Nekatere informacije najdete tudi med odgovori na vprašanja državljank in državljanov.
Več informacij preberite tudi v letnem poročilu o delu Državnega zbora, v katerem prikazujemo aktivnosti poslank in poslancev v prvem letu petega mandatnega obdobja, in sicer za obdobje od 15. 10. 2008 do 31. 12. 2009.
Prejemki poslank in poslancev
Kako se oblikuje plača poslanke ali poslanca?
Kakšna je višina mesečnega pavšala, ki ga prejmejo poslanke in poslanci?
Zakaj poslanke in poslanci po prenehanju mandata lahko prejemajo nadomestilo plače in koliko časa ga prejemajo?
Koliko znaša nadomestilo plače poslanke ali poslanca, ki ji/mu je prenehal mandat?
Kdo odloča o tem, ali so poslanke ali poslanci po preteku mandata upravičene/i do nadomestila plače?
Koliko znašajo regres za prehrano, stroški prevoza in nadomestilo za ločeno življenje poslank in poslancev?
Statusne pravice poslank in poslancev
Kakšna je višina sredstev za pokrivanje stroškov delovanja poslanskih pisarn?
Kakšna je strokovna pomoč poslanskim skupinam?
Kakšni so pogoji za izobraževanje poslank in poslancev?
V katerem primeru so poslanke in poslanci upravičeni do dodelitve službenega stanovanja?
Kakšen je postopek oddaje službenih stanovanj za poslanke in poslance?
S koliko in kakšnimi službenimi stanovanji za poslanke in poslance razpolaga Državni zbor?
S katerimi službenimi vozili razpolaga Državni zbor in kdo jih lahko uporablja?
Kolikšna je zgornja meja porabe za poslanke in poslance na službenih mobilnih telefonih?
Ali imajo poslanke in poslanci subvencionirano kosilo oziroma kako se oblikujejo cene storitev restavracije Državnega zbora?
Stroški delovanja Državnega zbora
Za katere mednarodne parlamentarne organizacije Državni zbor plačuje letno članarino in kolikšen je ta prispevek?
Pregled opravljenih del na področju investicij in investicijskega vzdrževanja v zgradbi Državnega zbora za obdobje 2002–2009
O poslankah in poslancih
Ali so poslanke in poslanci sankcionirani, če se ne udeležujejo plenarnih zasedanj in sej delovnih teles?
Katerim poslankam in poslancem je Državni zbor doslej podelil imuniteto?
Kakšen je postopek ustanovitve nove poslanske skupine v Državnem zboru?
Kakšen je delež poslank med poslanci po posameznih mandatnih obdobjih?
Prestopi poslank in poslancev iz ene v drugo poslansko skupino
Kateri poslanci in poslanke so tudi župani?
Volitve in zakonodajni postopek
Pregled udeležbe volivcev na parlamentarnih in predsedniških volitvah v obdobju 1990–2008
Postopek imenovanja ministrov med mandatno dobo Državnega zbora
Kdaj bo predlog zakona, ki je bil sprejet v drugi obravnavi, dokončno sprejet?
Kako se določa vrstni red obravnave predlogov zakonov, če je vloženih več predlogov, ki urejajo isto področje?
Kdaj je objavljen dnevni red seje Državnega zbora in kdaj je znana razporeditev dnevnega reda po posameznih dnevih zasedanja in urah?
Glasovanja, preiskovalne komisije, interpelacije in referendumi
Pregled glasovanj o mandatarjih za sestavo Vlade Republike Slovenije
Pobude in zahteve za razpis referenduma
Kje so objavljeni ali dostopni podatki podpisnikov referendumskih pobud?
Ali je Državni zbor referendum dolžan (avtomatično) razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, Državni svet ali najmanj štirideset tisoč volivcev?
Kaj pomeni, če volivke in volivci zakon na referendumu zavrnejo?
Katere preiskovalne komisije je doslej imenoval Državni zbor?
Pregled interpelacij od sprejetja Ustave Republike Slovenije
Pregled vloženih predlogov v ustavnorevizijskem postopku
Spremljanje sej
Kakšna so pravila za spremljanje sej Državnega zbora v živo za naključne obiskovalce?
Kako se oblikuje plača poslanke ali poslanca?
Odgovor (26. 7. 2010):
Plače funkcionarjev ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/2007-UPB 7, št. 17/2008, št. 58/2008, št. 80/2008 in št. 48/2009), ki v 10. členu določa, da se plače določijo z uvrstitvijo v plačni razred, ter, da je uvrstitev posameznih funkcij v plačne razrede določena v prilogi 3 tega zakona.
Iz priloge 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju izhaja, da so plačni razredi funkcij zakonodajne veje oblasti za:
- predsednika DZ: 65 plačni razred,
- za podpredsednika DZ: 62 plačni razred ter
- za poslanke in poslance: 55-62 plačni razred (plačne razrede v tem razponu določi pristojno delovno telo, to je Mandatno-volilna komisija.
Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je na 35. seji (14. 11. 2007) na podlagi 23. in 26. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005), 10. in 49.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/2007) ter 36. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/2007) sprejela sklep o določitvi plačnih razredov za poslanke in poslance Državnega zbora in o njihovi uvrstitvi v plačne razrede. Ta sklep je bil dopolnjen na 1. nujni seji Mandatno-volilne komisije Državnega zbora, ki je bila 11. 11. 2008.
Sklep ureja prevedbo nominalnega zneska osnovne plače poslank in poslancev Državnega zbora veljavnega na dan 1. 7. 2007 v plačne razrede, določa plačne razrede za poslanke in poslance Državnega zbora in njihovo uvrstitev v plačne razrede.
Sklep določa za poslanke in poslance naslednje plačne razrede:
- poslanec, prva skupina v plačni razred 61,
- poslanec, druga skupina v plačni razred 59,
- poslanec, tretja skupina v plačni razred 57,
- poslanec, četrta skupina v plačni razred 56,
- poslanec, peta skupina v plačni razred 55 in
- poslanec, šesta skupina v plačni razred 54.
Na podlagi priloge 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/2007) se, ob upoštevanju uvrstitve funkcij zakonodajne veje oblasti v plačni podskupini A2 v plačne razrede v razponu od 54 do 65 plačnega razreda, in v okviru določenega razpona za poslanke in poslance od 55 do 62 (šifra funkcije A020120), za poslanke in poslance določijo naslednji plačni razredi:
- poslanec, prva skupina v plačni razred 62,
- poslanec, druga skupina v plačni razred 60,
- poslanec, tretja skupina v plačni razred 58,
- poslanec, četrta skupina v plačni razred 57,
- poslanec, peta skupina v plačni razred 56 in
- poslanec, šesta skupina v plačni razred 55.
Poslanke in poslanci se – glede na stalne dolžnosti v Državnem zboru in njegovih delovnih telesih ter poslanskih skupinah – v skupine uvrstijo takole:
1. poslanec 1. skupina:
Poslanec, ki je vodja poslanske skupine, ki ima nad 20 poslancev.
2. poslanec 2. skupina:
Poslanec, ki je vodja poslanske skupine, ki ima do vključno 20 poslancev; poslanec, ki je predsednik delovnega telesa navedenega v skupini B.
3. poslanec 3. skupina:
Poslanec, ki je predsednik delovnega telesa navedenega v skupini A;
4. poslanec 4. skupina:
Poslanec, ki je namestnik vodje poslanske skupine (poslanska skupina, ki ima nad 20 poslancev, ima dva namestnika; poslanska skupina, ki ima do vključno 20 poslancev, ima enega namestnika) ;
5. poslanec 5. skupina:
Poslanec, ki je podpredsednik delovnega telesa navedenega v skupini B;
6. poslanec 6. skupina:
Poslanec ki je podpredsednik delovnega telesa navedenega v skupini A; ostali poslanci.
Delovna telesa Državnega zbora so razporejena v skupino A in skupino B in sicer:
- Skupina A:
Komisija za poslovnik,
Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti,
Komisija za narodni skupnosti in
Komisija po Zakonu o preprečevanju korupcije.
- Skupina B:
Mandatno-volilna komisija,
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu,
Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb,
Komisija za nadzor drugih javnih financ,
Ustavna komisija,
Odbor za zunanjo politiko,
Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje,
Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj,
Odbor za finance in monetarno politiko,
Odbor za gospodarstvo,
Odbor za zdravstvo,
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide,
Odbor za promet,
Odbor za okolje in prostor,
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Odbor za obrambo,
Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino,
Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj,
Odbor za zadeve Evropske unije in
Preiskovalna komisija.
Plača poslanke ali poslanca se obračunava za povprečno mesečno delovno obveznost v trajanju 174 delovnih ur.
Bruto zneski za posamezne plačne razrede so navedeni v prilogi 1 k Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-N), Uradni list RS, št. 59/10.
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju tudi določa, da funkcionarjem (= velja tudi za poslance) pripada poleg osnovne plače samo dodatek na delovno dobo.
Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev - ZZZPF (Uradni list RS, št. 20/09 in 13/10) pa v 1. členu določa, da se s tem zakonom za omejitev učinkov finančne krize določi začasno znižanje plač funkcionarjev in funkcionark, katerih funkcije so uvrščene v plačno skupino A iz prvega odstavka 7. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 - uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 58/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZAVAR-E, 80/08 in 120/08-odl. US). Na podlagi Zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev - ZZZPF (Uradni list RS, št. 20/09) in Zakona o spremembi Zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev - ZZZPF-A (Uradni list RS, št. 13/10) so plače poslank in poslancev od 1. aprila 2009 do vključno 31. decembra 2010 znižane za znesek v višini 4 % njihove osnovne plače.
Zakon o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju - ZSPJS-M (Uradni list RS, št. 13/10) v 1. členu določa, da se v točki b) šestega odstavka 49.č člena v napovednem besedilu letnica »2009« nadomesti z letnico »2010«, tretja alineja pa se spremeni tako, da se glasi: »1/3 nesorazmerja se odpravi s 1. 10. 2011.«
Kakšna je višina mesečnega pavšala, ki ga prejmejo poslanke in poslanci?
Odgovor (18. 3. 2010):
Mesečni pavšal prejemajo poslanke in poslanci na podlagi 29. člena Zakona o poslancih, ki določa, da ima poslanec pravico do namenskega mesečnega pavšalnega zneska za pokrivanje materialnih stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti kot so obiski v volilni enoti, uporaba prostorov izven prostorov poslanske pisarne, obveščanje o aktivnostih v volilni enoti itd. Poslanci enkrat letno obvestijo Mandatno-volilno komisijo o svojih aktivnostih v volilni enoti. V primeru, da poslanec obvestila ne posreduje v določenem roku, se mu, do izpolnitve te obveznosti, poslanski pavšal ne izplačuje.
Po sklepu Mandatno-volilne komisije z dne 22. 2 2006 znaša osnova za izračun mesečnega pavšala za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije poslanca v zvezi z delom v volilni enoti na dan 31. 12. 2005 neto 90.631 SIT (378,2 €) in se od 1. marca 2006 usklajuje z letno stopnjo inflacije (usklajevanje se izvrši enkrat letno 1. marca). Znesek pavšala, ki ga prejme posamezen poslanec, je odvisen od oddaljenosti stalnega prebivališča poslanca od sedeža Državnega zbora. Poslanci so v zvezi z izplačilom poslanskega pavšala glede na oddaljenost razvrščeni v deset skupin, pri čemer v skladu z veljavno uskladitvijo z letno stopnjo inflacije znesek pavšala v 1. skupini znaša 523,34 €, v zadnji, 10. skupini pa 994,34 €.
Mesečni pavšal za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije poslanca Državnega zbora v zvezi z delom v volilni enoti znaša:
- za poslance, ki imajo stalno bivališče do 30 km od sedeža Državnega zbora Republike Slovenije v višini osnovnega zneska, povečanega za 20 %;
- za poslance, ki imajo stalno bivališče več kot 30 km od sedeža Državnega zbora Republike Slovenije se višina zneska iz prve alinee tega člena poveča na vsakih dodatnih 20 km za 10 %.
V primerih, ko je poslanec izvoljen izven volilne enote, v kateri ima stalno bivališče, se upošteva oddaljenost do sedeža volilne enote, v kateri je izvoljen.
SKUPINA ZNESEK
1. 523,34 €
2. 575,66 €
3. 628,00 €
4. 680,34 €
5. 732,66 €
6. 785,00 €
7. 837,34 €
8. 889,66 €
9. 942,00 €
10. 994,34 €
Zakaj poslanke in poslanci po prenehanju mandata lahko prejemajo nadomestilo plače in koliko časa ga prejemajo?
Odgovor:
Pravico do nadomestila plače ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005-UPB2), ki v 38. členu določa:
(1) Poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto od prenehanja mandata.
(2) Pravica do nadomestila iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev po splošnih predpisih ali po tem zakonu, vendar najdlje še za eno leto.
(3) Čas iz prejšnjih dveh odstavkov se šteje poslancu, ki mu je prenehal mandat, v delovno dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju. Če ima v tem času pravico do letnega dopusta, mu pripada tudi regres za letni dopust, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.
Koliko znaša nadomestilo plače poslanke ali poslanca, ki ji/mu je prenehal mandat?
Odgovor:
V skladu z 38. členom Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005-UPB2) poslanec, ki mu je prenehal mandat, prejema plačo v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo poslanca.
Višina plače posameznega poslanca se oblikuje na podlagi Sklepa Mandatno-volilne komisije o določitvi plačnih razredov za poslance Državnega zbora Republike Slovenije in o njihovi uvrstitvi v plačne razrede z dne 14. 11. 2007 in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/2007), ki v 10. členu določa, da se plače določijo z uvrstitvijo v plačni razred, ter da je uvrstitev posameznih funkcij v plačne razrede določena v prilogi 3 tega zakona.
Poslanec, ki mu je prenehal mandat in uveljavlja pravico do nadomestila plače, prejema nadomestilo v skladu z uvrstitvijo v plačni razred glede na funkcije, ki jih je opravljal v Državnem zboru, ne prejema pa nikakršnih nadomestil, ki so mu pripadala, ko je opravljal funkcijo poslanca (povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, regres za prehrano, nadomestilo za ločeno življenje, mesečni pavšal za pokrivanje stroškov za opravljanje funkcije poslanca v zvezi z delom v volilni enoti ...).
Kdo odloča o tem, ali so poslanke ali poslanci po preteku mandata upravičene/i do nadomestila plače?
Odgovor:
Poslancu, ki mu je prenehal mandat, pripada pravica do nadomestila plače v skladu z 38. členom Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005-UPB2), zato to ni stvar odločitve Državnega zbora oziroma katere druge institucije. Nadomestilo plače so prejeli vsi upravičenci, ki so do izteka posameznega mandata vložili vlogo pri Mandatno-volilni komisiji Državnega zbora.
Koliko znašajo regres za prehrano, stroški prevoza in nadomestilo za ločeno življenje poslank in poslancev?
Odgovor (6. 1. 2010):
Do regresa za prehrano so poslanke in poslanci upravičeni na osnovi 28. člena Zakona o poslancih. Regres za prehrano med delom je določen z Zakonom o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (Uradni list RS, št. 87/97, 9/98 in 48/01) in se spreminja. Na podlagi količnika rasti cen prehrambenih izdelkov se uskladi regres za prehrano med delom, znesek pa objavi minister za delo, družino in socialne zadeve. Zadnja sprememba količnika rasti cen prehrambenih izdelkov je bila objavljena v Uradnem listu št. 71/2008 tako da dnevni znesek nadomestila za prehrano znaša 3,69 €.
Poslanke in poslanci so upravičeni do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela mesečno v višini stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi. Če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi ali če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabiti javnega prevoza, za kilometrino v višini 15 % cene neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov za kilometer.
Poslanka ali poslanec, ki ima službeno stanovanje, je upravičen do nadomestila za ločeno življenje. Nadomestilo od 1. 7. 2008 znaša dalje:
- 140,54 EUR za nadomestilo stroškov stanovanja in
- 171,77 EUR za nadomestilo stroškov prehrane.
Poslanka ali poslanec, ki ima službeno stanovanje, ima pravico tudi do povračila stroškov prevoza ob dela prostih dneh iz kraja, kjer ima poslanec službeno stanovanje, do kraja stalnega bivališča in nazaj, v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.
Kakšna je višina sredstev za pokrivanje stroškov delovanja poslanskih pisarn Državnega zbora?
Odgovor:
V skladu s 35. členom Zakona o poslancih se v volilnih enotah organizirajo poslanske pisarne s potrebnimi strokovnimi in administrativnimi delavci. V skladu s sklepom Mandatno-volilne komisije Državnega zbora (Sklep o organizaciji poslanskih pisarn št. 040-03/89-1 z dne 3. junija 1997) izhaja, da je za vsakega poslanca predvidena ustanovitev poslanske pisarne v eni volilni enoti oz. okraju, v katerem je bil izvoljen. Poslanke in poslanci posredujejo Službi Mandatno-volilne komisije usklajen predlog za organiziranje poslanske pisarne, ki jo bodo uporabljali oz. za organiziranje strokovno-tehnične pomoči.
V kolikor ni dogovora o brezplačni uporabi prostorov (gre za občasno uporabo prostorov za določeno število dni in ur na mesec) gredo za navedene poslanske pisarne obveznosti v zvezi z najemnino in obratovalnimi stroški v breme Državnega zbora. Prostori se, v kolikor je to mogoče, najamejo v prostorih občin oz. upravnih enot – lokacijo predhodno dogovori poslanec. V ta namen je na poslanca mesečno predvidenih 200 € (v mandatu 2004 - 2008 je bilo v ta namen predvidenih 187,78 € na poslanca).
Ostale obveznosti za delovanje poslanskih pisarn pokriva poslanec iz mesečnega pavšala pri pokrivanju stroškov za opravljanje funkcije v volilni enoti. Poslanec lahko ta sredstva izkoristi tudi za pokrivanje stroškov administrativno-tehnične pomoči, vendar je mogoče sredstva uporabiti v ta namen le na podlagi vnaprej sklenjene pogodbe o delu, ki jo sklepa Državni zbor.
Poslanec sredstev za pokrivanje stroškov delovanja poslanske pisarne ne prejme neposredno, temveč Državni zbor za poslanske pisarne na predlog poslanca sklene najemno pogodbo. Najemne pogodbe se sklenejo za določen čas, to je do izteka mandata Državnega zbora, v katerem opravlja poslanec - uporabnik poslanske pisarne - poslansko funkcijo, kar pomeni, da mora Državni zbor za ta čas zagotavljati tudi potrebna sredstva. V primeru večjega števila poslanskih pisarn v volilnem okraju si poslanci le-te organizirajo sami in zanje ne prevzema obveznosti Državni zbor.
Kakšna je strokovna pomoč poslanskim skupinam v Državnem zboru?
Odgovor:
Državni zbor na podlagi 11. člena Odloka o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v službah Državnega zbora (Uradni list RS, št. 50/04) vsaki poslanski skupini zagotavlja sekretarja poslanske skupine, dva strokovna sodelavca in referenta ter na vsakih osem poslancev še po enega referenta; poslanski skupini, ki ima več kot osem poslancev pa se poleg tega na vsakih šest poslancev zagotovi še po enega strokovnega sodelavca.
Poleg tega se na podlagi 12. člena citiranega odloka vsaki poslanski skupini zagotavlja tudi dodatna strokovna pomoč. Za vsakega poslanca pripadajo poslanski skupini sredstva za strokovno pomoč v mesečnem znesku brutto plače podsekretarja, ki po plačni lestvici. ki velja od 1. 7. 2008 dalje, znaša 2.266,28 EUR. Ta sredstva se lahko namenijo za zaposlovanje javnih uslužbencev za določen čas ali za pogodbeno delo. Delovno razmerje se sklene za čas izvršitve dela, vendar ne dlje kot do konca mandata poslanske skupine.
Kakšni so pogoji za izobraževanje poslank in poslancev Državnega zbora?
Odgovor (7. 1. 2010):
Na podlagi Zakona o poslancih je Mandatno-volilna komisija Državnega zbora sprejela Sklep o izobraževanju poslancev (štev. 104-03/01-1/5 z dne 14. 11. 2003) s katerim se ureja način zagotavljanja pogojev za izobraževanje poslancev.
Višina sredstev je določena na posameznega poslanca letno in se zagotavlja poslanskim skupinam glede na število poslancev v poslanski skupini. V letu 2009 so ta sredstva znašala 1.152,00 € na vsakega poslanca na leto, v letu 2010 pa ta sredstva znašajo 1.170,00 €.
Sredstva so namenska in se lahko uporabijo le za:
- seminarje, tečaje(jezikovne, računalniške ...), simpozije, delavnice in druge oblike funkcionalnega izobraževanja,
- nakup učbenikov, strokovne literature in drugih avdio-video izobraževalnih pripomočkov ter
- dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje.
V katerem primeru so poslanke ali poslanci upravičeni do dodelitve službenega stanovanja?
Odgovor:
V skladu s Stanovanjskim pravilnikom Državnega zbora so do dodelitve službenega stanovanja upravičeni poslanci v primeru:
- da ima prosilec, njegov zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti stalno in začasno bivališče oddaljeno nad 60 kilometrov najbližje cestne razdalje od sedeža Državnega zbora,
- da prosilec, njegov zakonec ali oseba s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti v Ljubljani ali v oddaljenosti do 60 kilometrov iz Ljubljane nima primerne lastne stanovanjske hiše oziroma stanovanja,
- da prosilec, njegov zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti v Ljubljani ali v oddaljenosti do 60 kilometrov iz Ljubljane nima sklenjene pisne pogodbe o najemu primernega stanovanja.
Mandatno-volilna komisija Državnega zbora lahko odloči, da so posamezni poslanci ali funkcionarji upravičeni do dodelitve službenega stanovanja tudi, če ne izpolnjujejo pogoje iz prve alinee prejšnjega odstavka, če so v času njihovega mandata nastali težji pogoji na komunikacijah, ki se uporabljajo za prihod v Državni zbor (gradnja avtocest, obnova železniških prog in podobno).
Ob upoštevanju pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena ima pri dodelitvi službenih stanovanj prednost prosilec po naslednjem vrstnem redu:
- stalno bivališče najbolj oddaljeno od Ljubljane,
- neugodne prometne povezave od kraja stalnega bivališča do Ljubljane zaradi katerih mora večkrat prestopati ali mora do najbližjih javnih prevoznih sredstev uporabljati lasten prevoz,
- obseg stalnih obveznosti v Državnem zboru.
Mandatno-volilna komisija Državnega zbora lahko izjemoma po svoji presoji, v upravičenih primerih dodeli službeno stanovanje tudi brez upoštevanja pogojev in meril iz prvega in tretjega odstavka tega člena.
Kakšen je postopek oddaje službenih stanovanj za poslanke ali poslance?
Odgovor:
Na začetku mandata Državnega zbora Mandatno-volilna komisija objavi razpis za oddajo službenih stanovanj v najem in nato, glede na interes, dodeli prosilcem službena stanovanja v najem. Pri dodelitvi, kolikor je mogoče, upošteva izraženo željo prosilca po velikosti in lokaciji službenega stanovanja. Poslanec lahko najemno stanovanje vrne tudi pred iztekom mandata. Poslanec lahko zaprosi za službeno stanovanje tudi med mandatom in mu je dodeljeno, v kolikor je prazno na razpolago.
Poslanec se lahko v dodeljeno stanovanje vseli po podpisu najemne pogodbe. Najemnik in v imenu najemodajalca generalna sekretarka Državnega zbora skleneta najemno pogodbo po izteku roka za vložitev ugovora na vročen sklep o dodelitvi oziroma nedodelitvi službenega stanovanja. Najemna pogodba med poslanci kot najemniki službenih stanovanj in Državnim zborom določa, da mora najemnik najemodajalcu vrniti izpraznjeno stanovanje v petnajstih dneh po prenehanju mandata, razen v primeru, da je bil poslanec ponovno izvoljen. Mandatna doba prejšnjega Državnega zbora se konča s prvo sejo nove sestave Državnega zbora.
S koliko in kakšnimi službenimi stanovanji za poslanke in poslance razpolaga Državni zbor?
Odgovor:
Državni zbor razpolaga z 49 stanovanji za poslanke in poslance.
Vsa stanovanja so v Ljubljani (Dunajska, Einspielerjeva, Gregorčičeva, Igriška, Kolodvorska, Kotnikova, Mali trg; Slomškova, Steletova, Poljanska, Poljanski nasip, Trubarjeva, Vojkova, Ziherlova) in so različnih velikosti (od 19,44 m2 do 68,92 m2). Večina stanovanj, ne pa vsa, imajo urejen parkirni prostor.
Koliko poslanke in poslanci plačujejo za službena stanovanja?
Odgovor:
Stanovanjski pravilnik Državnega zbora v 21. členu določa: Najemnina za službena stanovanja se določa v skladu s predpisano metodologijo za neprofitna stanovanja. Metodologijo za neprofitna stanovanja določa Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/2003 z dne 24. 12. 2003).
Najemniki v opremljenih službenih stanovanjih plačujejo poleg najemnine mesečno obrabnino za opremo v stanovanju, le ta pa ne sme presegati 50% najemnine za stanovanje. Pri določanju višine obrabnine se upošteva starost in obrabljenost pohištva. Najemnik plača tudi delež skupnih obratovalnih stroškov, stroške energetike, telefona ipd.
Skupna vsota najemnine in obrabnine za poslanska stanovanja je v začetku mandata 2008-20012 znašala od okoli 90 evrov (za stanovanje v velikosti 19,44 m²) do okoli 287 evrov (za stanovanje v velikosti 66 m²).
S katerimi službenimi vozili razpolaga Državni zbor in kdo jih lahko uporablja?
Odgovor (23. 7. 2010):
Državni zbor razpolaga z enajstimi službenimi vozili in sicer:
- štirimi protokolarnimi vozili - tri vozila Audi A6 (letnik 2004, 2004 in 2005) in kombi Volkswagen Caravelle za osem oseb (letnik 2005),
- petimi vozili Renault Laguna (tri vozila 2006, dve vozili 2008) in
- dve vozili Škoda Superb (letnik 2009).
Uporabo službenih vozil ureja Navodilo o uporabi službenih vozil Državnega zbora (9. 6. 2005).
Predsednik Državnega zbora pridobi z dnem izvolitve pravico do stalne uporabe službenega voznika z voznikom.
Vozila z voznikom so namenjena prevozu tujih gostov v Sloveniji in poslancem Državnega zbora za službena potovanja v Sloveniji in v tujini. Službeno vozilo z voznikom lahko po vrstnem redu uporabljajo:
• podpredsedniki Državnega zbora,
• vodje poslanskih skupin,
• predsedniki delovnih teles ter
• poslanke in poslanci.
Vozila brez voznika za službene potrebe lahko uporabljajo poslanci in vsi zaposleni v Državnem zboru, ki jim jih po pravilniku o uporabi dodeli v uporabo generalni sekretar Državnega zbora. Poslanskim skupinam se za službene potrebe poslancev dodeli v stalno uporabo po eno službeno vozilo na vsakih dvajset poslancev.
Kolikšna je zgornja meja porabe za poslanke in poslance Državnega zbora na službenih mobilnih telefonih?
Odgovor:
Kot določa 4. člen Sklepa o uporabi službenih mobilnih telefonov in službenih prenosnih računalnikov v Državnem zboru Republike Slovenije (št. 043-03/91-1/31 z dne 4. maj 2007), plačuje Državni zbor mesečne stroške uporabe službenih mobilnih telefonov in stroške uporabe brezžičnega povezovanja s pomočjo SIM kartice na službenih prenosnih računalnikih uporabnikov v okviru letne kvote v naslednjih višinah:
1. Poslankam, poslancem in generalnemu sekretarju do višine 3000 €;
2. Sekretarjem poslanskih skupin do višine 1500 €;
3. Ostalim uslužbencem, ki so jim zaradi narave njihovega dela dodeljeni službeni mobilni telefoni oziroma službeni prenosni racunalniki, do višine 1260 €.
Uporabniki službenih mobilnih telefonov in službenih prenosnih računalnikov imajo za čas, ko so na službeni poti v tujini pravico do dodatne kvote, in sicer do višine 12,5 € za vsak dan službenega potovanja v tujini.
Ali imajo poslanke in poslanci subvencionirano kosilo oziroma kako se oblikujejo cene storitev restavracije Državnega zbora?
Odgovor (20. 4. 2010):
Poslanke in poslanci ter zaposleni v Državnem zboru nimajo subvencioniranih kosil v restavraciji Državnega zbora.
Državni zbor, ki izvaja gostinsko storitev kot lastno dejavnost, oblikuje cenik skladno s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
Prihodki lastne dejavnosti (torej prihodki restavracije) so namenski prihodki proračuna, ki se lahko namenijo samo za pokrivanje določenih odhodkov iz naslova lastne dejavnosti.
Pri oblikovanju cen proizvodov in storitev se v izračunu cene upoštevajo vsi stroški, in sicer:
a) materialni stroški, ki zajemajo:
- neposredne materialne stroške (nakupna vrednost materiala),
- posredne materialne stroške (porabljena energija, voda, stroški tekočega vzdrževanja, porabljeni potrošnji material in drobni inventar in drugi posredni stroški),
b) stroški amortizacije - stroški za investicije, ki znašajo 2 % od skupnih materialnih stroškov,
c) stroški vzdrževanja informacijskega sistema in
d) davek na dodano vrednost.
Restavracija v Državnem zboru ne ustvarja dobička, saj ne gre za pridobitno dejavnost. Posledično so tako cene nižje, kot v zasebnih restavracijah. Restavracija je zasnovana tudi za protokolarne potrebe, tako da v njej pripravljamo tudi protokolarne obede ter s tem privarčujemo pri proračunskih sredstvih za reprezentanco.
Za katere mednarodne parlamentarne organizacije Državni zbor plačuje letno članarino in kolikšen je ta prispevek?Odgovor (31. 8. 2010):
Državni zbor plačuje članarino (vsi podatki so za leto 2009) v Parlamentarni skupščini Nato (9.019 €), v Interparlamentarni uniji (36.600 CHF oz. 27.967 €), v Skupini 12 + v Interparlamentarni uniji (450 GBP oz. 544 €), v Združenju generalnih sekretarjev v Interparlamentarni uniji (400 CHF oz. 306 €), v Parlamentarni skupščini Mediteranskih držav (22.000 €) in v Parlamentarni skupščina OVSE (6.283 €). V ostalih štirih organizacijah, kjer ima Državni zbor svoje stalne delegacije, članarine ne plačuje. Državni zbor plačuje še članarino za stalnega svetovalca v IPEX (837 €) in stalnega predstavnika v COSAC (1.970 €).
Pregled opravljenih del na področju investicij in investicijskega vzdrževanja v zgradbi Državnega zbora za obdobje 2002–2009Odgovor (31. 8. 2010):
2002
- Zamenjava dotrajane pohištvene opreme in obnova poslanskih stanovanj.
- Zamenjava tekačev in preprog v zgradbi Državnega zbora.
- Zamenjava pisarniškega pohištva v nekaterih pisarniških prostorih.
- Začetek prenove elektro inštalacije moči na Šubičevi ulici 4.
- Prilagoditev obstoječe vodovodne inštalacije in kanalizacije za zunanji namakalni sistem.
- Zamenjava oken in žaluzij v drugem nadstropju na Tomšičevi ulici 5.
- Obnova tlakov in namestitev parketa v nekaterih prostorih v pritličju Tomšičeve ulice 5.
- Menjava obtočnih črpalk.
- Začetek obnove lesenih oken na Šubičevi ulici 4.
- Obnova in sanacija strehe v garaži in saniranje dveh ravnih streh na Tomšičevi ulici 5.
- Obnova prostorov na Tomšičevi ulici 5: slikanje sten in stropov, pleskanje vrat in izdelava novih gibs kartonskih predelnih sten.
2003
- Prenova restavracije.
- Prenova elektro inštalacije moči (2. in 3. nadstropje).
- Podopolagarska dela (tekači, brušenje, lakiranje parketa ...).
- Slikopleskarska dela.
- Slikanje s kredo.
- Zamenjava radiatorjev.
- Nadaljevanje obnove oken na Šubičevi ulici 4.
- Klimatizacija in prezračevanje tiskarne in arhiva.
- Oprema za varovanje (dostopna kontrola, namestitev in zamenjava videonadzornih sistemov ...).
- Zamenjava dotrajane pohištvene opreme in obnova poslanskih stanovanj.
2004
- Prenova elektro inštalacije moči na Tomšičevi ulici 5.
- Nadaljevanje obnove lesenih oken na Šubičevi ulici 4 (pritličje, 2. nadstropje).
- Slikanje s kredo.
- Slikopleskarska dela (pritličje, nadstropje Tomšičeva 5).
- Obnova notranjih vrat – 2. in 3. nadstropje na Šubičevi ulici 4.
- Zamenjava črpalk in ventilov na toplotni postaji za izvedbo toplovodnega sistema.
- Izvedba podopolagalskih del v prostorih na Tomšičevi ulici 5 in Beethovnovi ulici 2.
- Zamenjava pohištva v nekaterih pisarnah na Tomšičevi ulici 5.
- Zamenjava dotrajane pohištvene opreme in obnova poslanskih stanovanj.
- Zamenjava zaves v nekaterih prostorih na Tomšičevi ulici 5 in Beethovnovi ulici 4.
- Zamenjava svetil v nekaterih prostorih na Šubičevi ulici 4 in pritličju ter 1. nadstropje na Tomšičevi ulici 5.
- Obnova vhodnega portala na Šubičevi ulici 4.
2005
- Prenova elektro inštalacije na Tomšičevi ulici 5 (2. nadstropje).
- Obnovitev splošne razsvetljave v nekaterih hodnikih na Šubičevi ulici 4.
- Strelovodna napeljava.
- Izvedena varnostna razsvetljava v prostorih na Šubičevi ulici 4.
- Nadaljevanje obnove lesenih oken na Šubičevi ulici 4.
- Zamenjava pohištvene opreme v posameznih prostorih na Šubičevi ulici 4 (mali salon, pisarne).
- Regulacija temperature v prostorih na Šubičevi ulici 4.
- Namestitev omare za hranjenje ključev.
- Sanacija tlakov in kinet v kletnih prostorih Državnega zbora in izvedba ostalih podopolagarskih del na Tomšičevi ulici 5 in na Šubičevi ulici 4.
- Slikanje s kredo.
- Zamenjava dotrajane pohištvene opreme in obnova poslanskih stanovanj.
2006
- Preureditev prostorov v kleti zgradbe Državnega zbora za delo s tajnimi gradivi in za arhiv na Tomšičevi ulici 5.
- Izvedba varnostne razsvetljave po hodnikih in na stopnišču na Tomšičevi ulici 5.
- Nadaljevanje obnove oken na Šubičevi ulici 4.
- Zamenjava pohištvene opreme.
- Predelava prezračevalnega sistema v zgradbi Državnega zbora.
- Popravilo stolov v veliki dvorani Državnega zbora.
- Popravilo vhodne rampe v garaži Državnega zbora ter vhodnega platoja na Tomšičevi ulici 5.
- Zamenjava, brušenje in lakiranje parketa v nekaterih prostorih na Tomšičevi ulici 5 in Šubičevi ulici 4.
- Slikanje sten in stropov ter popravilo konferenčnih miz na Šubičevi ulici 4 (pritličje in 2. nadstropje).
- Namestitev termostatskih ventilov na sistemu radiatorskega ogrevanja na Šubičevi ulici 4.
- Slikanje s kredo.
- Zamenjava dotrajane pohištvene opreme in obnova poslanskih stanovanj.
2007
- Prenova velike, male dvorane in avle ter vhoda na Tomšičevi ulici 5.
- Izvedba postavitve stalne razstave slovenskega parlamentarizma v preddverju velike dvorane Državnega zbora.
- Popravilo vhodnih vrat z nadsvetlobo na Šubičevi ulici 4, Beethovnovi ulici 2 in Tomšičevi ulici 5.
- Nadaljevanje obnove lesenih oken na Šubičevi ulici 4.
- Pleskanje vrat na Šubičevi ulici 4.
- Slikopleskarska dela v posameznih pisarnah, hodnikih in stopniščih.
- Slikanje s kredo.
- Zamenjava dotrajane pohištvene opreme in obnova poslanskih stanovanj.
2008
- Centralno hladilna strojnica.
- Rekonstrukcija visoko in nizko napetostnega dela transformatorske postaje.
- Obnova fasade na Šubičevi ulici 4.
- Nadaljevanje obnove lesenih oken v pritličju in v 1. nadstropju Šubičeve ulice 4 ter Tomšičeve ulice 5.
- Slikopleskarka dela v posameznih pisarnah, hodnikih in stopniščih.
- Izvedba talnih doz v veliki dvorani Državnega zbora za mize sekretarjev poslanskih skupin.
- Slikanje s kredo.
- Zamenjava dotrajane pohištvene opreme in obnova poslanskih stanovanj.
2009
- Popravilo oken in senčil na Tomšičevi ulici 5.
- Podopologarska dela (zamenjava parketa, brušenje,lakiranje, tekači ...).
- Obnova ključavnic.
- Izvedba predelnih sten.
- Sanacija odtočnih cevi meteorne vode in kanalizacijskih cevi.
- Slikopleskarska dela.
- Slikanje s kredo.
- Izvedba drsne stene.
- Izvedba UPS na Tomšičevi 5.
- Ureditev prostorov za shranjevanje koles.
- Zamenjava dotrajane pohištvene opreme in obnova poslanskih stanovanj.
Leto | Investicije v € | Investicijsko vzdrževanje v € | Projekti in načrti v € | Skupaj v € | 2009 | 0 | 178816 | 27769 | 206585 | 2008 | 2764 | 881826 | 128428 | 1013018 | 2007 | 1040489 | 255522 | 125189 | 1421200 | 2006 | 414831 | 357940 | 182666 | 955437 | 2005 | 94223 | 307612 | 29726 | 431561 | 2004 | 249383 | 501941 | 87631 | 838955 | 2003 | 44007 | 410984 | 23554 | 478545 | 2002 | 195654 | 247511 | 49456 | 492621 | 2001 | 1112674 | 386045 | 43732 | 1542451 | 2000 | 1839878 | 66773 | 70341 | 1976992 | 1999 | 121604 | 661206 | 0 | 782810 | 1998 | 201248 | 288077 | 0 | 489325 | 1997 | 546667 | 23782 | 0 | 570449 | 1996 | 1138508 | 159353 | 0 | 1297861 | Skupaj V € | 7.001.930 | 4.727.388 | 768.492 | 12.497.810 |
Ali so poslanke in poslanci Državnega zbora sankcionirani, če se ne udeležujejo plenarnih zasedanj in sej delovnih teles?
Odgovor (12. 4. 2010):
Poslanec se je dolžan udeleževati sej Državnega zbora in njegovih delovnih teles, katerih član je, ter sodelovati pri delu in odločanju v Državnem zboru ter v njegovih delovnih telesih.
Poslanec, ki ne more priti na sejo Državnega zbora oziroma njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika Državnega zbora oziroma predsednika delovnega telesa in navesti razloge, zaradi katerih se ne bo mogel udeležiti seje. (15. člen Zakona o poslancih)
Skupne udeležbe oz. neudeležbe posamezne poslanke in poslanca na sejah Državnega zbora in sejah delovnih teles ne spremljamo. V dneh, ko poteka seja Državnega zbora predsedujoči na začetku seje sporoči, kdo od poslank in poslancev je tisti dan opravičeno odsoten. Ti podatki so objavljeni v magnetogramu vsake seje.
Pristojna služba Državnega zbora ugotavlja le neopravičene odsotnosti s sej, ki se ugotavlja, če pride do prekinitve seje ob tretjem ugotavljanju navzočnosti zaradi nesklepčnosti. To se odvija po Postopku za ugotavljanje odgovornosti poslanca zaradi neopravičene odsotnosti s seje Državnega zbora oziroma delovnega telesa (Mandatno-volilna komisija, 19. september 2002). Ob ugotovljeni neopravičeni odsotni s seje Državnega zbora se tem poslankam in poslancem ustrezno zniža plača in drugi osebni prejemki.
V mandatnem obdobju 2008-2012 je Mandatno-volilna komisija do konca marca 2010 prejela obvestilo generalne sekretarke Državnega zbora o prekinitvi seje Državnega zbora zaradi nesklepčnosti ob tretjem ugotavljanju navzočnoti v treh primerih.
Pregled neupravičeno odsotnih poslank in poslancev (PDF 54 kb)
Neopravičeno odsotnost s sej urejajo tudi: Zakon o poslancih, Poslovnik Državnega zbora ter Postopek za ugotavljanje odgovornosti poslanca zaradi neopravičene odsotnosti s seje Državnega zbora oziroma delovnega telesa (Mandatno-volilna komisija, 19. september 2002).
Katerim poslankam in poslancem je Državni zbor doslej podelil imuniteto?
Odgovor (8. 4. 2010):
Imuniteto poslank in poslancev urejajo Ustava Republike Slovenije (člen 83), Poslovnik Državnega zbora (členi 203–214) in Zakon o poslancih (člena 21–22).
Poimenski seznam obravnavanih zadev v primeru imunitete poslancev obsega ime in priimek poslanke ali poslanca, sklicevanje na imuniteto ter priznanje imunitete in vrsto kazenske zadeve.
Mandatno obdobje 1992–1996:
1. Igor Bavčar
ni se skliceval na imuniteto – DZ je priznal imuniteto
k.d. žaljive obdolžitve (II K 116/92)
2. Benjamin Henigman
- ni se skliceval na imuniteto – DZ je priznal imuniteto
k.d. kršitev temeljnih pravic delavcev, ponareditev ali uničenje poslovnih listin (Kt 96/94)
- se je skliceval na imuniteto – DZ je priznal imuniteto
k.d. žaljive obdolžitve (K 138/95)
3. Ivo Hvalica
- se je skliceval na imuniteto – DZ je priznal imuniteto
k.d. žaljive obdolžitve (K 85/93, I K 455/93, I K 473/93, I K 3/94, I K 43/94 in K 430/95)
4. Jože Jagodnik
- se ni skliceval na imuniteto – DZ je priznal imuniteto
k.d. žaljive obdolžitve (Kt 2264/93)
5. Zmago Jelinčič Plemeniti
- se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. pomoči h k.d. poskusa k.d., napeljevanja h k.d. (II Kt 446/92)
k.d. ogrožanja z nevarnim orod. (II K 479/92)
n. k.d. proizvodnje in prometa z orožjem (II Kt 965/92)
n. k.d. proizvodnje in prometa z orožjem (II Kt 597/92)
k.d. zlorabe zaupanja (Kt 939/93)
- se ni skliceval na imuniteto – DZ je priznal imuniteto
k.d. obrekovanja (I Kt 790/92)
k.d. obrekovanja (II K 344/92)
k.d. razžalitve (Kt 1744/93)
k.d. žaljive obdolžitve (Kt 2156/93)
k.d. izdaje uradne skrivnosti (Kt 2275/94)
k.d. razžalitve (Kt 2185/94)
k.d. žaljive obdolžitve (Kt 400/94)
k.d. obrekovanja (I Kt 82/95)
- se je skliceval na imuniteto – DZ je priznal imuniteto
k.d. žaljive obdolžitve (II K 451/93)
6. mag. Janez Kocjančič
- se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. preprečitve vrnitve na delo (II K 442/92)
k.d. preprečitve vrnitve na delo (I K 28/96)
7. Jožef Kocuvan
- se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. poskusa izdaje nekritega čeka (Kpr 242/93)
8. mag. Igor Omerza
- se ni skliceval na imuniteto – DZ priznal imuniteto
k.d. žaljive obdolžitve (II K 85/92)
9. Lojze Peterle
- se je skliceval na imuniteto – DZ je priznal imuniteto
k.d. žaljive obdolžitve (K 250/95)
10. Marjan Podobnik
- se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. žaljive obdolžitve (K 47/95)
11. Jana Primožič
- se je sklicevala na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. ogrožanja javnega prometa (K 145/93)
12. mag. Jože Protner
- se ni skliceval na imuniteto – DZ je priznal imuniteto
k.d. zlorabe položaja ali pravic odg. oseb (I Kt 554/93)
k.d. sklenitve škodljive pogodbe (I Kt 901/94)
13. dr. Jože Pučnik
- se ni skliceval na imuniteto – DZ je priznal imuniteto
k.d. obrekovanja (I K 301/95)
14. dr. Peter Tancig
- se ni skliceval na imuniteto – DZ je priznal imuniteto
k.d. zlorabe zaupanja (Kt 1305/93)
k.d. zlorabe ur. položaja ali ur. pravic (Kt 2009/94)
- se je skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. zlorabe ur. položaja ali ur. pravic (Kt 1/1327/95)
Mandatno obdobje 1996–2000:
1. Ciril Ribičič
- se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. žaljive obdolžitve (IK 373/96)
2. Jelko Kacin
- se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (K 48/96)
3. Zmago Jelinčič Plemeniti
- se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. razžalitve in k.d. žaljive obdolžitve (K 596/95)
- se je skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi (K 319/95)
- se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. nasilništva (Kt -S 9/98)
4. Jože Zagožen
- se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. žaljive obdolžitve (I K 263/97)
5. Pavel Rupar
- se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. žaljive obdolžitve (Ks 112/98)
- se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. zlorabe ur. položaja ali ur. pravic (Kpr 195/98)
- se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. obrekovanja (K 118/99-2)
- se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. žaljive obdolžitve (K 332/98)
6. Janez Janša
- se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. lahke telesne poškodbe in k.d. poškodovanja tuje stvari (I K 442/98)
7. Jakob Presečnik
- se je skliceval na imuniteto – DZ je priznal imuniteto
k.d. zlorabe pooblastil (Kt 121/95-R/S)
8. Franc Pukšič
- se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. žaljive obdolžitve (IK 605/99)
Mandatno obdobje 2000–2004:
1. Pavel Rupar
- se je skliceval na imuniteto – DZ je priznal imuniteto
k.d. obrekovanja (K 118/99-28)
- se je skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic (K 92/2000-54)
2. Zmago Jelinčič Plemeniti
se je skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. nasilništva (I K 546/98)
3. Jožef Jerovšek
se je skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. ogrožanja varnosti pri delu (Kpr 70/2001)
4. dr. Slavko Gaber
se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. žaljive obdolžitve (I K 441/99)
5. Franc Pukšič
se je skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. žaljive obdolžitve (II K 607/2001)
6. Zmago Jelinčič Plemeniti
se je skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. nasilništva (I K 546/98)
7. Jerica Mrzel
se je sklicevala na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. grdega ravnanja, k.d. ogrožanja varnosti in k.d. poškodovanja tuje stvari (II K 292/2000)
8. Anton Anderlič
se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. žaljive obdolžitve (I K 92/2003)
9. Zmago Jelinčič -Plemeniti
se je skliceval na imuniteto – DZ je priznal imuniteto
k.d. poškodovanja tuje stvari (I K 655/2002)
Mandatno obdobje 2004–2008:
1. Zmago Jelinčič Plemeniti
se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k.d. pomoči h kaznivemu dejanju poskusa umora (K 341/2002)
2. Dimitrij Kovačič
se ni skliceval na imuniteto- DZ ni priznal imunitete
k.d. žaljive obdolžitve ( K 341/2002)
3. Alojz Sok
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k.d. obrekovanja (KT (0)660/03/ZL-dm)
4. Pavel Rupar
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k.d. zlorabe uradnega položaja, ponareditve poslovnih listin, dejanja jemanja podkupnine, ogrožanja varnosti (KT (1)248/04-16)
5. Pavel Rupar
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k.d. zlorabe uradnega položaja (Kt (1)248/04-3)
6. Pavel Rupar
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k. d. ogrožanja z nevarnim sredstvom pri prepiru ali pretepu (KT (0)152/05-3)
7. Pavel Rupar
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k.d. obrekovanja (K 206/2003)
8. Breda Pečan
se ni sklicevala na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k.d. zlorabe uradnega položaja (KT 167/05 BMR)
9. Martin Mikolič
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k.d. zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (Kpr. 292/2003)
10. Janko Veber
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k.d. nevestnega dela v službi (Kt/0/116/05-Bš/ld)
11. Zmago Jelinčič Plemeniti
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k.d. prikrivanja (Kt(1) 5466/06-BU-mš
12. Zmago Jelinčič Plemeniti
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k.d. žaljive obdolžitve (I K 420/2006)
13. Zmago Jelinčič Plemeniti
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k.d. razžalitve (l K 390/2006)
Mandatno obdobje 2008–2012:
1. dr. Matej Lahovnik
se ni skliceval na imuniteto – DZ ni priznal imunitete
k. d. razžalitve (K 47/2008)
2. Janko Veber
se ni skliceval na imunitete - DZ ni priznal imunitete
k. d. hujskanje k upiranju (K 100/2007-7)
3. mag. Radovan Žerjav
se ni skliceval na imunitete - DZ ni priznal imunitete
k. d. obrekovanja (II K 283/2008)
4. Vili Trofenik
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k. d. žaljive obdolžitve (KT (1) 1353/08/MB-dm)
5. Zmago Jelinčič Plemeniti
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k. d. razžalitve po členu (I K 3902/06)
6. Srečko Prijatelj
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k. d. izsiljevanja ter k. d. nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva (Kpr 32/2010)
7. Srečko Prijatelj
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k. d. napeljevanja k nedovoljenemu sprejemanju daril, k.d. napeljevanju k dajanju daril, dve k.d. poskusa izsiljevanja (KT (1192/09) 234/10)
8. Srečko Prijatelj
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k. d. poskusa izsiljevanja (KT 234/10)
9. Srečko Prijatelj
se ni skliceval na imuniteto - DZ ni priznal imunitete
k. d razžalitve /II Ks 28452/10 (Ks 198/109)
Kakšen je postopek ustanovitve nove poslanske skupine v Državnem zboru?
Odgovor:
Pogoje za ustanovitev nove poslanske skupine določa Poslovnik Državnega zbora v členih od 28. do 31. Izpolnjevanje pogojev pisno ugotovi predsednik Državnega zbora, lahko tudi po posvetu na kolegiju vodij poslanskih skupin. Po pisni ugotovitvi je oblikovana nova poslanska skupina.
Kakšen je delež poslank po posameznih mandatnih obdobjih?
Odgovor:
Seznam poslank v Državnem zboru v vseh petih mandatnih obdobjih
I. mandatno obdobje: 1992–1996
1. Ljerka BIZILJ, neodvisna poslanka
(od 22. 6. 1995 opravljala funkcijo poslanke namesto dr. Dimitrija Rupla)
2. Vida ČADONIČ-ŠPELIČ, SKD
(Državni zbor je potrdil njen mandat poslanke na seji dne 23. 2 1993 namesto Lojzeta Peterleta, ki na podlagi prvega
odstavka 14. člena Zakona o poslancih funkcije poslanca ni mogel opravljati. Državni zbor je na seji dne 31. 10. 1994
ugotovil, da teh razlogov ni več, zato ji je s tem dnem prenehal mandat poslanke.)
3. Polonca DOBRAJC, SNS
4. Metka KARNER-LUKAČ, SLS
5. Mateja KOŽUH-NOVAK, ZL
6. Mihaela LOGAR, SLS
7. Irena OMAN, SNS, SSP, SLS
8. Breda PEČAN, ZL
9. Vika POTOČNIK, LDS
10. Maria POZSONEC, madžarska narodna skupnost
11. Jana PRIMOŽIČ, SKD
12. Danica SIMŠIČ, D–DS
13. Nada SKUK, SKD
14. Jadranka ŠTURM-KOCJAN, LDS
II. mandatno obdobje: 1996–2000
1. dr. Vida ČADONIČ ŠPELIČ, SLS+SKD
(od 20. 6. 2000 opravljala funkcijo poslanke namesto Lojzeta Peterleta)
2. Polonca DOBRAJC, SNS, samostojna poslanka
(7. 6. 2000 so jo izključili iz poslanske skupine, nato postane samostojna poslanka)
3. Dr. Helena HREN-VENCELJ, SKD, SLS+SKD
4. Majda Ana KREGELJ-ZBAČNIK, SDS
5. Darja LAVTIŽAR-BEBLER, LDS
6. Darinka MRAVLJAK, SLS, SLS+SKD
7. Eda OKRETIČ-SALMIČ, DeSUS
samostojna poslanka (7. 6. 2000 so jo izključili iz poslanske skupine, nato postane samostojna poslanka)
8. Maria POZSONEC, madžarska narodna skupnost
9. Nada SKUK, SLS+SKD
(od 17. 2. 2000 opravlja funkcijo poslanke namesto poslanca mag. Miroslava Mozetiča, ki mu je prenehal mandat)
10. Stana STOPAR, LDS
(od 20. 1. 2000 opravljala funkcijo poslanke namesto Jožefa Školča)
11. Irena VIRANT, SDS
(od 20. 6. 2000 opravljala funkcijo poslanke namesto Janeza Janše)
III. mandatno obdobje: 2000–2004
1. Sonja AREH LAVRIČ, SNS
2. Dr. Lucija ČOK, LDS
(30. 11. 2000 imenovana za ministrico za šolstvo in šport oz.
11. 1. 2001 za ministrico za šolstvo, znanost in šport; 20. 12. 2002 prenehanje mandata poslanke.
3. Silva ČRNUGELJ, ZLSD
4. Darja LAVTIŽAR BEBLER, LDS
(22. 7. 2004 potrjen mandat poslanke namesto Jelka Kacina)
5. Lidija MAJNIK, LDS
6. Jerica MRZEL, ZLSD
(od 27. 1. 2003 opravlja funkcijo poslanke namesto dr. Rada Bohinca)
7. Irma PAVLINIČ KREBS, LDS
8. Breda PEČAN, ZLDS
(22. 7. 2004 potrjen mandat poslanke namesto Boruta Pahorja)
9. mag. Majda POTRATA, ZLSD
10. Maria POZSONEC, madžarska narodna skupnost
11. Danica SIMŠIČ, ZLSD
(izvoljena za županjo Mestne občine Ljubljana, 20. 12. 2002 prenehanje mandata poslanke)
12. Stanislava STOPAR, LDS
(od 11. 4. 2001 opravljala funkcijo poslanke namesto mag. Antona Ropa)
13. Majda ŠIRCA, LDS
14. Marija Ana TISOVIC, NSi
15. Cveta ZALOKAR ORAŽEM, LDS
16. Majda ZUPAN, NSi
IV. mandatno obdobje: 2004–2008
1. Polonca DOBRAJC, SDS
(11. 9. 2007 je prenehala opravljati funkcijo poslanke namesto mag. Andreja Bručana)
2. Eva IRGL, SDS
3. Alenka JERAJ, SDS
4. Mojca KUCLER DOLINAR, NSi
(od 1. 10. 2007 ne opravlja več poslanske funkcije zaradi imenovanja za ministrico za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo)
5. Darja LAVTIŽAR BEBLER, LDS, SD
6. Breda PEČAN, SD
7. mag. Majda POTRATA, SD
8. Maria POZSONEC, madžarska narodna skupnost
9. Majda ŠIRCA, LDS, NP
10. Marjetka UHAN, NSi
11. Cveta ZALOKAR ORAŽEM, LDS, NP, ZARES
12. Majda ZUPAN, NSi
(od 22. 10. 2007 opravlja funkcijo poslanke namesto poslanke Mojce Kucler Dolinar)
13. Barbara ŽGAJNER TAVŠ, SNS, LIPA
V. mandatno obdobje: 2008–2012
1. mag. Julijana BIZJAK MLAKAR, SD
(od 15. 7. 2009 opravlja funkcijo poslanke namesto umrlega poslanca Aleksandra Ravnikarja)
2. Renata BRUNSKOLE, SD
3. dr. Andreja ČRNAK MEGLIČ, SD
4. Silva ČRNUGELJ, SD
(od 16. 12. 2008 opravlja poslansko funkcijo namesto dr. Igorja Lukšiča)
5. Eva IRGL, SDS
6. Alenka JERAJ, SDS
7. Janja KLASINC, SD
8. Katarina KRESAL, LDS
(od 21. 11. 2008 ne opravlja več poslanske funkcije, ker je bila imenovana za ministrico za notranje zadeve)
9. Darja LAVTIŽAR BEBLER, SD
10. Breda PEČAN, SD
11. mag. Majda POTRATA, SD
12. Majda ŠIRCA RAVNIKAR, ZARES
(od 21. 11. 2008 ne opravlja več poslanske funkcije, ker je bila imenovana za ministrico za kulturo)
13. Andreja RIHTER, SD
14. Cveta ZALOKAR ORAŽEM, ZARES
(od 16. 12. 2008 opravlja poslansko funkcijo namesto Gregorja Golobiča)
15. Melita ŽUPEVC, SD
Pregled po mandatnih obdobjih in delež poslank ob koncu mandata:
Mandatno obdobje | Število poslank ob koncu mandata | Število vseh poslank in poslancev | Delež poslank (v %) | 1992–1996 | 13 | 90 | 14,4 | 1996–2000 | 11 | 90 | 12,2 | 2000–2004 | 14 | 90 | 15,5 | 2004–2008 | 11 | 90 | 12,2 |
Slika kaže stanje števila poslank ob izvolitvi oz. na začetku posameznega mandata.
Poslanke 5. sklica Državnega zbora na ustanovni seji Državnega zbora (15. 10. 2008): Alenka Jeraj, Majda Širca Ravnikar, Eva Irgl, Janja Klasinc, Darja Lavtižar Bebler, Breda Pečan, mag. Majda Potrata, dr. Andreja Črnak Meglič, mag. Andreja Rihter, Renata Brunskole, Melita Župevc in Katarina Kresal (od leve proti desni).
Prestopi poslank in poslancev iz ene v drugo poslansko skupino
Odgovor (12. 1. 2010):
MANDAT 1992–1996
* Državni zbor se je oblikoval 23. 12. 1992.
Igor Bavčar
Najprej* je bil član Poslanske skupine Demokratov.
Član Poslanske skupine LDS je postal 17. 5. 1994.
Ljerka Bizilj
/Državni zbor je potrdil njen mandat poslanke na seji 22. 6. 1995 namesto dr. Rupla./
Do 1. 2. 1996 je bila članica Poslanske skupine LDS.
Do konca mandata je bila samostojna poslanka.
dr. France Bučar
Do 6. 4. 1994 je bil član Poslanske skupine Demokratov, ki se je nato preimenovala v Poslansko skupino Demokratske stranke Slovenije.
Brane Eržen
Najprej je bil član Poslanske skupine SNS.
Od 21. 1. 1993 do 20. 2. 1995 je bil član Samostojne poslanske skupine.
Od 20. 2. 1995 do 1. 12. 1995 je bil neodvisni poslanec.
Od 1. 12. 1995 do konca mandata je bil član Skupine samostojnih poslancev.
mag. Janez Jug
/Državni zbor je potrdil njegov mandat poslanca na seji 5. 10. 1993 namesto Jaše Zlobca./
Najprej je bil član Poslanske skupine LDS.
Od 23. 7. 1996 do konca mandata je bil samostojni poslanec.
Jožef Kopše
Do 10. 11. 1995 je bil član Poslanske skupine SNS.
Od 10. 11. 1995 do konca mandata je bil član Skupine samostojnih poslancev.
Bojan Korošec
Najprej je bil član Poslanske skupine ZELENI Slovenije, ki se je 23. 3. 1993 preimenovala v Poslansko skupino ZELENI-ESS.
Ta poslanska skupina se je nato 4. 5. 1994 preimenovala v Poslansko skupino ZELENI/LDS.
Sašo Lap
Najprej je bil član Poslanske skupine SNS.
Od 21. 1. 1993 do 12. 4. 1994 je bil član Samostojne poslanske skupine.
Od 12. 4. 1994 do konca mandata je bil član Poslanske skupine SND.
Andrej Lenarčič
Do 30. 7. 1993 je bil član Poslanske skupine SNS.
Od 20. 9. 1993 do 6. 4. 1994 je bil član Poslanske skupine Demokratov.
Od 10. 11. 1995 je bil član Poslanske skupine Demokratske stranke Slovenije.
Mandat je končal kot član Skupine samostojnih poslancev.
Štefan Matuš
Najprej je bil član Poslanske skupine SNS.
Od 21. 1. 1993 do 15. 2. 1993 je bil član Samostojne poslanske skupine.
Od 15. 2. 1993 do konca mandata je bil član Poslanske skupine SLS.
Irena Oman
Najprej je bila članica Poslanske skupine SNS.
Od 21. 1. 1993 do 20. 2. 1995 je bila članica Samostojne poslanske skupine.
Od 7. 3. 1995 do konca mandata je bila članica Poslanske skupine SLS.
mag. Igor Omerza
Najprej* je bil član Poslanske skupine Demokratov.
Član Poslanske skupine LDS je postal 17. 5. 1994.
Tone Peršak
Do 6. 4. 1994 je bil član Poslanske skupine Demokratov, ki se je nato preimenovala v Poslansko skupino Demokratske stranke Slovenije.
Marijan Poljšak
Najprej je bil član Poslanske skupine SNS.
Od 21. 1. 1993 do 12. 4. 1994 je bil član Samostojne poslanske skupine.
Od 12. 4. 1994 do 13. 3. 1995 je bil član Poslanske skupine SND.
Od 13. 3. 1995 do konca mandata je bil član Skupine samostojnih poslancev.
Janko Predan
Najprej je bil član Poslanske skupine ZELENI Slovenije, ki se je 23. 3. 1993 preimenovala v Poslansko skupino ZELENI-ESS.
Ta poslanska skupina se je nato 4. 5. 1994 preimenovala v Poslansko skupino ZELENI/LDS.
dr. Dimitrij Rupel
Najprej je bil član Poslanske skupine Demokratov.
Član Poslanske skupine LDS je bil od 17. 5. 1994.
Danica Simšič
Do 6. 4. 1994 je bila članica Poslanske skupine Demokratov, ki se je nato preimenovala v Poslansko skupino Demokratske stranke Slovenije.
Marjan Stanič
Najprej je bil član Poslanske skupine SNS.
Od 21. 1. 1992 do 12. 4. 1994 je bil član Samostojne poslanske skupine.
Od 12. 4. 1994 do konca mandata je bil član Poslanske skupine SND.
dr. Leo Šešerko
Najprej je bil član Poslanske skupine ZELENI Slovenije, ki se je 23. 3. 1993 preimenovala v Poslansko skupino ZELENI-ESS.
Ta poslanska skupina se je nato 4. 5. 1994 preimenovala v Poslansko skupino ZELENI/LDS.
dr. Peter Tancig
Najprej je bil član Poslanske skupine ZELENI Slovenije, ki se je 23. 3. 1993 preimenovala v Poslansko skupino ZELENI-ESS.
Ta poslanska skupina se je nato 4. 5. 1994 preimenovala v Poslansko skupino ZELENI/LDS.
Vladimir Topler
Najprej je bil član Poslanske skupine ZELENI Slovenije, ki se je 23. 3. 1993 preimenovala v Poslansko skupino ZELENI-ESS.
Ta poslanska skupina se je nato 4. 5. 1994 preimenovala v Poslansko skupino ZELENI/LDS.
Ivan Verzolak
Najprej je bil član Poslanske skupine SNS.
Od 29. 3. 1994 do 20. 2. 1995 je bil član Samostojne poslanske skupine.
Od 20. 2. 1995 do konca mandata je bil član Poslanske skupine SND.
Janez Vindiš
/Državni zbor je potrdil njegov mandat poslanca na seji 25. 2. 1994 namesto dr. Ludvika Toplaka./
Najprej je bil član Poslanske skupine SLS.
Od 9. 9. 1996 do konca mandata je bil član Poslanske skupine SKD.
MANDAT 1996–2000
* Državni zbor se je oblikoval 27. 11. 1996.
Opomba:
- 6. 6. 2000 sta se Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke in Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov združili v Poslansko skupino SLS+SKD Slovenska ljudska stranka.
Ciril Pucko,
Najprej* je bil član Poslanske skupine SKD.
Od 8. 1. 1997 do konca mandata je bil samostojni poslanec.
Eda Okretič Salmič
Do 7. 6. 2000 je bila članica Poslanske skupine DeSUS.
Od 7. 6. 2000 do konca mandata je bila samostojna poslanka.
Polonca Dobrajc
Do 7. 6. 2000 je bila članica Poslanske skupine SNS.
Od 7. 6. 2000 do konca mandata je bila samostojna poslanka.
MANDAT 2000–2004
* Državni zbor se je oblikoval 22. 10. 2000.
Opombi:
- 15. 3. 2002 se je Poslanska skupina SLS+SKD preimenovala v Poslansko skupino Slovenska ljudska stranka (Poslanska skupina SLS).
- 19. 9. 2003 se je Poslanska skupina SDS (Socialdemokratska stranka Slovenije) preimenovala v Poslansko skupino SDS (Slovenska demokratska stranka).
Franc Čebulj
Najprej* je bil član Poslanske skupine SDS.
Od 14. 12. 2001 do 3. 2. 2003 je bil samostojni poslanec.
Od 4. 2. 2003 je bil član Poslanske skupine SLS.
mag. Marko Diaci
Najprej je bil član Poslanske skupine SMS.
Od 2. 9. 2004 je bil samostojni poslanec.
Peter Levič
Najprej je bil član Poslanske skupine SMS.
Od 2. 9. 2004 je bil samostojni poslanec.
dr. Dimitrij Rupel
Od 27. 10. 2000 do 30. 11. 2000 je bil član Poslanske skupine LDS.
Od 30. 11. 2000 je opravljal funkcijo ministra.
Od 6. 7. 2004 do 7. 7. 2004 je bil samostojni poslanec.
Od 8. 7. 2004 je bil član Poslanske skupine SDS.
Igor Štemberger
Najprej je bil član Poslanske skupine SMS.
Od 1. 5. 2004 je bil samostojni poslanec.
Bogomir Vnučec
Najprej je bil član Poslanske skupine SMS.
Od 2. 9. 2004 je bil član Poslanske skupine SDS.
MANDAT 2004–2008
* Državni zbor se je oblikoval 22. 10. 2004.
dr. Matej Lahovnik
Najprej je bil član Poslanske skupine Poslanski klub LDS (do 25. 1. 2007).
Od 25. 1. 2007 do 27. 2. 2007 je bil nepovezani poslanec.
Od 27. 2. 2007 je bil član Poslanske skupine nepovezanih poslancev** (Poslanska skupina NP).
Od 12. 10. 2007 je bil član Poslanske skupine Zares***.
** Poslanska skupina nepovezanih poslancev je bila ustanovljena 27. 2. 2007.
*** Poslanska skupina Zares je bila ustanovljena 12. 10. 2007.
dr. Pavel Gantar
Najprej je bil član Poslanske skupine Poslanski klub LDS (do 22. 2. 2007).
Od 27. 2. 2007 je bil član Poslanske skupine nepovezanih poslancev (Poslanska skupina NP).
Od 12. 10. 2007 je bil član Poslanske skupine Zares.
Alojz Posedel
Najprej je bil član Poslanske skupine Poslanski klub LDS (do 22. 2. 2007).
Od 27. 2. 2007 je bil član Poslanske skupine nepovezanih poslancev (Poslanska skupina NP).
Od 12. 10. 2007 je bil član Poslanske skupine Zares.
Davorin Terčon
Najprej je bil član Poslanske skupine Poslanski klub LDS (do 22. 2. 2007).
Od 27. 2. 2007 je bil član Poslanske skupine nepovezanih poslancev (Poslanska skupina NP).
Od 12. 10. 2007 je bil član Poslanske skupine Zares.
Majda Širca
Najprej je bila članica Poslanske skupine Poslanski klub LDS (do 2. 3. 2007).
Od 2. 3. 2007 je bila članica Poslanske skupine nepovezanih poslancev (Poslanska skupina NP).
Od 12. 10. 2007 je bila članica Poslanske skupine Zares.
Cvetka Zalokar Oražem
Najprej je bila članica Poslanske skupine Poslanski klub LDS (do 2. 3. 2007).
Od 2. 3. 2007 je bila članica Poslanske skupine nepovezanih poslancev (Poslanska skupina NP).
Od 12. 10. 2007 je bila članica Poslanske skupine Zares.
mag. Milan M. Cvikl
Najprej je bil član Poslanske skupine Poslanski klub LDS (do 19. 3. 2007).
Od 21. 3. 2007 je bil član Poslanske skupine SD.
Darja Lavtižar Bebler
Najprej je bila članica Poslanske skupine Poslanski klub LDS (do 19. 3. 2007).
Od 21. 3. 2007 je bila članica Poslanske skupine SD.
dr. Marko Pavliha
Najprej je bil član Poslanske skupine Poslanski klub LDS (do 19. 3. 2007).
Od 21. 3. 2007 je bil član Poslanske skupine SD.
mag. Anton Rop
Najprej je bil član Poslanske skupine Poslanski klub LDS (do 19. 3. 2007).
Od 21. 3. 2007 je bil član Poslanske skupine SD.
Vili Trofenik
Najprej je bil član Poslanske skupine Poslanski klub LDS (do 28. 3. 2007).
Od 28. 3. 2007 je bil član Poslanske skupine nepovezanih poslancev (Poslanska skupina NP).
Od 12. 10. 2007 je bil član Poslanske skupine Zares.
dr. Slavko Gaber
Najprej je bil član Poslanske skupine Poslanski klub LDS (do 30. 3. 2007).
Od 30. 3. 2007 do konca mandata je bil nepovezani poslanec.
Sašo Peče
Najprej je bil član Poslanske skupine SNS (do 9. 1. 2008).
Od 9. 1. 2008 do 14. 1. 2008 je bil nepovezani poslanec.
Od 14. 1. 2008 do 14. 3. 2008 je bil član Poslanske skupine nepovezanih poslancev**.
Od 14. 3. 2008 do konca mandata je bil član Poslanske skupine LIPA***.
** Poslanska skupina nepovezanih poslancev je bila ustanovljena 14. 1. 2008.
*** Poslanska skupina Lipa je bila ustanovljena 14. 3. 2008.
Boštjan Zagorac
Najprej je bil član Poslanske skupine SNS (do 9. 1. 2008).
Od 9. 1. 2008 do 14. 1. 2008 je bil nepovezani poslanec.
Od 14. 1. 2008 do 14. 3. 2008 je bil član Poslanske skupine nepovezanih poslancev**.
Od 14. 3. 2008 do konca mandata je bil član Poslanske skupine LIPA***.
Barbara Žgajner Tavš
Najprej je bila članica Poslanske skupine SNS (do 9. 1. 2008).
Od 9. 1. 2008 do 14. 1. 2008 je bila nepovezana poslanka.
Od 14. 1. 2008 do 14. 3. 2008 je bila članica Poslanske skupine nepovezanih poslancev**.
Od 14. 3. 2008 do konca mandata je bila članica Poslanske skupine LIPA***.
mag. Janez Drobnič
Najprej je bil član Poslanske skupine NSi.
Od 3. 12. 2004 je opravljal funkcijo ministra.
Od 1. 12. 2006 je zopet opravljal funkcijo poslanca.
Od 5. 12. 2006 je bil član Poslanske skupine NSi (do 12. 6. 2008).
Od 12. 6.2008 do konca mandata je bil nepovezani poslanec.
MANDAT 2008–2012
* Državni zbor se je oblikoval 15. 10. 2008.
Franc Pukšič
Najprej je bil član Poslanske skupine SDS (do 24. 11. 2008).
Od 28. 11. 2008 je bil nepovezani poslanec.
Od 5. 10. 2009 je član Poslanske skupine SLS.
Vili Rezman
Najprej je bil član Poslanske skupine DeSUS (do 1. 12. 2009).
Od 1. 12. 2009 je nepovezani poslanec.
Mag. Franc Žnidaršič
Najprej je bil član Poslanske skupine DeSUS (do 1. 12. 2009).
Od 1. 12. 2009 je nepovezani poslanec.
Kateri poslanci in poslanke so tudi župani?Odgovor (28. 7. 2010):
ime in priimek poslanska skupina župan/županja občine
Matjaž Han SD RADEČE
Janko Veber SD KOČEVJE
Tom Tomaž Mencinger SD JESENICE
Mirko Brulc SD NOVA GORICA
Anton Kampuš SD GORNJA RADGONA
Renata Brunskole SD METLIKA
Alan Bukovnik SD RADLJE OB DRAVI
Danijel Krivec SDS BOVEC
Mag. Štefan Tisel SDS ŠENTJUR
Milan Čadež SDS GORENJA VAS
Darko Menih SDS ŠOŠTANJ
Zvonko Lah SDS MIRNA PEČ
Lojze Posedel ZARES ŽALEC
Vili Rezman nepovezani poslanec RUŠE
Matjaž Zanoškar DeSUS SLOVENJ GRADEC
Franc Jurša DeSUS LJUTOMER
Bogdan Barovič SNS TRBOVLJE
Franc Bogovič SLS KRŠKO
Janez Ribič SLS DUPLEK
Miran Jerič LDS HRASTNIK
Mag. Borut Sajovic LDS TRŽIČ
Milan Gumzar LDS BENEDIKT
Franc Pukšič SLS DESTRNIK Pregled udeležbe volivcev na parlamentarnih in predsedniških volitvah v obdobju 1990–2008Odgovor (18. 1. 2010):
Volitve v Skupščino Republike Slovenije oziroma Državni zbor
1990
Družbeno politični zbor: udeležba 1.241.212 (ni podatka o številu volilnih upravičencev)
Zbor združenega dela: udeležba 74,30 % (od 992.922 volilnih upravičencev jih glasuje 737.704 volivcev)
Zbor občin: udeležba 81,8 % (od 1.853.908 volilnih upravičencev jih glasuje 1.516.469 volivcev)
1992
85,84 % (od 1.491.374 volilnih upravičencev jih glasuje 1.280.2439 volivcev)
italijanska narodna skupnost: od 1.913 volilnih upravičencev jih glasuje 1.599 volivcev
madžarska narodna skupnost: od 6.838 volilnih upravičencev jih glasuje 5.145 volivcev
1996
73,70 % (od 1.542.218 volilnih upravičencev jih glasuje 1.136.679 volivcev)
italijanska narodna skupnost: od 2.604 volilnih upravičencev jih glasuje 1.707 volivcev
madžarska narodna skupnost: od 6.229 volilnih upravičencev jih glasuje 4.079 volivcev
2000
70,37 % (od 1.586.695 volilnih upravičencev jih glasuje 1.116.423 volivcev)
italijanska narodna skupnost: od 2.753 volilnih upravičencev jih glasuje 1.500 volivcev
madžarska narodna skupnost: od 7.181 volilnih upravičencev jih glasuje 4.622 volivcev
2004
60,64 % (od 1.634.402 volilnih upravičencev jih glasuje 991.263 volivcev)
italijanska narodna skupnost: od 2.741 volilnih upravičencev jih glasuje 1.162 volivcev
madžarska narodna skupnost: od 6.590 volilnih upravičencev jih glasuje 3.592 volivcev
2008
63,10 % (od 1.696.437 volilnih upravičencev jih glasuje 1.070.523 volivcev)
italijanska narodna skupnost: od 2.743 volilnih upravičencev jih glasuje 1.385 volivcev
madžarska narodna skupnost: od 7.064 volilnih upravičencev jih glasuje 3.768 volivcev
Volitve predsednika Republike
1990
76,9 % (od 1.489.822 volilnih upravičencev jih glasuje 1.146.627 volivcev)
1992
85,84 % (od 1.491.374 volilnih upravičencev jih glasuje 1.280.252 volivcev)
1997
68,65 % (od 1.550.775 volilnih upravičencev jih glasuje 1.064.532 volivcev)
2002
prvi krog: 72,07 % (od 1.609.985 volilnih upravičencev jih glasuje 1.160.309 volivcev)
drugi krog: 65,39 % (od 1.610.137 volilnih upravičencev jih glasuje 1.052.795 volivcev)
2007
prvi krog: 57,67 % (od 1.720.481 volilnih upravičencev jih glasuje 992.245 volivcev)
drugi krog: 58,46 % (od 1.172.174 volilnih upravičencev jih glasuje 1.005.595 volivcev)
Vir: Uradni list Republike Slovenije
Postopek imenovanja ministrov med mandatno dobo Državnega zbora
Ministre imenuje in razrešuje Državni zbor na predlog predsednika vlade.
Odgovor:
Če ministru preneha funkcija med mandatno dobo Državnega zbora, mora predsednik vlade v desetih dneh po prenehanju funkcije ministra predlagati novega ministra ali obvestiti Državni zbor, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru. Funkcija ministra formalno preneha, ko se s prenehanjem funkcije na seji seznani Državni zbor.
Predlog kandidature vsebuje osebne podatke kandidata: ime in priimek, datum rojstva in naslov prebivališča ter pisno privolitev kandidata. Kandidatura mora biti posebej obrazložena. Če predlog kandidature ne vsebuje vseh navedenih sestavin ali če ni dana posebna obrazložitev, predsednik Državnega zbora pozove predsednika vlade, naj odpravi te pomanjkljivosti.
Kandidat za ministra se najprej tri dni in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature predstavi pristojnemu delovnemu telesu Državnega zbora in odgovarja na vprašanja njegovih članov. Kandidat za ministra se predstavi delovnemu telesu, ki je ustanovljeno za področje, na katerem bo opravljal funkcijo ministra. V sporu o pristojnosti med delovnimi telesi odloči predsednik državnega zbora, pred katerim delovnim telesom se kandidat za ministra predstavi.
Predsednik delovnega telesa takoj, najkasneje pa v 48 urah po predstavitvi kandidata za ministra pošlje predsedniku Državnega zbora in predsedniku vlade mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata, ki ga je sprejelo delovno telo.
Predsednik vlade lahko najkasneje v treh dneh po prejemu mnenja delovnega telesa umakne predlog kandidature za ministra. V takem primeru lahko hkrati predloži novo kandidaturo za ministra. Predstavitev na novo predloženih kandidatov se opravi najkasneje v treh dneh po vložitvi novega predloga kandidature.
Državni zbor o kandidatu za ministra odloča z večino glasov navzočih poslancev.
Predsednik vlade in ministri izrečejo po izvolitvi oziroma po imenovanju pred državnim zborom prisego: "Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije."
(104., 112. in 113. člen Ustave Republike Slovenije, členi 229 do 234 Poslovnika Državnega zbora)
Kdaj bo predlog zakona, ki je bil sprejet v drugi obravnavi, dokončno sprejet?
Odgovor:
Zakonodajni postopek je po drugi obravnavi lahko uspešno končan že v 24 urah (a), v mesecu dni (b) ali kasneje (c). Časovni roki so odvisni od števila vloženih dopolnil in rezultata glasovanja, zanemariti pa ne smemo še morebitne zahteve Državnega sveta o ponovnem odločanju o zakonu oziroma vložene pobude/zahteve po razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma:
a) Po končani drugi obravnavi se pripravi pregled vseh sprejetih dopolnil in vseh členov, h katerim so bila ta dopolnila sprejeta. Če so bili v drugi obravnavi sprejeta dopolnila k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, lahko Državni zbor na predlog predlagatelja sklene, da bo na isti seji opravil tretjo obravnavo predloga zakona, če temu ne nasprotuje več kot tretjina navzočih poslancev. Tretja obravnava se opravi najprej po preteku 24 ur po prejemu pregleda vseh sprejetih dopolnil in vseh členov, h katerim so bili ta dopolnila sprejeta. Predsedujoči o tem, kdaj se bo opravila tretja obravnava, odloči takoj po sprejemu sklepa, da bo Državni zbor na isti seji opravil tretjo obravnavo predloga zakona.
Če v drugi obravnavi ni bil k dopolnjenemu predlogu zakona sprejet nobeno dopolnilo, Državni zbor na isti seji preide na glasovanje o zakonu. Predsedujoči določi, kdaj bo Državni zbor opravil glasovanje o zakonu. Državni zbor preide na glasovanje o zakonu na isti seji tudi v primeru, da k predlogu zakona ni bilo vloženo nobeno dopolnilo, ali pa dopolnil sploh ni bilo dopustno vložiti (ker matično delovno telo ni sprejelo nobenega dopolnila k predlogu zakona in je dopolnjen predlog zakona tako vsebinsko enak predlogu zakona za prvo obravnavo).
b) Če je Državni zbor sprejel k dopolnjenemu predlogu zakona dopolnila k več kot desetini členov ali ni sprejel predloga predlagatelja, da se na isti opravi tretjo obravnavo predloga zakona, se tretja obravnava opravi na naslednji seji zbora. V tretji obravnavi Državni zbor razpravlja o predlogu zakona v celoti in o njem glasuje. Dopolnila se lahko k zakonskemu besedilu za tretjo obravnavo vlagajo le k členom, ki so bili v drugi obravnavi spremenjeni s sprejetjem dopolnil. Državni zbor opravi razpravo o teh dopolnilih, nato o njih glasuje, kot zadnje pa sledi še glasovanje o zakonu.
Pred (vsakim) glasovanjem o zakonu se opravi, če je opozorjeno na neusklajenost kot posledico sprejetih dopolnil, še usklajevanje besedila med seboj in z drugimi zakoni. V ta namen se na isti seji Državnega zbora predhodno obravnava in sprejema uskladitveno dopolnilo.
c) Kadar Državni svet pred razglasitvijo zakona zahteva, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu s kvalificirano večino (t. i. suspenzivni veto), Državni zbor na prvi seji opravi razpravo o zahtevi in ponovno glasovanje o zakonu (tokrat mora zakon podpreti najmanj 46 poslank in poslancev oziroma zahtevana strožja kvalificirana večina, določena z ustavo ali zakonom).
Pri referendumski pobudi oziroma zahtevi se čas, ko predsednik Državnega zbora pošlje predsedniku republike zakon v razglasitev, še bolj odmakne, saj je potrebno odločiti o pobudi oziroma zbrati zahtevano podporo k zahtevi za razpis naknadnega referenduma, razpisati referendum, ga izpeljati in ugotoviti njegov izid.
Uporabljena določila Poslovnika Državnega zbora (PoDZ-1) (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo): 57. člen, 137.–141. člen, 147–148. člen ter Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo).
Kako se določa vrstni red obravnave predlogov zakonov, če je vloženih več predlogov, ki urejajo isto področje?
Odgovor:
V zakonodajni postopek so uvrščeni predlogi zakonov, ki vsebujejo vse zahtevane sestavine. Zakon je uvrščen v zakonodajni postopek ko ga poslankam in poslancem s pismom posreduje predsednik Državnega zbora.
Če je vloženih več predlogov zakonov, ki urejajo isto družbeno razmerje, Državni zbor najprej obravnava predlog zakona, ki je bil posredovan (poslan) prvi in nato po vrstnem redu posredovanja dalje. Če je med prejetimi predlogi tudi predlog zakona, ki ga je posredovala vlada, pa ta ni bil posredovan kot prvi, ga Državni zbor, ne glede na vrstni red posredovanja, obravnava po vrstnem redu kot drugega.
Uporabljena določila Poslovnika Državnega zbora (PoDZ-1): 115, 116, 117 člen.
Kdaj je objavljen dnevni red seje Državnega zbora in kdaj je znana razporeditev dnevnega reda po posameznih dnevih zasedanja in urah?
Odgovor:
Okvirni program zasedanj oz. sej Državnega zbora je znan po sprejetju na kolegiju predsednika Državnega zbora v novembru predhodnega leta.
Okvirni terminski program posamezne seje je znan dva meseca pred začetkom seje, mesec dni pred zasedanjem pa je znan terminski program. V teh dokumentih so v prvem delu določene zadeve, ki jih bo Državni zbor obravnaval na naslednjih dveh sejah, v drugem delu pa razpored sej delovnih teles Državnega zbora, ki bodo te zadeve predhodno obravnavala. Oba dokumenta sta dosegljiva na spletni strani:
http://www.dz-rs.si Seje : Seje Državnega zbora : ...izbor seje.../ : okvirni terminski program/terminski program
Sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivo za sejo se po posvetu na kolegiju predsednika Državnega zbora poslankam in poslancem pošlje najkasneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Predlog dnevnega reda izredne seje in gradivo za sejo pa se lahko predloži poslancem tudi na sami seji.
Dnevni red s sklicem seje določi predsednik Državnega zbora po predhodnem posvetovanju na kolegiju predsednika Državnega zbora. Pri vrstnem redu upošteva čas trajanja seje ter čas obravnave posamezne točke dnevnega reda. Nekaj dni pred pričetkom seje predsednik Državnega zbora določi časovni potek seje.
Vrstni red obravnavanih zadev praviloma sledi shemi: vprašanja poslank in poslancev, predlogi zakonov v drugi obravnavi, predlogi zakonov po skrajšanem postopku, predlogi zakonov po nujnem postopku, predlogi zakonov v tretji obravnavi, predlogi zakonov v prvi obravnavi (splošna razprava), predlogi aktov, ki se obravnajo po eno stopenjskem postopku, predlogi resolucij in zakonov o ratifikaciji, uradna prečiščena besedila zakonov in mandatno-volilne zadeve.
Vsakodnevni program zasedanja objavljamo tudi na spletni strani v rubriki Aktualno.
Uporabljena določila Poslovnika Državnega zbora (PoDZ-1): 21. člen, 64.–65. člen.
Pregled glasovanj o mandatarjih za sestavo Vlade Republike SlovenijeOdgovor:
Mandatar, datum glasovanja, izid glasovanja
Lojze Peterle, 16. 5. 1990, 184 za in 36 proti
Dr. Janez Drnovšek, 22. 4. 1992, 126 za
Dr. Janez Drnovšek, 12. 1. 1993, 48 za in 3 neveljavne
Dr. Janez Drnovšek, 9. 1. 1997, 46 za in 44 proti
Dr. Andrej Bajuk, 3. 5. 2000, 46 za in 44 proti
Dr. Janez Drnovšek, 16. 11. 2000, 61 za in 5 proti
Mag. Anton Rop, 11. 12. 2002, 63 za in 24 proti
Janez Janša, 9. 11. 2004, 57 za in 27 proti
Borut Pahor, 14. 11. 2008, 59 za in 24 proti
Pobude in zahteve za razpis referenduma Odgovor (29. 7. 2010):
Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI), ki ga je Državni zbor sprejel leta 1994, je urejal referendum o spremembi ustave, zakonodajni referendum, posvetovalni referendum in ljudsko iniciativo; v okviru zakonodajnega referenduma pa predhodni in naknadni referendum. Zakon je bil spremenjen leta 2004 (ZRLI-C, Uradni list RS, št. 83/2004), vsebinsko pomembnejše in obsežnejše spremembe zakona pa so bile sprejete konec leta 2006 (ZRLI - D, Uradni list RS, št. 139/2006). S to spremembo zakona se je ohranila ureditev po sodbi Ustavnega sodišča (predhodni zakonodajni referendum ni mogoč), na zakonodajnem referendumu odtlej volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel Državni zbor, pred njegovo razglasitvijo. Na novo pa je bil urejen referendum o mednarodnih povezavah, ki je bil v naš pravni sistem uveden s 3.a členom Ustave. Zakon iz leta 2006 je še natančneje uredil referendum o spremembi ustave in na novo določil nekatere postopke v zvezi s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis (zakonodajnega) referenduma. Pobuda mora vsebovati zahtevo z referendumskim vprašanjem, podprta pa mora biti s podpisi najmanj 2500 (prej 1000) volivcev. Določene so nekatere novosti v zvezi z dajanjem podpore zahtevi: npr. možnosti oseb, ki zaradi bolezni, invalidnosti, prestajanja zaporne kazni ali drugih podobnih oblik zadržanosti ne morejo osebno pri upravnem organu izraziti podpore referendumski zahtevi, možnosti oseb, ki so v času zbiranja podpisov v podporo referendumski zahtevi v tujini, da od tam izrazijo takšno podporo itd.
Spremenjen je bil tudi 11. člen zakona, ki ureja možnost, da Državni zbor sam razpiše zakonodajni referendum na svojo pobudo oz. po novem "po lastni odločitvi". Prej je lahko dal predlog vsak poslanec, po novem pa lahko pobudo da najmanj deset poslancev, poslanska skupina, predlagatelj zakona ali vlada.
Zakon pa v ničemer ni spreminjal kroga t. i. "kvalificiranih predlagateljev" zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. To so še vedno:
- tretjina poslancev,
- Državni svet ali
- najmanj 40.000 volivcev (12. člen ZRLI).
Prav tako so nespremenjeni pobudniki volivcem za vložitev zahteve:
- vsak volivec,
- politična stranka ali
- drugo združenje državljanov (prim. 16. člen ZRLI).
Najmanj štirideset tisoč volivcev lahko vloži zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma pod pogojem, da pobudnik zahteve v sedmih dneh po sprejemu zakona obvesti o svoji pobudi predsednika Državnega zbora na način, ki je določen v 16. členu ZRLI, pri čemer se obvestilo lahko vloži do izteka poslovnega časa pristojne službe Državnega zbora na zadnji dan roka za vložitev obvestila (12.a člena ZRLI).
Pobuda mora vsebovati opredeljeno zahtevo v skladu s 16.c členom ZRLI in mora biti podprta s podpisi najmanj 2500 volivcev, ki morajo biti zbrani na posebnem seznamu. Na vsakem listu podpisanega seznama mora biti opredeljena vsebina zahteve ter osebni podatki podpisnikov, potrebni za preverjanje verodostojnosti podpisov in obstoja podpisnikov: osebno ime, datum rojstva, naslov in občina stalnega prebivališča, lastnoročni podpis ter datum podpisovanja seznama (drugi odstavek 16. člena ZRLI).
Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora poda mnenje o skladnosti pobude volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma z ZRLI in z Ustavo. Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za vodenje evidence volilne pravice, pa na podlagi 2. odst. 16. člena ZRLI preveri verodostojnost podpisov in obstoj podpisnikov po seznamu, ki je priložen pobudi.
Če je pobuda vložena v skladu z zakonom (vsebovati mora referendumsko vprašanje v skladu s 16.c členom ZRLI in mora biti podprta z najmanj 2500 podpisi), predsednik Državnega zbora v sedmih dneh po njenem prejemu obvesti o dani pobudi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. O določitvi tega koledarskega roka predsednik Državnega zbora istočasno obvesti tudi pobudnika zahteve (16.a člen ZRLI).
Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi je petintrideset dni. Zahtevo volivcev lahko vloži pobudnik najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev (3. odst. 12. člena ZRLI).
Ker iz ZRLI izhaja, da mora predsednik Državnega zbora ob poteku 35-dnevnega roka nemudoma ugotoviti, ali je bilo zbranih dovolj podpisov v podporo referendumski zahtevi, za uradni podatek o evidentiranih podpisih zaprosi Ministrstvo za notranje zadeve, pristojno za vodenje evidence volilne pravice. Če namreč predsednik Državnega zbora na podlagi uradnih podatkov, ugotovi, da je število evidentiranih podpisov v podporo zahtevi manjše od ustavno zahtevanih 40.000, je njegova dolžnost, da v imenu Državnega zbora zakon nemudoma pošlje v objavo in razglasitev (5. odst. 222. člena Poslovnika Državnega zbora). Če je ugotovljeno, da je bilo zbranih zahtevanih 40.000 podpisov volivcev, Državni zbor spoštuje 7-dnevni rok, ter upošteva odločitev pobudnika o vložitvi ali umiku referendumske zahteve.
Med zbiranjem podpisov lahko za da podatek o številu podpisov vpraša vsakdo na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. S podatki razpolaga Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), ki vodi centralno evidenco evidentiranih podpisov na upravnih enotah. Po navedbah MNZ so v preteklosti takšni podatki že bili posredovani osebam, ki so zanje zaprosili. Upravne enote obrazec potrdijo in evidentirajo, o evidentiranih podpisih redno obveščajo tudi pobudnika referenduma. Ni pa nujno, da bo vsak evidentiran obrazec tudi res oddan pobudniku, zato lahko število evidentiranih in na koncu res poslanih obrazcev nekoliko odstopa; s točnim podatkom, koliko podpisov je zbral, razpolaga samo pobudnik referenduma, ki je zato tudi najzanesljivejši vir podatkov o številu zbranih podpisov.
Skladno s 35. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi imajo pravico glasovati na referendumu državljani, ki imajo pravico voliti v Državni zbor. V Državni zbor pa imajo skladno s 7. členom Zakona o volitvah v državni zbor pravico voliti državljani Republike Slovenije, ki so dopolnili osemnajst let starosti. Samo stalno prebivališče torej za glasovanje na referendumu ne zadošča.
V prvem vsebinskem sklopu (PDF 146 KB) so prikazane pobude in zahteve za razpis zakonodajnega referenduma med leti 1994 in 2002: Tabela prikazuje posamezne pobude in zahteve glede na datum vložitve pobude oziroma zahteve, predlagatelja, referendumsko vprašanje, vrsto referenduma in glede na nekatere druge okoliščine. (Glej tudi raziskovalno nalogo "Analiza zakonodajnega referenduma" - PDF 261 KB).
Drugi sklop (PDF 137 KB) je vsebinsko nadaljevanje analize iz leta 2002, pri čemer so zajeti podatki od julija 2002 pa do konca leta 2009. Poleg zakonodajnega referenduma so prikazane še morebitne pobude za referendum o spremembi ustave, referendum o mednarodnih povezavah in posvetovalni referendum. (Glej tudi raziskovalno nalogo "Referendumska iniciativa" - PDF 168 KB).
Tretji sklop (PDF 74 KB) je vsebinsko nadaljevanje drugega sklopa, pri čemer so zajeti podatki od začetka leta 2010 do 15. junija 2010.
Podatki o referendumskih pobudah so prav tako vsebovani v vsakokratnem letnem poročilu Državnega zbora, nadalje v mandatnih poročilih (glej Poročilo o delu Državnega zbora v mandatnem obdobju 2000-2004 - str. od 34 do 36; in Poročilo o delu Državnega zbora v mandatnem obdobju 2004-2008 - str. 35 do 37), kratko pa so prikazani tudi v publikaciji: Državni zbor 1992 -2007.
Evidenca izvedenih referendumov je dostopna na spletni strani Državne volilne komisije.
Kje so objavljeni ali dostopni podatki podpisnikov referendumskih pobud?
Odgovor:
Zahtevo volivcev ali pobudo za vložitev zahteve volivcev za razpis referenduma vlagatelji vložijo v pisni in ne elektronski obliki. Fotokopije originalov podpisnikov zahteve ali pobude ali presnete dokumente podpisnikov zahteve ali pobude ni mogoče objaviti ali posredovati javnosti, zaradi varovanja osebnih podatkov.
Podpisniki referendumske pobude, pred pristojnim državnim organom, na predpisanem obrazcu sporočijo naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva, naslov in občino stalnega prebivališča. Ob podpisu obrazca podpisniki ne dajo pisnega dovoljenja za javno objavo svojih podatkov, prav tako ni izpolnjen zakonski pogoj glede namenov njihove obdelave. Za preverjanje točnosti podatkov podpisnikov je zadolženo Ministrstvo za notranje zadeve.
Uporabljena določila Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1): 16. člen in Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI-UPB1): 13. člen.
Ali je Državni zbor referendum dolžan (avtomatično) razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, Državni svet ali najmanj štirideset tisoč volivcev? Odgovor (31. 5. 2010):
Državni zbor razpiše referendum z aktom o razpisu referenduma. Torej ne "avtomatično", saj se o aktu na seji Državnega zbora glasuje z navadno večino (V Uradnem listu se objavi Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma).
Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (v nadaljevanju ZRLI) v 21. členu še določa, da lahko Državni zbor zahteva, če meni, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice, da naj o tem odloči Ustavno sodišče.
Seveda pa mora biti tudi referendumsko vprašanje oblikovano v skladu s 16.c členom ZRLI. V nasprotnem primeru ga predsednik Državnega zbora v soglasju z vlagateljem pobude oziroma zahteve nemudoma, vendar najkasneje v treh dneh, ustrezno popravi. Če soglasje ni pridobljeno, predsednik Državnega zbora pozove vlagatelja pobude oziroma zahteve, naj referendumsko vprašanje v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, ustrezno dopolni oziroma popravi. Če referendumskega vprašanja ne dopolni oziroma ne popravi, se šteje, da je bila zahteva oziroma pobuda umaknjena (20. člen ZRLI).
Državni zbor razpiše referendum v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma oziroma po predložitvi dopolnjene oziroma popravljene zahteve ali po sprejetju sklepa o razpisu referenduma po odločitvi Državnega zbora ali po prejemu odločitve Ustavnega sodišča iz tretjega odstavka 21. člena ZRLI (22. člen ZRLI).
Kaj pomeni, če volivke in volivci zakon na referendumu zavrnejo?Odgovor (31. 5. 2010):
Zakon je na referendumu potrjen, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali.
Če bi volivci zakon na zakonodajnem referendumu zavrnili, le-ta ne bi vstopil v veljavo - postopek bi se zaključil, Državni zbor ga ne bi poslal predsedniku republike v razglasitev. Eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu Državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
Katere preiskovalne komisije je doslej imenoval Državni zbor?
Odgovor (16. 2. 2010):
Pravni institut parlamentarne preiskave je uvedla Ustava Republike Slovenije, sprejeta 23. 12. 1991. V 93. členu je določeno, da "Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena". Pred tem Poslovnik skupščine ni dovoljeval opravljanja preiskovalnih dejanj delovnih teles.
Postopek parlamentarne preiskave je leta 1993 določil Poslovnik o parlamentarni preiskavi (Uradni list št. 63/93).
Mandatno obdobje 1992–1996:
1. Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij HIT d. o. o. Nova Gorica, Elan, Slovenske železarne, banke, ki so v sanacijskem postopku, dodelitve koncesij za uvoz sladkorja tudi za potrebe državnih rezerv (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 22/1993).
Odrejena na zahtevo politične opozicije (SLS, 36 podpisov).
Poročilo Preiskovalne komisije ni bilo obravnavano na seji Državnega zbora.
Vrhovno sodišča Republike Slovenije je posredovalo izjavo za javnost v zvezi z vmesnim poročilom o preiskavi Preiskovalne komisije.
2. Preiskovalna komisija o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravo dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 39/93).
Odrejena na zahtevo politične koalicije (SKD, 37 podpisov).
Vmesno poročilo Preiskovalne komisije ni bilo obravnavano na seji Državnega zbora.
3. Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 62/93).
Odrejena na zahtevo politične opozicije (SLS, 47 podpisov).
Parlamentarna komisija je na svoji 20. seji sprejela vmesno poročilo o svojem delu in sklenila, da Državnemu zboru ne bo predložila predloga ugotovitev in sklepov.
Člani Komisije so predlagali razširitev 54. izredne seje z obravnavo vmesnega poročila, vendar Državni zbor o dnevnem redu izredne seje ni odločal, zato seja ni bila začeta in poročilo tako ni bilo obravnavano.
4. Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 66/93).
Odrejana na zahtevo politične koalicije (ZL, 33 podpisov).
Poročilo ni bilo obravnavano na seji Državnega zbora.
5. Preiskovalna komisija o preiskavi politične odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij v izvršnih svetih občin in republike za razkroj gospodarskega sistema Iskre (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 32/94).
Odrejena na zahtevo politične opozicije (SNS, 31 podpisov).
Člani Komisije so predlagali razširitev 54. izredne seje z obravnavo končnega poročila, vendar Državni zbor o dnevnem redu izredne seje ni odločal, zato seja ni bila začeta in poročilo tako ni bilo obravnavano.
6. Preiskovalna komisija o parlamentarni preiskavi o politični odgovornosti posameznih nosilcev javnih fubkcij za aretacije, obsodbe ter izvršitev obsodb proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 45/94).
Odrejena na zahtevo politične opozicije (SDSS, 32 podpisov).
Poročilo ni bilo pripravljeno.
Mandatno obdobje 1996–2000:
1. Preiskovalna komisija o sumu zlorabe javnih pooblastil za vzroke, okoliščine in posledice dogodkov na kapitalskem trgu v marcu 1996 in uresničevanju zakonskih nalog Agencije za trg vrednostnih papirjev v obdobju 1995-1997, vključno z vsemi njenimi organi (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 24/98).
Odrejena na zahtevo politične koalicije (LDS).
Končno poročilo je preiskovalna komisija zavrnila. Končno poročilo ni bilo obravnavano na seji Državnega zbora.
2. Preiskovalna komisija o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 24/98).
Odrejena na zahtevo politične opozicije (SDS, 35 podpisov).
Poročilo ni bilo obravnavano na seji Državnega zbora, saj je bila točka umaknjena z dnevnega reda 55. izredne seje Državnega zbora.
3. Preiskovalna komisija o okoliščinah in posledicah vohunske afere, v katero sta vpletena dva delavca Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, ki so ju v januarju 1998 na ozemlju Republike Hrvaške prijeli pristojni organi te države (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 41/98).
Odrejena na zahtevo Državnega sveta.
Poročilo (strogo zaupno) je bilo obravnavano in sprejeto na 51. izredni seji Državnega zbora.
4. Preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter v zvezi z opremo in orožjem v skladišču Ložnica (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 4/99).
Odrejena na zahtevo politične koalicije (LDS, 34 podpisov).
Vmesno poročilo (strogo zaupno) je bilo obravnavano in sprejeto na 51. izredni seji Državnega zbora - Sprejet akt.
5. Preiskovalna komisija o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 10/99).
Odrejena na zahtevo politične opozicije: SDS.
Končno poročilo ni bilo obravnavano na seji Državnega zbora.
Ločeno mnenje h končnemu Poročilu o parlamentarni preiskavi.
Sprememba ločenega mnenja h končnemu Poročilu o parlamentarni preiskavi.
Mandatno obdobje 2000–2004:
1. Preiskovalna komisija za ugotovitev odgovornosti odgovornih oseb in nosilcev javnih pooblastil glede nakupa in prodaje električne energije, zaradi česar je bila domnevno povzročena gospodarska škoda v sistemu slovenskega elektrogospodarstva (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 62/2001).
Odrejena na zahtevo politične opozicije (SDS, 17 podpisov).
Končno poročilo je bilo obravnavano na 44. izredni seji Državnega zbora. Poročilo ni bilo sprejeto - sklep Državnega zbora.
2. Preiskovalna komisija za ugotovitev ozadja in vzrokov napada na novinarja Mira Petka ter morebitno vpletenost in politično odgovornost nosilcev javnih funkcij (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 85/2001)
Odrejena na zahtevo politične opozicije (SDS, 40 podpisov).
Vmesno poročilo (zaupno) je bilo obravnavano na 23. redni seji Državnega zbora - sprejet akt.
Končno poročilo (umik oznake zaupno) je bilo obravnavano na 38. redni seji Državnega zbora - sprejet predlog.
Mandatno obdobje 2004–2008:
1. Preiskovalna komisija za ugotovitev in oceno dejanskega stanja, ki je lahko podlaga za odločanje o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij v Vladi Republike Slovenije, na Ministrstvu za pravosodje in Vrhovnem Državnem tožilstvu Republike Slovenije v zvezi z izvrševanjem nadzora po Zakonu o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 110/02 – uradno prečiščeno besedilo), za spremembo zakonodaje in za druge odločitve v skladu z ustavnimi pristojnostmi Državnega zbora (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 34/2005).
Odrejena na zahtevo Državnega sveta.
Poročilo je bilo obravnavano na 40. redni seji Državnega zbora - sprejet akt.
2. Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z domnevnim oškodovanjem državnega premoženja pri prodaji deležev Kapitalske družbe d.d. in Slovenske odškodninske družbe d. d. v gospodarskih družbah in sicer tako, da zajema preiskava vse prodaje, ki so sporne z vidika skladnosti z zakoni in drugimi predpisi ter z vidikov preglednosti in gospodarnosti (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 109/2001).
Odrejena na zahtevo politične koalicije (SDS, 39 podpisov).
Poročilo je bilo obravnavano na 38. izredni seji Državnega zbora - sprejet akt.
3. Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi pogodbe o nakupu pehotnih bojnih oklepnih vozil - srednjih oklepnih kolesnih vozil 8x8 zaradi suma, da je posel politično dogovorjen, voden netransparentno in da je negospodaren, ter zaradi suma o prisotnosti klientelizma in korupcije, in za ugotovitev suma o neposredni ali posredni povezavi med sedanjimi in nekdanjimi akterji ter nosilci javnih funkcij z orožjem v obdobju 1991 do 1993 (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 31/2007).
Odrejena na zahtevo politične opozicije (LDS, 38 podpisov).
Poročila ni.
4. Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi nakupa lahkih oklepnih kolesnih vozil 6x6, vladnega letala, havbic 155 mm, sistema za upravljanje ognja (ACCS), letal Pilatus in obnovi tankov T55-S financiranih v okviru temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994 do 2007 zaradi suma, da so bili posli politično dogovorjeni, vodeni netransparentno in da so negospodarni, ter zaradi suma o prisotnosti klientelizma in korupcije, in za ugotovitev suma o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri razorožitvi nekdanje teritorialne obrambe (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 50/2007).
Odrejena na zahtevo politične opozicije (SDS, 35 podpisov).
Poročilo je bilo obravnavano na 41. redni seji Državnega zbora - sprejet akt.
Mandatno obdobje 2008–2012:
1. Preiskovalna komisija Državnega zbora za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja t.i. "izbrisanih" v letih 2003 in 2009, zaradi suma, da so bili uradno objavljeni izidi prirejeni politicnim potrebam nekaterih nosilcev javnih funkcij; za ugotavljanje politicne odgovornosti za neustrezno izvrševanje 8. tocke odlocbe Ustavnega sodišca št. U-I-246/02-28 (ZIOdlUS246/02) (Ur.l. RS, št. 135/03) v casu od zacetka leta 2003 do oktobra leta 2004 in v obdobju od 22. novembra 2008 dalje, katerega posledici sta tudi ustvarjanje ocitne neenakosti pred zakonom in ogrožanje sistema javnih financ; ter za preiskavo suma o klientelizmu oziroma koruptivnem ravnanju nekaterih državnih funkcionarjev in za preiskavo suma zlorabe Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije v politicne namene v casu od zacetka leta 2003 do oktobra leta 2004 ter v obdobju od 22. novembra 2008 dalje (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 38/09).
Odrejena na zahtevo politične opozicije (SDS, 37 podpisov).
2. Preiskovalna komisija Državnega zbora za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so bili vpleteni v financiranje spornih menedžerskih prevzemov gospodarskih družb Istrabenz, holdinška družba, d.d. in Pivovarna Laško d.d. s strani bank oziroma kreditnih institucij v pretežni državni lasti (kreditne institucije znotraj NLB Skupine in NKBM d.d.), in sicer tako, da naj bi zlorabili svoj politicni vpliv za dodeljevanje posojil clanom poslovodnih organov navedenih gospodarskih družb in z njimi povezanih pravnih in fizicnih oseb (ti. "slamnatih" podjetij, financnih holdingov ipd.) za odkup vecinskega ali pretežnega deleža gospodarske družbe, ki so jo vodili oziroma jo vodijo in ugotavljanje politicne odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevno pomanjkljive oziroma neustrezne zakonodaje s podrocja prevzemov, ki je dopušcala omenjene sporne menedžerske prevzeme (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 40/09).
Odrejena na zahtevo politične koalicije (Zares, 40 podpisov).
3. Preiskovalna komisija Državnega zbora za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi gradbenih investicij javnega pomena na področju izgradnje avtocest in objektov gospodarske javne infrastrukture, financiranih s sredstvi iz državnega proračuna, zaradi suma, da so bili postopki in posli medsebojno politično dogovorjeni, vodeni netransparentno in negospodarno ter zaradi suma prisotnosti klientelizma, korupcije in medsebojnih povezav med različnimi nosilci aktivnosti, ki so vključeni v pripravo, javna naročila in izvedbo gradbenih poslov ter postopki lastninskih preoblikovanj in managerskih odkupov gradbenih podjetij ter v tej zvezi še posebej za ugotovitev suma o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij in njihovi vlogi pri tem. (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 55/09).
Odrejena na zahtevo politične opozicije (SDS, 38 podpisov).
4. Preiskovalna komisija Državnega zbora za ugotovitev politične odgovornosti zaradi suma klientelizma in koruptivnega ravnanja ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča pri pridobitvi znatnih javnih nepovratnih sredstev in poslov na javnih naročilih za gospodarske družbe v skupini Ultra (projekt mestne kartice Urbana, sistem za sledenje in nadzor avtobusov javnega podjetja Ljubljanski potniški promet d.o.o., fiktivni posel varovanja gospodarske družbe Mercator d.d., elektronizacija študentske prehrane, ki naj bi jo izvajala gospodarska družba Margento R&D d.o.o. itd.), v katerih je Gregor Golobič solastnik ter pri prenosu področja elektronskih komunikacij iz Ministrstva za gospodarstvo na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, za ugotovitev politične odgovornosti zaradi suma, da je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič utajil davke, neupravičeno pridobil status kmeta za nakup kmetijskih zemljišč ter pristojnim organom nepopolno prikazal svoje premoženjsko stanje ter njegov izvor, za ugotovitev politične odgovornosti ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča zaradi suma izogibanja plačevanja davkov Republiki Sloveniji, ob svojem aktivnem sodelovanju pri zviševanju davčnih bremen državljanom Republike Slovenije in za ugotovitev politične odgovornosti zaradi suma klientelizma in koruptivnega ravnanja ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča za pridobitev slabo zavarovanih posojil, ki so bila odobrena s strani banke NLB d.d., ki je v večinski državni lasti, za gospodarske družbe v skupini Ultra. (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 55/09).
Odrejena na zahtevo politične opozicije (SDS, 38 podpisov).
5. Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi investicij ter leasing, najemnih ali drugih primerljivih poslih, financiranih s sredstvi iz državnega proračuna ali proračuna Mestne občine Ljubljana, na področju projektov stanovanjske gradnje in nakupov stanovanjskih objektov ter pripadajočih garažnih objektov ali površin v Mestni občini Ljubljana, projektov obnove in dograditve prostorov Univerze na Primorskem, projektov stanovanjske gradnje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, projektov objektov državnega pomena, projektov objektov v javni rabi, projektov gradbenih investicij javnega pomena, financiranih s sredstvi iz državnega proračuna ali proračuna Mestne občine Ljubljana, in projektov gradbenih investicij javnega pomena na področju t.i. visokih gradenj v javne zdravstvene objekte (projekt Pediatrične klinike, projekt Onkološkega inštituta itd.) zaradi suma, da so bili postopki in posli medsebojno politično dogovorjeni, vodeni netransparentno in negospodarno ter zaradi suma prisotnosti klientelizma, korupcije in medsebojnih povezav med različnimi nosilci aktivnosti in delovanja povezanih oseb, ki so vključeni v pripravo, javna naročila in izvedbo gradbenih poslov, ter v tej zvezi še posebej za ugotovitev suma o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij in njihovi vlogi pri tem (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 74/09).
Odrejena na zahtevo politične opozicije (SDS, 36 podpisov).
6. Preiskovalna komisija za ugotovitev in oceno dejanskega stanja v zvezi z ustanovitvijo izdajateljev, izdajanjem in financiranjem brezplačnih tednikov Slovenski tednik in Ekspres, zaradi obstoja suma, da sta bila izdana z namenom vplivati na volitve poslancev v Državni zbor leta 2008, in sicer v korist političnih strank takratne vladajoče koalicije oziroma zaradi obstoja suma, da gre za njihovo prikrito (pred)volilno kampanjo oziroma financiranje političnih strank (Akt o odreditvi, Uradni list RS, št. 19/2010).
Odrejena na zahtevo politične koalicije (SD, 45 podpisov).
Pregled interpelacij od sprejetja Ustave Republike SlovenijeOdgovor (23. 4. 2010):
Interpelacija je sredstvo nadzora nad delovanjem vlade ali posameznega ministra. Ustava Republike Slovenije v 118. členu določa, da lahko najmanj deset poslancev v Državnem zboru sproži interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. Če po razpravi o interpelaciji večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, Državni zbor vlado ali ministra razreši.
Kronološki pregled vloženih interpelacij od sprejetja Ustave Republike Slovenije leta 1991 obsega vložnika interpelacije, datum vložitve ter datum in rezultat odločanja, kjer je do odločanja v Državnem zboru prišlo. Interpelaciji iz leta 1992 zoper ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla in ministra za notranje zadeve Igorja Bavčarja sta bili vloženi še v času pred konstituiranjem 90 članskega Državnega zbora Republike Slovenije dne 23.12.1992, torej v času tridomne Skupščine Republike Slovenije.
SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto 1992
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla
Vložnik: skupina poslancev (DEMOS)
Datum vložitve: 19. 3. 1992.
Iz zapisnika 33. skupne seje vseh zborov Skupščine Republike Slovenije z 22.4.1992 izhaja, da je glede na izid glasovanja o konstruktivni nezaupnici vladi, razprava in odločanje o interpelaciji o delu in odgovornosti ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla nepotrebna, saj je bila razrešena celotna vlada.
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Igorja Bavčarja
Vložnik: skupina poslancev (DEMOS).
Datum vložitve: 16. 6. 1992.
Skupščina Republike Slovenije o interpelaciji ni odločala.
DRŽAVNI ZBOR
Leto 1993
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za pravosodje Mihe Kozinca
Vložnik: skupina 18 poslancev.
Datum vložitve: 2. 6. 1993.
Datum odločanja: 6. 7. 1993.
Rezultat odločanja: navzočih: 81 poslancev, za: 34, proti: 43, 4 neveljavne glasovnice.
Leto 1994
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za finance mag. Mitje Gasparija
Vložnik: skupina 16 poslancev.
Datum vložitve: 30. 3. 1994.
Datum odločanja: 24. 5. 1994.
Rezultat odločanja: navzočih: 69 poslancev, za: 14, proti: 50.
Interpelacije o delu in odgovornosti ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra, ministra za kulturo Sergija Peljhana in ministra za okolje in prostor dr. Pavleta Gantarja
Vložnik: Zeleni Slovenije.
Datum vložitve: 14. 5. 1994.
Rezultat odločanja: Interpelacije po mnenju Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve (Zakonodajno-pravna služba) niso bile vložene v skladu s poslovnikom Državnega zbora in ustavo, zato niso bile uvrščene na dnevni red.
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za obrambo Jelka Kacina
Vložnik: skupina 12 poslancev.
Datum vložitve: 29. 11. 1994.
Datum odločanja: 20. 1. 1995.
Rezultat odločanja: za: 40, proti: 43, 1 neveljavna glasovnica.
Leto 1995
Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za pravosodje Mete Zupančič
Vložnik: skupina 16 poslancev.
Datum vložitve: 24. 3. 1995.
Datum odločanja: 26. 5. 1995.
Rezultat odločanja: za: 25, proti: 41, 1 neveljavna glasovnica.
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja
Vložnik: skupina 11 poslancev.
Datum vložitve: 7. 11. 1995.
Predsednik vlade je podal predlog za razrešitev. Minister je 26. 1. 1996 med razpravo o razrešitvi Državni zbor obvestil o odstopu s funkcije. Nadaljnja razprava o razrešitvi je bila zato brezpredmetna.
Leto 1996
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zunanje zadeve Zorana Thalerja
Vložnik: skupina poslancev.
Datum vložitve: 1. 2. 1996.
Datum odločanja: 16. 5. 1996.
Rezultat odločanja: navzočih: 76 poslancev, za: 48, proti: 26.
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča
Vložnik: skupina poslancev (Združena lista).
Datum vložitve: 28. 3. 1996.
Državni zbor o interpelaciji ni odločal.
Leto 1997
Interpelacija o delu in odgovornosti Vlade Republike Slovenije
Vložnik: skupina 16 poslancev.
Datum vložitve: 22. 7. 1997.
Datum odločanja: 27. 9. 1997 (14. izredna seja).
Rezultat odločanja: navzočih: 66 poslancev, za: 26, proti: 44.
Leto 1998
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za obrambo mag. Alojza Krapeža
Vložnik: skupina poslancev (prvopodpisani Bogomir Špiletič).
Datum vložitve: 2. 8. 1998.
Državni zbor se je na 28. izredni seji seznanil z obvestilom predsednika Vlade Republike Slovenije, da je minister za obrambo mag. Alojz Krapež odstopil. Postopek v zvezi z interpelacijo o delu ministra za obrambo je bil ustavljen.
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra
Vložnik: skupina 22 poslancev (prvopodpisani Branko Kelemina).
Datum vložitve: 29. 9. 1998.
Datum odločanja: 11. 12. 1998 (29. izredna seja).
Rezultat odločanja: navzočih: 70 poslancev, za: 37, proti: 36.
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Mirka Bandlja
Vložnik: skupina 24 poslancev (prvopodpisani Janez Janša).
Datum vložitve: 2. 11. 1998.
Datum odločanja: 16. 2. 1999 (32. izredna seja).
Rezultat odločanja: navzočih: 74 poslancev, za: 49, proti: 26.
Leto 1999
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja
Vložnik: skupina 11 poslancev (prvopodpisani Janko Veber).
Datum vložitve: 31. 5. 1999.
Datum odločanja: 28. 7. 1999 (38. izredna seja).
Rezultat odločanja: navzočih 68 poslancev, za: 12, proti: 32.
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za finance mag. Mitje Gasparija
Vložnik: skupina 25 poslancev (prvopodpisani Janez Janša).
Datum vložitve: 14. 12. 1999.
Datum odločanja: 3. 3. 2000 (19. redna seja).
Rezultat odločanja: navzočih: 68 poslancev, za: 27, proti: 27.
Leto 2000
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zunanje zadeve Lojzeta Peterleta
Vložnik: skupina 10 poslancev (prvopodpisani Zmago Jelinčič).
Datum vložitve: 5. 9. 2000.
Državni zbor o interpelaciji ni odločal.
Leto 2001
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za okolje in prostor mag. Janeza Kopača
Vložnik: skupina poslancev (prvopodpisani mag. Andrej Vizjak).
Datum vložitve: 3. 10. 2001.
Datum odločanja: 29. 1. 2002 (12. redna seja).
Rezultat glasovanja: navzočih 81 poslancev, za: 28, proti: 43.
Leto 2004
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca
Vložnik: Skupina poslancev (prvopodpisani dr. Miha Brejc).
Datum vložitve: 27. 2. 2004.
Datum odločanja: 30. 3. 2004 (35. redna seja).
Rezultat glasovanja: navzočih 79 poslancev, za: 30, proti: 46.
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zdravje dr. Dušana Kebra
Vložnik: skupina poslancev (prvopodpisani mag. Janez Drobnič).
Datum vložitve: 27. 2. 2004.
Datum odločanja: 30. 3. 2004 (35. redna seja).
Rezultat glasovanja: navzočih: 82 poslancev, za: 28, proti: 47.
Interpelacija o delu in odgovornosti Vlade Republike Slovenije
Vložnik: skupina poslancev (prvopodpisani Janez Janša).
Datum vložitve: 30. 7. 2004.
Datum razprave v Državnem zboru: 31. 8. in 1. 9. 2004 (50. izredna seja).
Državni zbor o interpelaciji ni odločal.
Leto 2006
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija
Vložnik: skupina poslancev (prvopodpisana Majda Širca).
Datum vložitve: 25. 9. 2006.
Datum odločanja: 30. 11. 2006 (22. redna seja).
Rezultat glasovanja: navzočih: 78, za: 33, proti: 41.
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zdravje mag. Andreja Bručana
Vložnik: skupina poslancev (prvopodpisana Cvetka Zalokar Oražem).
Datum vložitve: 11. 10. 2006.
Datum odločanja: 13. 12. 2006 (25. izredna seja).
Rezultat glasovanja: navzočih: 78, za: 35, proti: 43.
Leto 2007
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja
Vložnik: Skupina poslancev (prvopodpisani dr. Pavel Gantar).
Datum vložitve: 22. 11. 2007.
Datum odločanja: 5. 2. 2008 (35. redna seja).
Rezultat glasovanja: navzočih: 68, za: 26, proti: 42.
Leto 2009
Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal
Vložnik: Skupina poslancev (prvopodpisani Jože Tanko).
Datum vložitve: 23. 2. 2009.
Datum odločanja: 1. 4. 2009 (4. redna seja).
Rezultat glasovanja: navzočih: 79, za: 31, proti: 48.
Leto 2010
Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal
Vložnik: Skupina poslancev (prvopodpisani Jože Tanko).
Datum vložitve: 23. 2. 2010.
Datum odločanja: 21. 4. 2010 (16. redna seja).
Rezultat glasovanja: navzočih: 87, za: 38, proti: 40.
Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milana Pogačnika
Vložnik: Skupina poslancev (prvopodpisani mag. Radovan Žerjav).
Datum vložitve: 12. 2. 2010.
Datum odločanja: / (do odločanja ni prišlo zaradi odstopa ministra 12. 3. 2010.)
Rezultat glasovanja: /
Državni zbor se je na 20. izredni seji, 18. 3. 2010, seznanil z obvestilom predsednika Vlade Republike Slovenije, da je dr. Milan Pogačnik odstopil s funkcije ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in sprejel sklep o ugotovitvi prenehanja funkcije ministra. Pregled vloženih predlogov v ustavnorevizijskem postopku Naslov predloga akta/predlagatelj | Člen Ustave RS | Datum vložitve | Odločitev | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije, Vlada, EPA 1133 | 68. | 31. 5. 1995 | ni odločitve | Predlog za začetek postopka za spremembo prvega odstavka 82. člena Ustave Republike Slovenije, poslanec in 40.000 volivcev, EPA 164-II | 82. | 7. 11. 1996 | ni sprejet, 8. redna,18. 2. 1998 | Predlog za začetek postopka za spremembo 68. člena Ustave Republike Slovenije, Vlada, EPA 173-II | 68. | 6. 6. 1997 | sprejet, 7. IS, 24. 7. 97, Ur. l. RS, 42/97 | Predlog za začetek postopka za spremembo ustave Republike Slovenije, skupina poslancev, EPA 708-II | 143. | 11. 2. 1999 | ni sprejet,35. IS, 17. 11. 2003 | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije v smeri ustavne določitve sistema sorazmernega predstavništva z obvezno personalizacijo volitev, skupina poslancev, EPA 1052-II | 80. | 25. 1. 2000 | sprejet, 53. IS DZ, 25. 7. 00, Ur. l. 66/00 | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije, Vlada, EPA 1223-II | 80., 90. | 7. 7. 2000 | Umik, 30. 7. 01 | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije, Vlada, EPA 1290-II | od 110. do 118. | 25. 8. 00 | Umik, 30. 7. 01 | Predlog za začetek postopka za spremembe Ustave RS z osnutkom ustavnega zakona, Vlada, EPA 283-III | 3., 8., 47., 68., 90., 97., 112., 114., 118., 121., 129., 130., 131., 132., 134., 140., 143., 170. | 30. 7. 01 | Razčlenjen na posamezne vsebinske zaključene sklope | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 365-III | 43. (44.) | 30. 11. 01 | sprejet 47. IS, 23. 6. 04, Ur. l. RS 69/04 | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 377-III | 83. | 13. 12. 01 | ni sprejet 35. IS, 18. 11. 03 | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije, skupina poslancev, EPA 390-III | 14. | 21. 12. 01 | sprejet 42. IS, 7. 4. 04 Ur. l. RS, 69/04 | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 391-III | 50. | 21. 12. 01 | sprejet 42. IS, 8. 4. 04 | | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 393-III | 103., 111., 112., 116. in 117. | 21. 12. 01 | Razčlenjen na posamezne vsebinske zaključene sklope | | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 394-III | 43. | 21. 12. 01 | ni sprejet 35. IS, 18. 11. 03 | | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 398-III | 6. | 27. 12. 01 | 26. 11. 04: na podlagi 1. odst. 154. člena Poslovnika DZ je postopek za sprejem akta končan. | | Predlog za dopolnitev preambule Ustave Republike Slovenije, skupina poslancev, EPA 417-III | preambula | 25. 1. 02 | ni sprejet 35. IS, 18. 11. 03 | | Predlog za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona (mednarodno povezovanje in sodelovanje - predlog za spremembe 3., 8., 47., in 68. člena), Vlada, EPA 699-III | 3., 8., 47., in 68. | 21. 11. 02 | sprejet 29. IS, 7. 3. 03, Ur. l. RS 24/03 | | Predlog za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona (referendum - predlog za spremembe 90., 97., 99. in 170. člena), Vlada, EPA 700-III | 90., 97., 99. in 170. | 21. 11. 02 | umik 17. 12. 04 | | Predlog za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona (oblikovanje in delovanje vlade in državne uprave (predlog za spremembe 112., 114., in 118. člena), Vlada, EPA 701-III | 112., 114., in 118. | 21. 11. 02 | ni sprejet 35. IS, 18. 11. 03 | | Predlog za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona (lokalno samoupravo (predlog za spremembe 121., 140. in 143. člena), Vlada, EPA 702-III | 121., 140. in 143. | 21. 11. 02 | ni sprejet 38. RS 13. 7. 04 | | Predlog za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona (sodstvo - predlog za spremembe 129., 130., 131., 132. in 134. člena), Vlada, EPA 703-III | 129., 130., 131., 132. in 134. | 21. 11. 02 | 3. 1. 05: na podlagi 1. odst. 154. člena Poslovnika DZ Vlada RS sklenila, da se postopek za sprejem ne nadaljuje. | | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 692-III | 111., 112., 116. in 117. | 20. 11. 02 | ni sprejet 35. IS, 18. 11. 03 | | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona (sprememba 103. člena), skupina poslancev, EPA 693-III | 103. | 20. 11. 02 | ni sprejet 35. IS, 18. 11. 03 | | Predlog za začetek postopka za dopolnitev 124. člena Ustave Republike Slovenije, skupina poslancev, EPA 757-III | 124. | 27. 1. 03 | umik 9. 5. 03 | | Predlog za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo Temelje ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 1122-III | 13.a do 13. f. Temelje ust. list. o samost. in neodv. RS | 2. 2. 04 | umik 4. 2. 04 | | Predlog za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91 in 45/94) z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 1467-IV | 13.a do 13. f. Temelje ust. list. o samost. in neodv. RS | 25. 8. 04 | 26. 11. 04: na podlagi 1. odst. 154. člena poslovnika DZ je postopek za sprejem akta končan | | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 56-IV | 83. | 7. 12. 04 | ni sprejet 17. RS, 23. 5. 06 | | Predlog za začetek postopka za spremembo 83. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 86-IV | 83. | 11. 1. 05 | umik 26. 1. 05 | | Predlog za začetek postopka za spremembo 83. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 101-IV | 83. | 27. 1. 05 | ni sprejet 17. RS, 23. 5. 06 | | Predlog za začetek postopka za spremembo 121., 140. in 143. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 317-IV | 121., 140. in 143. | 20. 6. 05 | ni sprejet 17. RS, 23. 5. 06 | | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 588-IV | 129. | 2. 12. 05 | ni sprejet 17. RS, 23. 5. 06 | | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 664-IV | 83., 100. in 167. | 11. 1. 06 | ni sprejet 25. RS, 8. 3. 07 | | Predlog za začetek postopka za spremembo 121., 140. in 143. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 809-IV | 121., 140. in 143. | 31. 3. 06 | sprejet 19. IS 27. 6. 06 Ur. l. RS, 68/06 | | Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, Vlada, EPA 866-IV | 129. | 11. 5. 06 | ni sprejet 25. RS, 8. 3. 07 | | Predlog za začetek postopka za dopolnitev Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91 in 45/94) z osnutkom ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 1723-IV | 13.a do 13. i. Temelje ust. list. o samost. in neodv. RS | 21. 11. 07 | 23. 10. 08: na podlagi 1. odst. 154. člena Poslovnika DZ je bil 15.10.2008 postopek za sprejem akta končan. | | Predlog za začetek postopka za dopolnitev Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91 in 45/94) z osnutkom Ustavnega zakona, skupina poslancev, EPA 211-V | 13.a do 13. f. Temelje ust. list. o samost. in neodv. RS | 23. 2. 09 | Še ni odločitve DZ (predvidoma na junijski seji 09)! | | | | | | | | | | |
Kakšna so pravila za spremljanje sej Državnega zbora v živo za naključne obiskovalce?
Odgovor:
Skladno s Pravili o hišnem redu Državnega zbora lahko seje Državnega zbora z balkona velike dvorane spremljajo tudi zainteresirani občani in občanke. Takšna spremljanja sej, bodisi v skupinah, bodisi posamično, so v Državnem zboru stalnica že vrsto let. Spremljanje sej Državnega zbora in tudi delovnih teles, če niso zaprte za javnost, in če to omogočajo prostorske možnosti, je omogočeno vsakomur, ki upošteva omenjena pravila. Pravila določajo, da se morajo obiskovalci, ki spremljajo potek seje "... dostojno vesti in ne smejo z ničemer izražati svojega odobravanja ali negodovanja oziroma kako drugače motiti dela. Prepovedano je slikovno ali zvočno snemanje, uživanje hrane in pijače, prepovedna je tudi uporaba telefonov."
Večina parlamentov v Evropi in drugod omogoča tovrstna spremljanja njihovega dela, saj je to ena od oblik zagotavljanja preglednosti dela.
|
