Zakoni in akti
Zakon je splošni pravni akt, ki v pravni državi ureja pravice in dolžnosti pravnih subjektov, če te niso urejene že v ustavi. Oblikovno in vsebinsko je zakon podrejen ustavi, a hkrati nadrejen vsem drugim pravnim aktom v državi. Zakon sprejme zakonodajni organ (parlament, skupščina, kongres; pri nas Državni zbor) v zakonodajnem postopku. Podzakonski pravni akti so: uredbe, pravilniki, odredbe, navodila.
Na spletnih straneh so na voljo:
- prečiščena besedila zakonov – uradna prečiščena besedila zakonov, ki jih je Državni zbor sprejel po 29. 11. 2002 in so bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, ter neuradna prečiščena besedila od 17. 7. 2007 dalje,
- sprejeti zakoni – zbirka vseh sprejetih zakonov, ki jih je državni zbor sprejel od osamosvojitve 25. 6. 1991 dalje in so bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije,
- sprejeti akti – zbirka sprejetih aktov, ki jih je Državni zbor sprejel po 28. 11. 1996 in so bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije,
- predlogi zakonov – zbirka vloženih predlogov zakonov v tekočem mandatu Državnega zbora (zbirka vsebuje tudi sprejete predloge zakonov, ki še niso objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije),
- obravnave zakonov – konec postopka – vpogled v arhivsko zbirko vseh obravnav predlogov zakonov, ki so bili vloženi v obravnavo po 28. 11. 1996,
- glasovanja – vpogled v skupno in poimensko glasovanje poslank in poslancev o obravnavanih predlogih zakonov in sprejetih zakonih ter predlogih aktov in sprejetih aktih od 27. 10. 2000 dalje (glasovanje o sprejetem zakonu si lahko pogledate pri predlogu zakona v tretji obravnavi, zato za ogled glasovanj izberite možnost predlogi zakonov in aktov),
- predlogi aktov – zbirka vloženih predlogov aktov v tekočem mandatu Državnega zbora (zbirka vsebuje tudi sprejete predloge aktov, ki še niso objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije),
- obravnave aktov – konec postopka – vpogled v arhivsko zbirko vseh obravnav predlogov aktov, ki so bili vloženi v obravnavo po 28. 11. 1996,
- predlogi odlokov – zbirka trenutno vloženih predlogov odlokov v tekočem mandatu Državnega zbora (zbirka vsebuje tudi sprejete predloge odlokov, ki še niso objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije),
- obravnave odlokov – konec postopka – vpogled v arhivsko zbirko vseh obravnav predlogov odlokov, ki so bili vloženi v obravnavo po 28. 11. 1996.
Ustava Republike Slovenije
Slovenija je postala samostojna država 25. junija 1991 s sprejetjem Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem ustavnim aktom, ki je izhodišče slovenskega ustavnega sistema, je Slovenija na svojem ozemlju pravno vzpostavila vrhovno in enotno oblast in prekinila svojo povezavo s takratno Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Dne 23. decembra 1991 je bila nato sprejeta Ustava Republike Slovenije (Ustava RS), ki je, izhajajoč iz Temeljne ustavne listine, kot vrhovni pravni akt nove države določila temelje nove državne oblasti ter položaja posameznikov Republiki Sloveniji.
Ustava RS zagotavlja demokratični politični sistem, s parlamentarno obliko državne oblasti, ter pravno in socialno državo. Med pomembnejšimi ustavnimi načeli so še načelo ljudske suverenosti, načelo delitve oblasti, načelo oziroma pravica do samoodločbe, načelo varstva človekovih pravic ter posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti, načelo ločitve države in verskih skupnosti ter nenazadnje zagotovitev lokalne samouprave. Poleg teh in različnih drugih načel ustava ureja varstvo posameznih človekovih pravic, državno ureditev (predvsem zakonodajno, izvršilno-upravno in sodno oblast), gospodarska in socialna razmerja, javne finance, ustavnost in zakonitost ter postopek za spremembo ustave.
Poleg Ustave RS in omenjene Temeljne ustavne listine tvorijo slovenski ustavni sistem tudi različni ustavni zakoni, in sicer predvsem ustavna zakona za izvedbo Ustave RS in Temeljne ustavne listine ter ustavni zakoni za spremembo ustave. Doslej je bilo sprejetih šest ustavnih zakonov, s katerimi so bile spremenjene oziroma dopolnjene posamezne določbe Ustave RS (dodan je bil novi 3.a člen, spremenjeni oziroma dopolnjeni pa so bili členi 14, 43, 50, 68 in 80). Spreminjanje Ustave RS je zahteven postopek, saj je za vsako spremembo potrebno soglasje najmanj dveh tretjin vseh poslancev Državnega zbora, na posebno zahtevo najmanj 30 poslancev pa mora biti sprejeta sprememba ustave predložena še v dokončno potrditev volivcem na referendum.
Poslovnik Državnega zbora
Poslovnik je splošni pravni akt, ki ureja notranjo organizacijo in postopek dela določenega organa. Način dela in poslovanja Državnega zbora ter uresničevanje pravic poslank in poslancev ureja poslovnik.
Pravica Državnega zbora, da sam sprejema svoj poslovnik, je določena že v ustavi (94. člen), ki določa tudi, da se poslovnik sprejema z dvotretjinsko večino navzočih poslancev; z večino torej, ki je dosti zahtevnejša od večine, ki je potrebna za sprejem večine zakonov.
Posebnosti pri sprejemanju poslovnika, ki pa jih sicer poslovnik posebej ne ureja, izhajajo pa iz posebne narave tega akta, se nanašajo predvsem na pravice predlagati predlog poslovnika, vlaganja amandmajev in podobno. Teh pooblastil ne morejo imeti niti vlada niti volilci, ki sicer imajo pravico do zakonske iniciative.
Pravni red Evropske unije
Državni zbor sodeluje pri oblikovanju stališč Republike Slovenije pri tistih zadevah Evropske unije, ki bi po svoji vsebini v skladu z ustavo in zakoni spadale v njegovo pristojnost. Predloge stališč obravnava Državni zbor v rokih, ki jih zahteva delo v okviru institucij Evropske unije. Prav tako Državni zbor obravnava spremembe pogodb, na katerih temelji Unija. Najmanj enkrat letno Državni zbor razpravlja o stanju v Evropski uniji in položaju Republike Slovenije v njej ter sprejme stališča o političnih usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije. Za obravnavo zadev Evropske unije sta v Državnem zboru pristojna dva odbora: Odbor za zadeve Evropske unije, ki obravnava vse zadeve Evropske unije razen zunanje in varnostne politike Evropske unije, za katero je pristojen Odbor za zunanjo politiko. V postopku obravnave zadev Evropske unije pristojna odbora sodelujeta z ostalimi matičnimi odbori Državnega zbora. |