Konferenco je organizirala skupina devetih strokovnjakov v koordinaciji državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade Jožefa Školča, ki je 22. decembra 2009 javno predstavila besedilo »Kam po krizi?«. Namenjena je širši zainteresirani javnosti, s katero želi vzpostaviti strokovno razpravo o drugačni, celostni in dolgoročni viziji razvoja Slovenije.
Skupina predlaga premislek o novi paradigmi, ki ne bo več temeljila na vzpodbujanju enostranske in količinsko zasnovane gospodarske rasti, pač pa bo utemeljena na sonaravnem, vzajemnem, odgovornem, medgeneracijsko skladnejšem in trajno vzdržnem razvoju, ki enakovredno vključuje štiri komponente razvoja (kulturo, okolje, gospodarstvo in socialno integracijo). Samo s strokovnimi, celovitimi in temeljitimi premisleki o nadaljnjem razvoju Slovenije je mogoče ugotoviti, kaj moramo storiti danes, da bomo imeli kot skupnost, kot okolje in kot država bolj kakovostno prihodnost.
Predsednik Državnega zbora dr. Gantar je uvodoma poudaril, da imamo tako "dobre kot slabe čase" in, da smo danes v slabih časih. Smo v času krize, ki ni le ekonomska in finančna, in jo je tako prazaprav nemogoče popolnoma umestiti v dobro znana ciklična nihanja gospodarstva, ki so pravzaprav nekakšna naravna zakonitost gospodarskega razvoja. Zdi se, kot da kriza načenja temeljna vprašanja in prevrednoti naše dosedanje vedenje o sposobnostih regulacije in samoregulacije družbenih sistemov in podsistemov, in da prevrednoti opredelitve razvojnih problemov, je dejal dr. Gantar. Prepričan je, da je razvoj, kot smo ga poznali do sedaj, trčil na problem nekakšnih "naravnih meja". To je tudi problem rabe obnovljivih in neobnovljivih virov in s tem seveda razsežnosti trajnostnega razvoja, je še dodal dr. Gantar.
Poudaril je, da je težko povezati vsa spoznanja in vse niti v enotno ali celovito razumevanje ali celo napovedovati potek dogajanj in možnih usod teh procesov. Dokument "Kam po krizi?", ki je osnova današnje strokovne razprave pa je po Gantarjevem mnenju izvrsten sprožilec za poglede in razpravo z različnih zornih kotov. Prepričan je, da bo omogočal tudi določeno sintetizacijo spoznanj in s tem prispeval k postkrizni viziji družbenega prehoda. Ob tem je še dodal, da seveda to ni edini dokument na to temo in, da se že veseli priložnosti za medsebojno soočenje različnih pogledov o prihodnosti in različnih izhodih iz krize.
Predsednik je poudaril, da je veliko vizij doživelo žalostno usodo in da mogoče tudi zato o vizijah težko govori. "Včasih se zdi, da manj, ko imamo odgovorov na konkretne razvojne teme, bolj se zatekamo v dolgoročne vizije. Prepad med realnostjo in prihodnostjo postaja nepremagan", je dejal dr. Gantar in ob tem izrazil prepričanje, da se bo tudi temu problemu namenila dolžna pozornost.
Kriza po Gantarjevem mnenju vodi k popolnomoma drugačnemu razumevanju narave problemov s katerimi se srečujemo. Prihaja do kolapsa različnih ravni, lokalne, regionalne, globalne, je prepričan dr. Gantar, ki je dodal, da iz tega izhaja relativna nemoč regulatornih ukrepov na vmesnih ravneh, na nacionalni ravni in na regionalni ravni. Dinamika dogajanja se namreč odvija mimo teh ravni in to je problem, ki se ga danes po Gantarjevih besedah razume kot "nemoč države".
Po mnenju dr. Gantarja, vendar le kot hipoteza, v ozadju krize prihaja do nekakšne druge deindustrializacije Slovenije, do preobrazbe v "storitveno ekonomijo", ki temelji bolj na uporabi znanja kot pa naravnih virov. Ta preobrazba sproža strukturne probleme na področju dela, izobraževanja, in zato mora biti po Gantarjevih besedah ključni poudarek problema vizije izhoda iz krize prav na tematizaciji spremenjene vloge in pomena dela in vloge izobrazbe in znanja v družbi. Dr. Gantar pa ni povsem prepričan, da je možno pisati ta razmerja le kot problem razmerja med kapitalom in delom, temveč gre lahko za razmerje med tradicionalnim in intelektualnim delom.
Dr. Gantar meni, da mora vsaka vizija odgovoriti na nekaj izzivov. Kot prvi izziv je navedel omejenost naravnih virov, tako obnovljivih kot neobnovljivih. Drugi izziv so po njegovih besedah podnebne spremembe, pri čemer ne gre le za spremembe v temperaturah in klimi, ampak gre za bitko za tehnološki prehod v nizkoogljično družbo. "Če bomo zraven, smo v igri, če tega ne bomo razumeli, smo iz igre. In to takoj.", je prepričan dr. Gantar. Tretji izziv za Gantarja predstavlja prehranska varnost. Poudaril je, da še nikoli na trgovinskih policah ni bilo toliko različnih živil in še nikoli nismo bili tako negotovi glede tega s čim se dejansko prehranjujemo. Ob vsem tem pa so cele regije, prebivalci, oropani osnovnih količin hrane in vode, itn., je še dodal dr. Gantar. Četrti izziv je izziv dolgožive družbe, ki bo po mnenju dr. Gantarja spremenila razmerja med generacijami in s tem običajne poti življenjskih obdobij. In kot zadnji izziv je navedel izziv demokratične politike. Pri tem se je omejil na močan javni sektor, ki naj bi po njegovih besedah oviral razvoj močnega tretjega neprofitnega sektorja.
Predsednik Državnega zbora dr. Gantar je zaključil, da so številni naravni viri sicer omejeni, vendar pa najpomembnejši ni. Izrazil je upanje, da se bomo v tej viziji uprli predvsem v ta vir, in to je človekovo znanje in vedenje.
| 
