo. Slovenija je podpisala vse mednarodne dokumente. Omenil bi samo tiste najpomembnejše,
40. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) Kjoto pa, jaz temu pravim EU direktivo 3 krat 20% in po drugi strani pa imamo v Sloveniji, kot tudi drugod v svetu tako imenovane zelene alternative v kakršni koli obliki, ali je to politična stranka ali kako drugače, ki bi naj imele posebno skrb ali posluh za okolje. Ampak v resnici imajo, vsaj jaz tako vidim, včasih marsikdaj čuden odnos do okolja. Namreč tudi one dajejo zahteve za povečanje nature, ob čemer je kolega tu govoril malo prej, kar je seveda problematično. Ampak, če se koncipiram samo na energijo. Energijo rabimo za prevoz, za ogrevanje, za razsvetljavo, za energijo za tire in podobno. Se pravi tu nam je popolnoma jasno. Ampak v Sloveniji imamo en paradoks in v ta paradoks boste minister, vi, s tem področje delovanja postavljen in mimo tega ne boste mogel. Pa grem po vrsti.
Vetrna energija je čista in obnovljiva. Ko so prišli zeleni v Nemčiji v Vlado, se je zgodilo to, da so vsako leto postavili nekaj tisoč vetrnih elektrarn in danes jih imajo bistveno več kot 20.000 in je delež vetrne energije v celotni uporabi mislim, da blizu 4 do 5%. To se pravi je že velik del in ima svojo težo. Pri nas. Kdo je nasprotoval postavitve vetrne .../Nerazumljivo./... Ker vemo nekaj drugega. Vetrno elektrarno ne moremo postaviti tam, kjer ni vetra. Ne moreš jo postaviti v klet ali pa na podstrešje. Ampak tam, kjer je veter. To se pravi, da so območja omejena.
Drugo. Plin. Plin je okolju bistveno bolj prijazen vir energije, kot pa recimo premog ali pa kakršen koli drug. V tem trenutku pač imamo ali tekoči naftni plin ali pa zemeljski. Do njega priti kot energenta je pa ali po plinovodu, terminalu, ali pa po prevozu po železnici. Prevoz po železnici celega vlaka jeklenk ne vem koliko je to okolju prijazno. Ne bi govoril o nevarnosti. Plinov je kakršen je, ali pa terminal. O terminalu smo danes že nekaj govorili. Ampak plin je prijazen okolju. Ampak kdo najbolj nasprotuje? Vse kar je v zvezi s plinom, graditvi plinovodov. Imamo sedaj kar nekaj načrtov, da bi se Slovenija oskrbovala še po drugem kanalu s plinom, ne samo iz Rusije. Nasprotovanje je takšno, da ni za nikamor. O terminalu ne bi govoril. Imamo že izkušnje, ampak gre za plin. To so dejstva in nekaj podobnega je tudi s smetišči. Mi bi imeli vir energije, mi bi imeli smetišča, ampak ne pri nas. Imeli bi ga drugod. Smetišče sem zato omenil, zato ker izhajam iz celjske regije, ker edino tam bomo imeli čez nekaj časa vse pošlihtano. Od centra za ravnanje z odpadki in sežigalnico in tudi v tem področju bi lahko imeli vsaj 10 civilnih iniciativ, ki bi temu nasprotovala. Pa ni. To se pravi, da so tu neke druge relacije, da je pač tako bilo. Zdaj ne vem ali je bilo to samo zaradi te Vlade, da se je pač potrebno bilo nasprotovati z vso silo. Če pa ni bilo nobenega, smo si pa izmislili civilno iniciativo. Ampak za to, sem rekel, da v Celju si je nismo izmislili, za center za ravnanje z odpadki. Ali pa je tu nekaj drugega. Če imamo čiste vire energije, mi pa nasprotujemo. To zdaj ne gre. Kaj je zdaj moje vprašanje? Ker je to dejstvo v Sloveniji, kako boste vi zdaj uskladili te interese s temi civilnimi iniciativami? Kako boste pristopili k temu? Ali pa se bomo odpovedali mogoče tem alternativnim virom, obnovljivim virom energije, ki pa je najbolj čisto za okolje? Tako da tu ste v nekem precepu in jaz vam želim, da bi bili uspešni pri tem, ko boste krmarili med temi civilnimi iniciativami, ki marsikdaj nimajo s samo stroko pa z okoljem nič, ampak je kaj drugega. In pa s tem, da bomo pa vseeno prišli do oskrbe za takšno energijo, ki bo okolju bolj prijazna in ki jo moramo doseči. Pa ne zaradi Evropske unije, tako kot
41. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) je bilo danes rečeno, ampak zaradi nas samih. Isto velja seveda tudi za smetišča. Tam je popolnoma enaka zadeva. Tako, da pričakujem nek odgovor. Vsega verjetno ne morete povedati. Potem bi se že oni pripravili kako bodo delovali naprej. Želim vam pa pri tem, da boste uspešen. Ker okolje v katerega prihajate, se pravi na tem področju, imate dela ogromno pa tudi zadeve niso enostavne. Hvala za odgovor.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Hvala lepa gospod Petan. Lahko počasi zaključimo. Jaz bi samo kot res čisto zadnja samo vprašala kako gospod kandidat vidite svojo, prav osebno vlogo v svetu za boj proti klimatskim spremembam in za varstvo okolja, ki naj bi bil znotraj Vlade in za katerega jaz vsaj osebno razumem, da naj bi bili vi tisti, ki ne bi bili vodja ekipe, ministrske ekipe, ki bi potem delegirala posamezne naloge v različne resorje. V zvezi s tem sprašujem katere resorje bi bilo treba pritegniti v ta svet? To je v bistvu ministrski svet. In ali ste pripravljeni vključiti, tukaj se pa navezujem na to kar je rekel prej gospod Petan, tudi civilna družbena gibanja, ki se ukvarjajo, pomembnejša seveda, večja, ki so zelo aktivna na področju varstva okolja, klimatskih sprememb in drugih podobnih aktivnosti? Izvolite.
KARL ERJAVEC: Zdaj glede vode v vsakem gospodinjstvu. To je bila pobuda. Je zelo lepa. Jaz upam, da jo bomo uresničili, ampak dvomim, da bomo v tem mandatu lahko uresničili. Mora pa biti cilj to, da imamo ne samo vodo v vsakem gospodinjstvu pa kdaj imamo tudi ustrezno kanalizacijo, da imamo, ne vem, ogrevanje na čim bolj prijazen naravi način. Ampak to je naša skupna odgovornost in jaz bom se zavzemal za to, da bom pomagal pri osveščanju ljudi v zvezi s tem. Zlasti pa tudi se mi zdi, da bo potrebno to ministrstvo bolj spromovirati. Jaz mislim, da do sedaj je bil spromoviran samo na način, da so samo problemi. Vendar ti problemi so realni in razreševanje teh problemov tudi pomeni korak naprej k razvoju. Če mi rešimo probleme odlagališč, smo naredili velik korak naprej in zato mislim, da je to ministrstvo res velik izziv. Zaveda pa se, da bo veliko problemov. Ampak v glavnem jaz sem človek, ki vedno leze v probleme. Saj če ne bi, bi lahko bil minister za kakšno drugo, lažjo zadevo. Ampak saj pravim, jaz vem, da bom delal po svojih najboljših možnostih. Jaz računam od vašega Odbora za okolje in prostor polno podporo. Gre za skupen interes. Jaz mislim, da bi bilo zelo narobe, če bi se v tem odboru delili na pozicijo in opozicijo. Ker gre za nekaj, kar bomo predali našim
42. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) otrokom in od nas, ki tukaj sedimo je odvisno kakšen svet, kakšno okolje bomo predali. Glede schengenske meje moram reči, da okolje ne pozna .../Nerazumljivo./... onesnaženje, ne pozna teh meja. Tako, da ne glede na to ali je blizu Schengena, ali je daleč od Schengena. Mi moramo poskrbeti, da bo naša država čim bolj čista in zdrava.
Glede romskih naselij. Tukaj gre za specifično problematiko in dejansko bo treba kar se tiče urejanja prostora najti ustrezne načine, da se te zadeve legalizirajo, da se te zadeve uredijo. Seveda bo pa treba iz tega vidika tudi pogledati kaj pomeni iz vidika varovanja narave, varovanja okolja, ker ti segmenti so pomembni. Gre pa za zatečeno stanje in zato bo treba na drugačen način kakor so redni postopki načrtovanja in tako dalje in kot vem so tudi pripravljene določene strokovne rešitve.
Glede plazov je pa gospod Jerič lepo omenil. Dejstvo je, da podnebne spremembe vplivajo na plazovitost našega ozemlja. Da imamo poleg velikih plazov vrsto malih. Zato sem tudi v svojem uvodnem nastopu posebej poudaril, da prostorsko načrtovanje mora biti tudi opravljen iz vidika zaščite in reševanja, iz vidika preprečevanja teh naravnih nesreč. Ko sem šel na teren v tej funkciji, včasih nisem mogel verjeti kako je nekdo lahko dobil dovoljenje, da zgradi tam hišo, ko dejansko vidiš, da je področje povsem neustrezno, geološko zelo vprašljivo. Tako da za naprej bo treba te vidike bolj upoštevati. Glede povečanja sredstev, to je vprašanje sicer za finančnega ministra. Jaz upam, da bom imel v Vladi takšno moč in vlogo, da bom lahko kaj več sredstev pridobil za Ministrstvo za okolje in prostor. Če bo pač možno povečati tudi znotraj ministrstva, pogledati, če so kakšne rezerve, bomo na vsak način to podprli, ker tu gre za elementarne stvari.
Glede tretje razvojne osi. Se strinjam. Če sta dve študiji, je treba obe pregledati, napraviti analizo in izbrati tisto varianto, ki je najbolj optimalna. Tako za ljudi, kot za vse ostalo. Gospod Krivec je imel tudi kar veliko vprašanj glede direktiv, odlagališčih in pa o čistilnih napravah. Tukaj mislim, da bi bilo prav, da dobimo nek odlok in da te stvari kvalitetno urejamo. Ker nič ne pomaga, če hitimo in potem to ne storimo, ali pa slabo storimo. Jaz ne vem zakaj so se naši pogajalci izgovorili za tako kratke roke. Morda v navdušenju, da bi čim prej zadeve uredili. Vendar gre za problematiko, ki zahteva tudi svoj čas in tudi določene spremembe v naših glavah, v naših ravnanjih.
43. TRAK: (SB)
(nadaljevanje) Enako bom odgovoril glede Zakona o popotresni obnovi in o sanaciji velikih plazov. Na vsak način ta sredstva je potrebno zagotoviti, zdaj ali bodo zmanjšana ali bodo povečana, to je zelo odvisno od gospodarske situacije, od javnih financ. Mislim pa, da teh aktivnosti ne smemo ustaviti. Sam se bom zavzemal, da ta sredstva, ki so, da jih zadržimo in da vse te stvari do konca izpeljemo.
Glede Nature 2000, Zakona o triglavskem narodnem parku, tukaj bo treba tudi večjo skrb nameniti temu, da prebivalstvo, da ljudje, ki tam živijo imajo neke priložnosti, imajo neke možnosti razvoja in tudi v tem kontekstu jaz razumem spremembo Zakona o triglavskem narodnem parku, da se tukaj odprejo določena vrata, ker nič nam ne pomaga, če bomo samo ohranjali naravo, ljudje bodo pa bežali iz teh okolij, ker imam to potem neke druge negativne posledice in jaz upam, da v Bruslju se bo dalo te stvari tudi razložiti ali pa da morda mi napačno si te stvari razlagamo v sami državi, nekateri preveč zapriseženo gledajo, da mora narava ostati povsem nedotakljiva in s tem okrneš možnosti za razvoj turizma in drugih dejavnosti, za ljudi, ki prebivajo na tem območju. Vendar, jaz mislim, da te stvari izhajajo iz tega navdušenja, da vstopimo v Evropsko unijo čim prej, da nam dovolijo ta vstop in seveda takrat smo tudi obljubljali včasih nekaj več kot smo dejansko lahko realno sposobno, zato bo tukaj treba imeti zelo realne pogovore, zelo realne zaveze, ne smemo obljubljati nekaj kar je potem tako hud problem.
Glede dikcije v koalicijskem sporazumu. Jaz moram reči, da sem zagovornik enakomernega regionalnega razvoja. Jaz prihajam iz podeželja in jaz te stvari tako razumem in tudi kot minister za okolje in prostor bom podpiral enakomerni regionalni razvoj, ker se mi zdi, da je to tisto kar je za Slovenijo najbolj ustrezno. Naša prihodnost ni v tem, da gradimo velika mesta, ampak naša prihodnost je enakomeren regionalni razvoj, ki pa več stane in je zelo drag, vemo, da ima neke druge učinke, seveda pa bistveno vpliva na boljšo kvaliteto življenja naših ljudi. Jaz moram reči, glede na to, da imam že res dolgoletne vladne izkušnje in veliko izkušenj s tujci, ravno to občudujejo kakšno kvaliteto bivanja imamo, kakšen nivo bivanja Slovenci, so nad tem presenečeni. Zato je treba te stvari naprej razvijati. Kar se pa tiče velikih mest kot je Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj je pa treba doseči, da bodo to ekološka prijazna mesta, mi recimo javnega prevoza nimamo urejenega, saj lahko vidimo tukaj v Ljubljani in tukaj upam, da bom z župani in ne samo z ljubljanskim, mariborskim in celjskim, da bomo našli neke skupne rešitve, zlasti zato, ker nas tudi nekako direktive navezujejo k temu, da moramo zmanjšati onesnaženje zraka in če bo to onesnaženje majhno bo tudi mesto prijazno.
Gospod Petan je odprl zanimivo
44. TRAK: (SB)
(nadaljevanje) vprašanje v zvezi s civilnimi iniciativami in različnimi interesi, pogledi. Moram reči jaz sem se z nekaterimi srečal kod kandidat za ministra za okolje in prostor. Jaz moram reči, da tukaj bo treba vzpostaviti ta ekološki dialog, pač vsak pogled je legitimen, čeprav je lahko za nekoga povsem nesprejemljiv, tukaj je treba ta dialog voditi podobno kot imamo socialni dialog, ki se ga tudi vodi. Mislim, da na tem področju moramo začeti z enako prakso in jaz
kot minister za okolje se ne bojim teh soočanj s civilno iniciativo, mislim, da so lahko koristne, da lahko doprinesejo, da bomo kakšne stvari morda lažje uredili, ker se mi zdi, da v času negativne reakcije tudi posledica tega, da teh civilnih iniciativ nihče ne posluša, nihče ne vodi dialoga, včasih gredo stvari mimo prebivalstva in se potem organizirajo v civilne iniciative mimo, morda tudi zato, ker so premalo informirani, zato je aarhurška konvencija izjemnega pomena, da se javnost pravočasno obvešča o vseh večjih posegih v okolju in bi na ta način tudi preprečili kakšen problem, seveda bo pa ta dialog vedno napet, naporen, kar je normalno, ker gre za soočenje različnih interesov nad razvojem in med varovanjem narave.
Glede sveta za boj proti podnebnim spremembam. Jaz mislim, da je tak svet nujno potreben, gre za skupno odgovornost tukaj, ne gre samo za odgovornost s strani Ministrstva za okolje in prostor, ko imamo še Ministrstvo za zdravje, ki bi moral biti vključen v tak svet, Ministrstvo za gospodarstvo, ki vemo, da pokriva področje energetike, ki je izjemno pomembno z vidika varstva okolja, potem prometno ministrstvo, to minister Žerjav najbolj ve kako je vpeto v te probleme, prav bi pa bilo, da bi tudi omogočili sodelovanje nekaterim civilnim oziroma nevladnim organizacijam, ki so se že izkazali s svojim dosedanjim delom. Tako, da jaz veliko pričakujem od tega sveta, ker je to mesto, kjer bi lahko koordinirali določene interese, ker treba se je zavedati, da ministrstva prihajajo v konflikt interesov, promet zasleduje nek cilj, okolje drug cilj, gospodarstvo tretji cilj in zato je prav, da se na tem mestu skuša najti neko rešitev, ki je sprejemljiva za vse, ki prinaša korist vsem, to se pravi razvoj, zdravo okolje, zdravje tudi kmetijstvo se mi zdi, da bi moralo biti vključeno; zdrava hrana in tako dalje. Tako, da te teme dejansko prihajajo v ospredje. Jaz upam, če bom deležen zaupanja in bom imenovan za ministra za okolje in prostor, da bom s svojimi komunikativnimi sposobnostmi uspel doseči večjo zanimanje za te probleme, ker znanstveniki so povedali "še je čas, da rešimo ta planet, vendar je pa res, da je treba takoj ukrepati" in mislim, da ta pot bo zelo naporna, zelo trda, zelo težka, ampak sem pripravljen iti po tej poti.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Hvala lepa. Zahvaljujem se vam, gospod Erjavec, na zelo izčrpne odgovore. Jaz upam, da smo več ali manj vsi, ki smo vam zastavili vprašaje bili zadovoljni. Sedaj pa vas prosim, da v skladu z običaji odidete za nekam minut iz sejne sobe, tako da se bomo lahko odločili in vam potem takoj sporočili kakšna je bila odločitev.
45. TRAK (VI)
(nadaljevanje) Kolegi in kolegice opravičujem se vam, ker vas nisem vprašala ali želite postaviti še kakšno vprašanje, ampak sem previdno raje molčala, da ne bi bilo preveč zanimanja. Na glasovanjem bom dala naslednje mnenje.../Oglašanje iz klopi./ vam bom dala to možnost. Na glasovanje bom dala mnenje: "Predstavitev Karla Viktorja Erjavca, univerzitetnega diplomiranega pravnika, kot kandidata za ministra za okolje in prostor je bila ustrezna." Gospod Kek je že povedal, da želi obrazložiti glas. Je še kdo, ki ga bo obrazložil? Nihče. Izvolite, gospod Kek.
FRANCI KEK: Hvala lepa za besedo. Kandidata za ministra ne bom podprl. Mislim, da je njegovo stališče do projekta katerega realizacija bi v bistvu pomenila daljnosežne, zelo velike negativne posledice do Slovenije neprimerna. V koalicijskem sporazumu imamo zapisano, da bomo nasprotovali postavitvi plinskih terminalov na področju, ki je za to neprimerno. O postavitvi plinskih terminalov v Tržaškem in Koprskem zalivu so se izrekli tako neodvisni strokovnjaki, kot vlada, ki je leta 2007 januarja sprejela stališče, da bi bila ta postavitev uničujoča, medresorska komisija v tej vladi. Ministra Erjavca nisem vprašal, če lahko on ustavi to postavitev, pač pa sem ga vprašal za njegovo stališče. Vem, da on sam tega ne more zaustaviti, pač pa lahko zaradi čezmejnih vplivov to stori naša vlada. Najbolj pomembna ministrstva pri tem so: zunanje ministrstvo, ministrstvo za okolje in gospodarsko ministrstvo, eden od kandidatov za ministra je tudi on. Odgovor na moje vprašanje, kljub vsem tem dosedanjim ugotovitvam je bil, da naj se ugotovi, razišče, ni vse odvisno od njega, trudil se bo doseči optimalno rešitev, pa kot ve, je to že itak na tem, da bo to postavljeno. Mislim, da ti odgovori kandidata, ki je malo prej rekel, da bo poskušal delati tako, da bo poskušal delati tako, da bo za naše otroke dobro, niso primerni tej njegovi lastni ugotovitvi in koalicijskim sporazumom, ki ga je podpisal tudi on. Hvala lepa.
PREDSEDNICA BREDA PEČAN: Še kdo? V kolikor ne, prehajamo na glasovanje.
Kdo je za ta sklep, se pravi predstavitev Karla Viktorja Erjavca, univerzitetnega diplomiranega pravnika, kot kandidata za ministra za okolje in prostor je bila ustrezna? (10 članov.) Je kdo proti? (6 članov.)
Ugotavljam, da je bilo mnenje sprejeto in se je kandidat za ministra za okolje in prostor gospod Karl Viktor Erjavec uspešno predstavil našemu odboru.
Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji Državnega zbora. Ker je pač prvič, predlagam sebe. Se strinjate s tem? Kot običajno.
Prosim, da kandidata povabite v dvorano.
Še uradno vam moram povedati spoštovani gospod Karl Viktor Erjavec. Seznanjam vas, da odbor meni, da je bila vaša predstavitev ustrezna in vam s tem tudi čestitam.
S tem zaključujem 1. nujno sejo Odbora za okolje in prostor.
(Seja je bila končana 19. novembra 2008 ob 15.19.)
|
