Delegacija Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope (PS SE)
Splošno o PSSE
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PS SE) je najstarejša mednarodna parlamentarna skupščina, ustanovljena leta 1949 na podlagi mednarodnega sporazuma. Sestavljajo jo demokratično izvoljeni parlamentarci držav članic Sveta Evrope. Ima predvsem posvetovalno funkcijo, kljub temu pa ima pomembno vlogo pri vodenju različnih dejavnosti Sveta Evrope in določa njihov vpliv na države članice.
Poleg svojega predsednika in podpredsednikov voli tudi generalnega sekretarja Sveta Evrope in njegovega namestnika, sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice ter komisarja Sveta Evrope za človekove pravice.
Trenutno ima 47 članic, Slovenija je članica od leta 1993 (14. maja 1993 je uradno postala članica Sveta Evrope).
Struktura PSSE
PS SE vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina vsako leto, z možnostjo ponovne izvolitve, vendar največ dvakrat, zaporedno ali s presledkom. Poleg predsednika skupščina izvoli še 20 podpredsednikov iz različnih držav, ki to funkcijo opravljajo eno leto.
PS SE ima tudi svoj Stalni odbor, ki ga sestavljajo člani Biroja, predsedniki odborov PS SE in predsedniki nacionalnih delegacij. Sestaja se vsaj štirikrat letno, njegova glavna naloga pa je, da deluje v imenu skupščine, kadar le-ta ne zaseda. Stalni odbor tudi izbere predstavnika izmed svojih članov, ki bo zastopal skupščino pri delu Skupnega odbora (Joint Committee) - to je organa, ki koordinira dejavnost in skrbi za sodelovanje med Odborom ministrov in PS SE.
Zasedanja Parlamentarne skupščine Sveta Evrope
Letna zasedanja PS SE so razdeljena na štiri dele (pomladanski, poletni, jesenski in zimski), vsak pa traja en delovni teden. Vsa zasedanja potekajo v Strasbourgu v Palais de l'Europe (Evropski palači).
Zasedanja PS SE so javna, saj lahko občinstvo spremlja dogajanje v skupščini z galerije, medtem ko so sestanki odborov navadno za javnost zaprti. Na zasedanjih PS SE parlamentarci sedijo v skladu z vnaprej določenim sedežnim redom, ki temelji na abecednem redu poslancev, ne pa na nacionalni ali strankarski pripadnosti. Tudi prispevki posameznih poslancev so osebni in ni nujno, da odražajo politiko njihove države. Aprila leta 2000 so v Parlamentarni skupščini uvedli sistem elektronskega glasovanja. Vsak član delegacije prejme svojo kartico, s pomočjo katere nato glasuje.
Sestanki odborov
Dejavnost PS SE poteka tudi v okviru številnih odborov, ki se sestajajo vedno v času zasedanj PS SE v Strasbourgu, sestanki odborov pa potekajo tudi izven tega obdobja, v teh primerih večinoma v Parizu ali pa v kateri izmed držav članic, ki posamezen odbor posebej povabi, naj zaseda v tej državi. Poleg Stalnega odbora deluje v okviru PSSE še 11 odborov ter številni pododbori (vendar največ trije na vsako delovno telo).
Besedila PS SE
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope lahko sprejme štiri različne vrste besedil:
- priporočila, ki vsebujejo predloge, naslovljene na Odbor ministrov, katerih izvajanje je v pristojnosti vlade,
- resolucije, ki zajemajo odločitve skupščine o vprašanjih, za katera ima pooblastila, da jih uveljavi, ali izražanje mnenj, za katere je odgovorna,
- mnenja, ki jih skupščina izraža v glavnem o vprašanjih, ki jih zastavi Odboru ministrov, kot je vključitev novih držav članic v Svet Evrope, o osnutkih konvencij, o proračunu, izvajanju Evropske socialne listine ali dejavnostih Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti,
Politične skupine
V Parlamentarni skupščini Sveta Evrope deluje 5 političnih skupin, v katere je vključena večina poslancev:
Skupina evropske ljudske stranke
Socialistična skupina
Zveza liberalcev in demokratov za Evropo
Evropska demokratska skupina
Skupina združene evropske levice.
Parlamentarci PS SE imajo pravico, da sami izberejo politično skupino, ki se ji bodo pridružili. Pri odločitvi niso nujno vezani na nacionalno strankarsko pripadnost, ampak imajo pravico izbrati tisto skupino, ki najbolj ustreza njihovemu političnemu prepričanju.
Predsedovanje RS Svetu Evrope
Republika Slovenija je od 12. maja do 18 novembra 2009 predsedovala Odboru ministrov Sveta Evrope. V okviru predsedovanja je Državni zbor, v skladu z ustaljeno prakso PS SE, organiziral sestanek Stalnega odbora, ki je potekal 29. maja 2009. V okviru predsedovanja sta bili v Državnem zboru organizirani še dve konferenci, prva, ki jo je Državni zbor organiziral junija, je bila namenjena predstavitvi vloge Sveta Evrope pri utrjevanju demokracije, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic v državah Jugovzhodne Evrope, druga, ki je potekala oktobra, v soorganizaciji z Varuhom človekovih pravic, Ministrstvom za zunanje zadeve in Informacijsko pisarno Sveta Evrope v Ljubljani, pa je pozornost namenila spoštovanju otrokovih pravic in zaščiti pred nasiljem.
Več o delu PS SE na spletni strani www.assembly.coe.itn
Sestava:
Kontakt:
Nazaj na seznam
Delegacija Državnega zbora v Parlamentarni skupščini NATO (PS NATO)
Parlamentarna skupščina NATO, ki je bila ustanovljena leta 1955 kot Severnoatlantska skupščina in se je leta 1998 preimenovala v Parlamentarno skupščina NATO, ni del strukture atlantskega zavezništva. Odnose z NATO je vzpostavila leta 1967. Čeprav ni formalnega odnosa med PS NATO in NATO, pa organizaciji intenzivno sodelujeta. Tako generalni sekretar NATO vsako leto poroča skupščini o svojem delu, na zasedanjih pa navadno sodeluje tudi vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo.
Parlamentarna skupščina NATO je medparlamentarni forum, ki ga sestavlja 257 poslancev iz 28 držav članic NATO in 66 poslancev iz 14 pridruženih članic. Skupščina NATO je forum, kjer poteka dialog o varnostnih, obrambnih ter ekonomskih vprašanjih in katerega glavni cilj je poglobiti razumevanje med predstavniki sodelujočih držav. Skupščina NATO podpira vsa prizadevanja za širitev atlantskega zavezništva ter v priporočilih, s katerimi seznanja vlade sodelujočih držav, vztrajno poudarja potrebo po nadaljevanju tega procesa.
Velikost državne delegacije v PS NATO se določa na podlagi števila prebivalstva. Člani vlade ne morejo sodelovati kot delegati na zasedanjih skupščine. Poleg polnopravnega članstva in statusa pridružene delegacije pozna PS NATO tudi status opazovalca.
Sodelovanje z državami srednje in vzhodne Evrope se je začelo leta 1987, vendar so prve med njimi pridobile status pridruženih delegacij šele leta 1990. Predstavniki teh držav lahko aktivno sodelujejo pri delu PS NATO. V zadnjih letih PS NATO posveča veliko pozornosti odnosom z Rusijo in Ukrajino, v zadnjem času pa tudi odnosom s Sredozemskimi partnerji.
PS NATO se sestaja na plenarnih zasedanjih dvakrat letno v različnih mestih držav članic. Spomladansko, tridnevno zasedanje je namenjeno prvim ocenam poročil in resolucij, ki so jih pripravili posamezni poročevalci. Ti dokumenti se kasneje sprejemajo na petdnevnem, letnem plenarnem zasedanju.
PS NATO ima pet stalnih odborov: Politični odbor, Odbor za obrambo in varnost, Ekonomski odbor, Znanstveni in tehnični odbor ter Odbor za civilno dimenzijo varnosti. Odbori so hkrati študijske skupine in glavni organi, kjer potekajo razprave. Če želi odbor posebej razpravljati o določenem problemu, ustanovi pododbor. Le-ti so se v zadnjem času ukvarjali z vprašanji prihodnosti oboroženih sil, obrambnega in varnostnega sodelovanja med Evropo in Severno Ameriko, gospodarskim sodelovanjem in približevanjem med vzhodom in zahodom, širitvijo NATO in novimi demokracijami, širitvijo vojaške tehnologije itd.
Stališča odborov se običajno izražajo v priporočilih in resolucijah, ki se jih po sprejemu v odboru izglasuje na plenarnem zasedanju skupščine. Priporočila, v katerih se predstavniki sodelujočih držav navadno zavzemajo za določene ukrepe, so naslovljena na Severnoatlantski svet, medtem ko skupščina resolucije z mnenji naslavlja na vlade in parlamente držav članic in tistih držav nečlanic, ki imajo pridružene delegacije ali na mednarodne organizacije.
PS NATO ima šest visokih funkcionarjev, od katerih se predsednika, štiri podpredsednike in blagajnika voli vsako leto na plenarnem zasedanju, generalnega sekretarja pa vsaki dve leti izvoli Stalni odbor, ki ga sestavljajo vodje delegacij držav članic in predsedniki odborov. V Stalnem odboru, ki se sestaja trikrat letno, ima vsaka država članica en glas.
V okviru PS NATO poteka od leta 1990 dalje t.i. program "Rose - Roth" seminarjev (po kongresniku Roseu in senatorju Rothu), namenjenih poslancem in strokovnim sodelavcem v nacionalnih parlamentih držav članic ter, še posebno, držav srednje in vzhodne Evrope. Namen seminarjev je formalizirati in povečati obseg sodelovanja med PS NATO in državami srednje in vzhodne Evrope. Seminarji se odvijajo v rednih intervalih v organizaciji članic PS NATO ali enega izmed parlamentov držav srednje in vzhodne Evrope. Tematika seminarjev je posvečena civilno vojaškim odnosom, še posebej civilnemu nadzoru nad vojsko in vlogi parlamentov pri obrambi ter določenim regionalnim vprašanjem. Finančna podpora za program je zagotovljena iz sredstev Kongresa ZDA za pomoč vzhodnoevropskim demokracijam (Support for East European Democracy - SEED) in s prispevki drugih držav članic.
Slovenija je pridobila status polnopravne članice PS NATO z vstopom v atlantsko zavezništvo maja 2004, dotlej je imela status pridružene članice.
Več informacij o PS NATO lahko najdete na www.nato-pa.int
Sestava:
Kontakt:
Nazaj na seznam
Delegacija Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (PS OVSE)
Parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi je bila ustanovljena leta 1991, potem ko je bila pobuda za njeno ustanovitev podana že v Pariški listini za novo Evropo leta 1990. Skupščina je postala del institucionalne strukture takratne Konference za varnost in sodelovanje v Evropi, ki se je leta 1994 preimenovala v Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi.
PS OVSE združuje 320 parlamentarcev iz 56 držav polnopravnih članic. Poleg polnopravnega članstva pozna PS OVSE tudi status opazovalca, ki ga imajo naslednje organizacije: Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, Skupščina Zahodnoevropske unije, Parlamentarna skupščina NATO, Interparlamentarna unija, člani Evropskega parlamenta in Medparlamentarne skupščine Skupnosti neodvisnih držav.
Glavni cilj organizacije je pospešiti medparlamentarni dialog med državami članicami OVSE, med cilji pa so še ocenjevanje uresničevanja ciljev OVSE, razprave o problemih, ki jih obravnavajo na zasedanjih Sveta ministrov in šefov držav in vlad, razvijanje in promocija mehanizmov za preprečevanje in reševanje konfliktov, podpora krepitvi in konsolidaciji demokratičnih institucij v državah OVSE ter prispevek k razvoju institucij OVSE in k odnosom ter sodelovanju med obstoječimi institucijami OVSE.
PS OVSE se enkrat letno (julija) sestaja na petdnevnem plenarnem zasedanju, od leta 2001 pa poteka konec februarja tudi t.i. zimsko zasedanje, ki traja tri dni. Ob tej priložnosti se ločeno sestanejo trije splošni odbori skupščine (Splošni odbor za politične zadeve in varnost, Splošni odbor za ekonomske zadeve, znanost, tehnologijo in okolje ter Splošni odbor za demokracijo, človekove pravice in humanitarna vprašanja) ter stalni odbor in sprejemajo poročila in resolucije, ki jih nato obravnavajo na plenumu. Resolucije, ki jih predlagajo odbori, se na plenarnem zasedanju združijo v enoten dokument – zaključno deklaracijo, ki je naslovljena na parlamente in vlade držav članic OVSE.
Najvišji organ odločanja med zasedanje je Stalni odbor, ki se sestaja vsaj enkrat letno. Nujne zadeve lahko naslavlja na Svet ministrov držav članic OVSE. Med letom se redno sestajata tudi izvršna organa stalnega odbora - biro in razširjeni biro. Biro tvorijo funkcionarji skupščine – predsednik, devet podpredsednikov in blagajnik. Razširjeni biro pa sestavljajo, poleg omenjenih funkcionarjev skupščine, še predsednik, podpredsednik in poročevalci posameznih splošnih odborov.
Mandat predsednika PS OVSE je enoleten z možnostjo ponovne izvolitve.
Uradni jeziki skupščine so angleški, francoski, nemški, italijanski, ruski in španski.
PS OVSE se financira iz prispevkov držav v skladu z delitvijo stroškov za medvladne konference OVSE. V primeru, da katera izmed držav v roku devetih mesecev ne poravna svojih obveznosti do skupščine, njeni predstavniki izgubijo pravico do glasovanja do takrat, ko je prispevek poravnan.
Poleg rednih zasedanj in sestankov odborov pa se PS OVSE ukvarja še z vrsto drugih aktivnosti.
Skupščina je leta 1993 oblikovala program opazovanja volitev v državah v tranziciji. Od tedaj je več kot 800 parlamentarcev iz 40 držav sodelovalo v misijah opazovanja volitev v 32 državah. Leta 1997 je bil podpisan protokol o sodelovanju med PS OVSE in Uradom za demokratične institucije in človekove pravice OVSE o delitvi pristojnosti pri izvedbi opazovanja volitev. PS OVSE na tem področju sodeluje še s Svetom Evrope, PS NATO in Evropskim parlamentom.
Med aktivnostmi je potrebno navesti tudi sodelovanje parlamentarcev v misijah, katerih namen je pospešiti dialog in pomagati pri vzpostavitvi demokratičnih institucij v državah v tranziciji. Leta 1999 je bila podana pobuda za ustanovitev t.i. demokratičnih skupin, ki jih sestavlja manjše število parlamentarcev. Ti proučujejo razmere v določeni državi ter ponujajo sprtim stranem pomoč pri iskanju rešitev.
Več informacij o PS OVSE lahko najdete na www.oscepa.org
Sestava:
Kontakt:
Nazaj na seznam
Delegacija Državnega zbora v Parlamentarni dimenziji Srednjeevropske pobude (PD SEP)
Srednjeevropska pobuda (SEP) je nastala iz tako imenovane Kvadragonale, kasneje Pentagonale in Heksagonale. Kvadragonala je bila ustanovljena leta 1989, vanjo pa so bile vključene Avstrija, Italija, Madžarska in Jugoslavija. V Pentagonalo je bila novembra 1990 poleg že naštetih držav včlanjena še Češka in Slovaška federacija, julija 1991 pa se je zaradi vključitve Poljske preimenovala v Heksagonalo. Po razpadu nekdanje SFRJ so na vrhu na Dunaju, julija 1992, članice pobude postale Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenija, na istem vrhu pa je prišlo tudi do preimenovanja v Srednjeevropsko pobudo.
SEP danes sestavlja 18 držav članic: Avstrija, Albanija, Bolgarija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna gora, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija in Ukrajina. V letu 2009 je predsedujoča SEP Romunija.
PD SEP predstavlja, poleg vladne in poslovne dimenzije, enega od treh temeljnih stebrov SEP. Slovenija je postala polnopravna članica v, takrat še Parlamentarni konferenci SEP, 21. marca 1992. Po zaslugi avstrijske delegacije se je namreč zgodil presedan, da so parlamentarni delegaciji Slovenije in Hrvaške sprejeli v članstvo, še preden sta obe državi postali članici SEP na vladni ravni. Predsedstvo parlamentarne dimenzije sledi rotaciji na vladni ravni.
Cilji PD SEP so:
- prispevati k uresničevanju ciljev SEP, v dogovoru in ob tesnem sodelovanju z vladnimi in drugimi telesi pobude;
- krepitev multilateralnega sodelovanja med državami članicami SEP na parlamentarni ravni;
- oblikovanje in poglabljanje partnerstva, ki temelji na načelih parlamentarne demokracije in spoštovanju človekovih pravic, skladno z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in procesu OVSE;
- krepitev sodelovanja vseh držav članic v procesu evropskega povezovanja;
- pospeševanje gospodarskega sodelovanja in zaščite okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja.
Struktura parlamentarne dimenzije
- Parlamentarna skupščina, ki se sestaja najmanj enkrat letno na jesenskem zasedanju v državi, ki v danem letu predseduje SEP (sodeluje celotna nacionalna parlamentarna delegacija);
- Parlamentarni odbor, ki se sestaja enkrat letno na spomladanskem zasedanju v državi, ki v danem letu predseduje SEP (sodelujeta predsednik in en član nacionalne delegacije)
- Stalni odbor se sestoji iz predsednika in obeh podpredsednikov PD SEP, predsednikov splošnih odborov in vodij nacionalnih delegacij. Stalni odbor zagotavlja kontinuiteto in učinkovito delovanje PD SEP med zasedanji;
- Trije splošni odbori:
× Splošni odbor za politične in notranje zadeve,
× Splošni odbor za gospodarstvo,
× Splošni odbor za kulturo.
Predsednik Parlamentarne dimenzije je vodja nacionalne parlamentarne delegacije države, ki v danem letu predseduje pobudi. Podpredsednika sta vodji nacionalne parlamentarne delegacije predhodnega in prihodnjega predsedstva pobudi.
Uradni jezik Parlamentarne dimenzije SEP je angleščina.
Sestava:
Kontakt:
Nazaj na seznam
Delegacija Državnega zbora v Skupščini Zahodnoevropske unije – Evropska medparlamentarna varnostna in obrambna skupščina (Skupščina ZEU)
Evropska varnostna in obrambna skupščina - Skupščina Zahodnoevropske unije (EVOS - ZEU) je v skladu z modificirano Bruseljsko pogodbo iz leta 1954 eden izmed organov ZEU, v katerem je zastopano 400 poslancev iz 36 držav.
Skupščina ima več različnih statusov članstva:
· redne članice so vse države članice EU, pri čemer države podpisnice Bruseljske pogodbe (Belgija, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija in Velika Britanija) prispevajo tudi v proračun skupščine. Skupščina je leta junija 2008 spremenila poslovnik, tako da imajo, kljub različnemu statusu države članice Evropske unije enake pravice pri sprejemanju odločitev.
· pridružene članice (države, ki niso članice EU, so pa članice NATO) - Islandija, Norveška, Turčija, Češka, Madžarska, Poljska,
· partnerice (lbanija, Bosna in Hercegovina, Krvaška, makedonija, Rusija, Srbija, Ukrajina)
· ad hoc opazovalke (Ciper, Malta)
EVOS deluje na treh področjih:
1. skrbi za izvajanje parlamentarnih funkcij, ki izhajajo iz uporabe modificirane Bruseljske pogodbe. EVOS lahko razpravlja o vsaki zadevi, ki izhaja iz te pogodbe. Njeni cilji so: graditev evropske enotnosti, krepitev evropske varnostne identitete, vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med državami članicami z drugimi evropskimi ustanovami in spodbujanje tehnološkega ter znanstvenega sodelovanja na civilnem in vojaškem področju.
2. EVOS se v zadnjih letih temeljito spreminja, saj njena struktura in naloge sledijo izzivom, ki jih pred organizacijo postavljajo razprave in projekti o vzpostavitvi skupne zunanje in varnostne politike v okviru Evropske unije.
EVOS je, da bi sledila spremembam, ki so jih vzpodbudili francosko – britanski vrh v St. Maloju leta 1998 ter odločitve Evropskega sveta v Kölnu in Helsinkih leta 1999, predlagala ustanovitev Evropske varnostne in obrambne skupščine.
Skupščino naj bi sestavljali parlamentarci držav članic Evropske unije ter parlamentarci pridruženih članic in partneric, katerih naloga bi bila nadzor nad delom tistih organov Evropske unije, ki naj bi skrbeli za varnostna vprašanja. Obstoj skupščine naj bi temeljil na Pogodbi o Evropski uniji.
Pobuda za ustanovitev EVOS je bila soglasno sprejeta na izrednem zasedanju Skupščine ZEU v Lizboni, 20. marca 2000 (t.i. Lizbonska pobuda). V Lizboni je bila tako ustanovljena Začasna evropska obrambna in varnostna skupščina. Skupščina ZEU se je junija 2008, s spremembo Poslovnika preimenovala v Evropsko obrambno in varnostno skupščino, njene pristojnosti pa so ostale nespremenjene.
3. Skupščina nadzira medvladno sodelovanje na področju oboroževanja, še posebno raziskav in razvoja na tem področju. V okviru EVOS delujeta namreč Zahodnoevropska oborožitvena Skupina (WEAG) in Zahodnoevropske oborožitvena organizacija (WEAO).
EVOS se sestaja dvakrat letno (junija in decembra, vsakič po tri dni) na plenarnem zasedanju v Parizu.
EVOS lahko izraža svoja stališča v zvezi z vsemi področji delovanja ZEU v priporočilih ali mnenjih Svetu ZEU. EVOS lahko sprejme tudi resolucije, kadar to oceni za primerneje in ocenjuje poročila, ki ji jih posreduje Svet ZEU.
EOVS ima šest stalnih odborov, ki zasedajo večkrat letno in pripravljajo poročila in priporočila, o katerih poslanci razpravljajo na plenarnem zasedanju. Odbori skupščine so:
- Odbor za obrambo,
- Politični odbor,
- Odbor za tehnologijo in vesolje,
- Odbor za proračunske zadeve in administracijo,
- Odbor za poslovnik in privilegije,
- Odbor za parlamentarne odnose in odnose z javnostmi.
Število članov v odborih je določeno s poslovnikom. EVOS lahko oblikuje tudi posebne in preiskovalne odbore. Poleg šestih stalnih odborov obstajajo tudi trije nadzorni organi: biro, odbor predsednika in stalni odbor.
Splošni odbori pripravijo poročila iz svojih področij in zanje imenujejo poročevalce. Zasedanja odborov niso javna, vendar lahko nanje povabijo goste, ponavadi ministre ali višje državne uradnike. Odbori običajno zasedajo na sedežu EVOS v Parizu, kjer je tudi sedež sekretariata (medtem ko je sedež sekretariata ZEU v Bruslju, kamor se je preselil iz Londona).
Več informacij o EVOS-S ZEU lahko najdete na www.assembly.weu.int
Sestava:
Kontakt:
Nazaj na seznam
Delegacija Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Mediteranskih držav (PS MD)
Splošni podatki o Parlamentarni skupščini Mediteranskih držav:
Parlamentarna skupščina Mediteranskih držav je nastala iz Konference o varnosti in sodelovanju v Mediteranu, ki je potekala v okviru Interparlamentarne unije. Ustanovitev samostojne Parlamentarne skupščine je rezultat 15-letnega procesa, ki je potekal v okviru Interparlamentarne unije in se je ukvarjal predvsem z vprašanji varnosti in sodelovanja v Mediteranu.
Svečana otvoritev in prvo zasedanje je potekalo 10. in 11. septembra 2006 v Ammanu v Jordaniji. Sestavlja jo 24 držav (države, ki mejijo na Sredozemsko morje ter Portugalska, Makedonija in Jordanija).
Parlamentarna skupščina Mediteranskih držav želi okrepiti vlogo parlamentarne diplomacije na območju Mediterana. Ta oblika medparlamentarnega dialoga je priložnost za krepitev sodelovanja in zaupanja med državami članicami ter za zagotavljanje varnosti, stabilnosti in miru. Parlamentarna skupščina Mediteranskih držav želi biti tudi prostor skupnega načrtovanja in zagotavljanja razvoja ter napredka mediteranskega območja.
Cilji Parlamentarne skupščine Mediteranskih držav so vzpodbujanje politične volje in gospodarskega razvoja Mediterana ter širjenje vrednot in kulturnih pridobitev. Zavzema se tudi za sodelovanje pri obravnavanju regionalnih izzivov, med drugim tudi pri umirjanju političnih nesoglasij in sporov v regiji. Parlamentarna skupščina Mediteranskih držav se posveča vprašanjem globalizacije, migracij na mednarodni ravni, terorizma, pranja denarja, organiziranega kriminala, degradacije okolja in trgovine z ljudmi.
Parlamentarna skupščina Mediteranskih držav si prizadeva tudi za vzpostavitev tesnejših vezi z drugimi mednarodnimi organizacijami parlamentarcev, kot so Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, Parlamentarna skupščina NATO, Posvetovalni svet držav Magreba (predel Afrike, ki zajema področje severno od Sahare in zahodno od reke Nil) in Arabska interparlamentarna unija.
Delo Parlamentarne skupščine Mediteranskih držav:
Parlamentarna skupščina zaseda enkrat letno, predvidoma v jesenskih mesecih v eni od držav članic. Delo Parlamentarne skupščine pa razdeljeno na tri stalne odbore in sicer:
- Prvi stalni odbor - Odbor za politično in varnostno sodelovanje
- Drugi stalni odbor - Odbor za ekonomsko in socialno sodelovanje
- Tretji stalni odbor: Odbor za vprašanja človekovih pravic
Navedeni stalni odbori ustanovijo tudi delovne skupine za obravnavo posameznih področij.
Več informacij o Parlamentarni skupščini Mediteranskih držav je mogoče dobiti na www.apm.org.mt.
Sestava:
Kontakt:
Nazaj na seznam
Delegacija Državnega zbora v Evro-mediteranski Parlamentarni skupščini (EMPS)
Delegacija Državnega zbora v Evro-mediteranski Parlamentarni skupščini (EMPS)
Evro-mediteranska parlamentarna skupščina je bila ustanovljena 3. 12. 2003 (ustanovitvena seja je potekala od 22. do 23. marca 2004). Skupščina šteje 260 članov, med katere sodijo predstavniki nacionalnih parlamentov 27 držav članic (81 članov), predstavniki nacionalnih parlamentov 10 sredozemskih partneric (Alžirija, Egipt, Jordanija, Izrael, Libanon, Maroko, palestinska oblast, Sirija, Tunizija, Turčija in ostale, ki se bodo pridružile) - 130 članov ter 49 članov iz Evropskega parlamenta. Republika Slovenija je članica od 1. maja 2004. leta. Glavni cilji in načela Evro-mediteranske parlamentarne skupščine so, da v okviru barcelonskega procesa Evropske unije, EMPS krepi in spodbuja evro-sredozemski parlamentarni dialog med predstavniki parlamentov držav članic EU, njihovimi sredozemskimi partnericami ter Evropskim parlamentom; kot posvetovalno telo sprejema resolucije in naslavlja priporočila ministrskim konferencam do vseh vprašanj evro-sredozemskega partnerstva ter da krepi sodelovanje in izmenjavo izkušenj na osnovi treh temeljnih ciljev barcelonskega procesa (1. partnerstvo na področju politike, človekovih pravic in varnosti; 2. sodelovanje na področju ekonomskih, finančnih in socialnih vprašanj ter izobraževanja; 3. spodbujanje kakovosti življenja, izmenjave med civilnimi družbami in kulturno sodelovanje).
Način delovanja:
Evro-mediteranska parlamentarna skupščina se sestaja dvakrat letno na plenarnih zasedanjih, hkrati pa čez leto potekajo zasedanja odborov (Odbor za politične zadeve, varnost in človekove pravice, Odbor za ekonomske, finančne in socialne zadeve ter izobraževanje, Odbor za izboljšanje kakovosti življenja, izmenjavo med civilnimi družbami in za kulturo ter Odbor za pravice žensk v Evro-mediteranskih državah).
Sestava:
Kontakt:
Nazaj na seznam
Nacionalna skupina Interparlamentarne unije v Državnem zboru (NS IPU)
Splošni podatki o Interparlamentarni uniji:
Interparlamentarna unija (IPU) je bila ustanovljena leta 1889 in sodi med najstarejše mednarodne organizacije, ki v svoje vrste združuje parlamente suverenih držav. Sedež organizacije je v Ženevi. Šteje 150 članic, osem mednarodnih parlamentarnih skupščin pa ima status pridruženega člana. Druge regionalne parlamentarne organizacije in združenja sodelujejo z IPU, spremljajo IPU konference in druge dejavnosti kot opazovalci.
Slovenija je bila sprejeta v IPU kot polnopravna članica na 89. konferenci IPU, ki je potekala od 12. do 17. aprila 1993 v New Delhiju.
Namen IPU je krepitev sodelovanja in izmenjava izkušenj med parlamenti in parlamentarci vseh držav, obravnava vprašanj, ki so mednarodnega pomena ter izražanje svojega mnenja o njih z namenom sprožiti akcijo parlamentov in njenih članov za reševanje le-teh. IPU skuša prispevati k zaščiti in promociji človekovih pravic kot temeljnega dejavnika parlamentarne demokracije in razvoja ter izboljšanju poznavanja delovanja parlamentov in razvijanju sredstev za njihovo učinkovito delovanje.
IPU sodeluje tudi z regionalnimi medparlamentarnimi organizacijami ter z vladnimi in nevladnimi mednarodnimi organizacijami ter organizira različna tematska srečanja. IPU podpira tudi cilje in prizadevanja Organizacije Združenih narodov in z njo tesno sodeluje. V letu 2003 je IPU prejela status opazovalke v OZN, oktobra 2006 pa je bila na zasedanju GS OZN sprejeta tudi Resolucija o sodelovanju med OZN in IPU. IPU in OZN s številnimi skupnimi aktivnostmi sodelujeta pri uresničevanju ciljev svojih politik. Te aktivnosti ne vključujejo le OZN samih, temveč tudi rastoče število njihovih specializiranih agencij in programov. Partnerstvo med IPU in OZN se osredotoča predvsem na prednostna področja kot so demokracija (vključno s krepitvijo vloge parlamentov), človekove pravice, pravice žensk in zaščita otrok, pa tudi HIV/AIDS ter trgovina in trajnostni razvoj.
Zasedanja Skupščine IPU:
Skupščina IPU je glavno telo, s pomočjo katerega IPU izraža svoje poglede na različna politična vprašanja predvsem v obliki sprejemanja resolucij.
Zasedanje Skupščine IPU poteka dvakrat letno (spomladi in jeseni). Spomladanski del skupščine poteka vsako leto v drugi državi na povabilo nacionalnega parlamenta, kar omogoča udeležencem, da primerjajo različne kulture in krepijo bilateralne odnose z državo gostiteljico, jesenski del skupščine pa poteka praviloma v Ženevi (razen če Svet IPU ne odloči drugače).
Skupščina IPU izvoli predsednika in podpredsednike, ter poročevalce za vsak odbor. Delo skupščine poteka na plenarnih zasedanjih in v treh stalnih odborih. Osrednja tema spomladanskih plenarnih zasedanj konference je točka z naslovom “Splošna razprava o političnih, ekonomskih in družbenih problemih v svetu”, pri čemer se predhodno določi tema, na katero se razprava osredotoči.
Stalni odbori, v katerih se pripravijo osnutki resolucij, so naslednji:
- Odbor za mir in mednarodno varnost;
- Odbor za trajnostni razvoj, finance in trgovino;
- Odbor za demokracijo in človekove pravice.
Po potrebi se oblikuje tudi dodaten odbor, ki obravnava t.i. nujno temo. Le ta se v večini primerov ukvarja s takrat najbolj aktualno temo v svetu.
Delo Skupščine IPU poteka tudi v naslednjih telesih:
- Odboru za človekove pravice parlamentarcev,
- Odboru za vprašanja Bližnjega Vzhoda,
- Skupini za Ciper,
- Skupini za spodbujanje spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava,
- Svetovalni skupini Odbora za vprašanja Združenih narodov
- Svetovalni skupini za HIV/AIDS
- Koordinacijskemu odboru žensk parlamentark
- Skupni za partnerstvo med spoloma
IPU je na podlagi sprejetih sprememb Statuta začasno ustanovil tudi Odbor za vprašanja Združenih narodov, ki zaseda v okviru jesenskega zasedanja Skupščine IPU (prvič je zasedal v okviru 117. zasedanja IPU, ki je potekalo od 8. do 10. oktobra 2007 v Ženevi).
Zasedanje Sveta IPU:
Svet IPU je plenarno telo, ki sprejema letni program dela in proračun IPU, odloča o sprejemu novih članov, kraju in času konferenc, njenem dnevnem redu (na priporočilo Izvršnega odbora), voli predsednika in generalnega sekretarja, ustanavlja delovna telesa, sprejema Statut in Poslovnik ipd.
Svet IPU obravnava tudi pomembna politična vprašanja ter sprejema tematske resolucije in politične izjave. Predsednik Sveta IPU je po uradni dolžnosti predsednik IPU.
Geopolitične skupine:
Zaradi čim lažjega delovanja se delegacije držav iz iste regije združujejo v geopolitične skupine, ki so neformalna in neobvezna oblika delovanja. Skozi te skupine lahko posamezna država najlaže uveljavlja svoje interese. Geopolitične skupine razpravljajo o stališčih do posameznih tem in vprašanj, do predlogov resolucij, oblikujejo predloge za članstvo v različnih organih IPU iz vrst svojih članic ter oblikujejo skupna stališča do posameznih glasovanj, ki potekajo v okviru delovnih teles IPU ipd.
IPU sestavlja šest Geopolitičnih skupin in sicer: Afriška, Arabska, Evroazijska, Latinskoameriška skupina in Skupina 12+. Slovenija je včlanjena v skupino "12+", ki združuje evropske države - članice Sveta Evrope in nekatere druge razvite države (npr. Kanada, Avstralija, Nova Zelandija).
Nacionalna skupina IPU v Državnem zboru:
Posamezne parlamente na zasedanjih IPU predstavljajo delegacije Nacionalnih skupin parlamentov, ki morajo v skladu s statutom IPU imeti zastopana oba spola . Naloga nacionalnih skupin je med drugim tudi ta, da svoj nacionalni parlament in vlado, seznanjajo z odločitvami in resolucijami IPU ter si prizadevajo k njihovi uresničitvi.
V Nacionalno skupino IPU se v Državnem zboru lahko vključujejo vsi poslanci Državnega zbora. Predsednik nacionalne skupine IPU je po funkciji predsednik Odbora za zunanjo politiko.
Več informacij o Interparlamentarni uniji je mogoče dobiti na www.ipu.org.
Sestava:
Kontakt:
Nazaj na seznam
|
