Več informacij preberite tudi v letnem poročilu o delu Državnega zbora, v katerem prikazujemo aktivnosti poslank in poslancev v prvem letu petega mandatnega obdobja, in sicer za obdobje od 15. 10. 2008 do 31. 12. 2009.
Kdo so bili predsedniki Državnega zbora od osamosvojitve dalje?
Zanima me natančno trajanje posameznih mandatnih obdobij od leta 1992 dalje.
Kam se lahko pritožim v primeru, da mi je bila pri izvajanju določenega zakona kot državljanu povzročena krivica?
Več informacij najdete tudi med odgovori na vprašanja novinarjev.
Kdo so bili predsedniki Državnega zbora od osamosvojitve dalje?
Odgovor:
- predsednik Skupščine Republike Slovenije v mandatnem obdobju 1990-1992 je bil dr. France Bučar,
- predsednik Državnega zbora v mandatnem obdobju 1992-1996 je bil mag. Herman Rigelnik (od 1992 do septembra 1994),
- predsednik Državnega zbora v mandatnem obdobju 1992-1996 je bil Jožef Školč (od septembra 1994 do konca mandata),
- predsednik Državnega zbora v mandatnem obdobju 1996-2000 je bil Janez Podobnik,
- predsednik Državnega zbora v mandatnem obdobju 2000-2004 je bil Borut Pahor (do 9. julija 2004, ko ji bil izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu),
- predsednik Državnega zbora v mandatnem obdobju 2000-2004 je bil Franc Feri Horvat (od 12. julija 2004 do konca mandata),
- predsednik Državnega zbora v mandatnem obdobju 2004-2008 je bil France Cukjati, dr. med..
- predsednik Državnega zbora v petem mandatnem obdobju 2008-2012 je dr. Pavel Gantar (izvoljen 15. 10. 2008).
Zanima me natančno trajanje posameznih mandatnih obdobij od leta 1992 dalje.
Odgovor:
Državni zbor trenutno deluje v petem mandatnem obdobju.
Prvo mandatno obdobje: 1992–1996
Ustanovno zasedanje: 23. december 1992
Drugo mandatno obdobje: 1996–2000
Ustanovno zasedanje: 28. november 1996
Tretje mandatno obdobje: 2000–2004
Ustanovno zasedanje: 27. oktober 2000
Četrto mandatno obdobje: 2004–2008
Ustanovno zasedanje: 22. oktober 2004
Peto mandatno obdobje: 2008–2012
Ustanovno zasedanje: 15. oktober 2008
Kam se lahko pritožim v primeru, da mi je bila pri izvajanju določenega zakona kot državljanu povzročena krivica?
Odgovor:
Državljani se lahko v takšnih primerih obrnejo na Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti v Državnem zboru, ki ima naslednje naloge:
- obravnava pritožbe in predloge državljanov, v katerih opozarjajo na določene probleme pri izvajanju zakonov in drugih aktov;
- obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve in ukrepa pri pristojnih organih;
- proučuje prošnje, pritožbe in druge pobude splošnega pomena, ki jih pošiljajo državljani Državnemu zboru in drugim organom ter ugotavlja vzroke zanje;
- obvešča pristojna delovna telesa državnega zbora o pojavih, ki nastajajo pri uporabi zakonov in jim predlaga ustrezne ukrepe za učinkovito uresničevanje pravic, dolžnosti in pravnih interesov državljanov;
- spremlja in proučuje problematiko uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter daje pobude in priporočila organom in pravnim osebam;
- spremlja in proučuje vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje politike enakih možnosti ter na izvajanje enakopravnega vključevanja žensk in moških na vseh področjih družbenega življenja in dela;
- spremlja uresničevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije, ki se nanašajo na človekove pravice;
- obravnava redna letna in posebna poročila varuha človekovih pravic ter poročila drugih organov, ki poročajo Državnemu zboru, kolikor se ta nanašajo na izvajanje in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
- kot zainteresirano delovno telo obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine ter zagotavljanje enakih možnosti.
|
