"Državni zbor je odprta, dostopna in prijazna hiša, v katero se lahko vsakdo v stiski zateče štiriindvajset ur na dan in dobi informacije, nasvet ali zaščito", je ob otvoritvi Varne točke povedala generalna sekretarka Državnega zbora Mojca Prelesnik. "Želimo si, da Varne točke sploh ne bi bile potrebne, a žal ni tako, saj današnji svet za otroke velikokrat ni prijeten," je dejala in poudarila, da Državni zbor ne bi postal Varna točka brez ljudi, brez zaposlenih v Državnem zboru, ki so v velikem številu pristopili k projektu in "pokazali, da imajo srce na pravem mestu in da želijo in znajo pomagati".
"Posebej me veseli, da je Državni zbor kot prvi parlament postal UNICEF-ova Varna točka in prepričan sem, da bodo naši zaposleni, ki so se za to tudi dodatno izobrazili in so pripravljeni prispevati svoj čas, nudili ustrezno strokovno in drugo podporo za delovanje te Varne točke," je dejal predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar, ki je od predsednika UNICEF-a Slovenija Mirana Boštica prevzel znak s simbolom Varne točke. "Državni zbor želi aktivno prispevati k uveljavitvi višje kulture nenasilja in dostojnih medčloveških odnosov, posebej odnosa do otrok in mladostnikov: Upam, da bomo zgled za ostale institucije v Sloveniji, da bodo tudi drugi stopili po naši poti in nam bo uspelo zmanjšati nasilje v družbi", je poudaril dr. Gantar.
Otroci bodo Državni zbor kot Varno točko prepoznali po posebni oznaki, nameščeni na označevalni tabli pred vhodom v poslopje. Varna točka v Državnem zboru deluje 24 ur na dan.
Varna točka je označen javni prostor, namenjen otrokom in mladostnikom v starosti med petim in 18. letom, da se vanj zatečejo v primeru kakršnekoli stiske na mestnih ulicah. Varne točke se lahko nahajajo v različnih prostorih, kjer je prisotno usposobljeno osebje, ki je prostovoljno pripravljeno otroke v osebni stiski trenutno zaščititi, jim svetovati in jim nuditi osnovne informacije ali pomoč.
UNICEF Slovenija je za uslužbence Državnega zbora v ta namen organiziral posebno teoretično in praktično izobraževanje. Ključno vlogo v Varni točki imajo zaposleni, ki svoje delo opravljajo ob glavnem vhodu v Državni zbor in službe z ustreznimi prostori, ki lahko otroku nudijo mino okolje. S temeljnimi informacijami o Varni točki so bili seznanjeni vsi uslužbenci ter poslanke in poslanci.
http://www.unicef.si/main/seznamvarnihtock.wlgt
Več informacij o projektu Varne točke je dostopnih na spletni strani UNICEF-a Slovenija, kjer je objavljen tudi seznam vseh Varnih točk v Sloveniji.
***
Dvajseti rojstni dan Konvencije o otrokovih pravicah so na slavnostnem dogodku v preddverju velike dvorane s pesmijo in plesom obeležili otroci: glasbena skupina Osnovne šole Ketteja in Murna, učenci Osnovne šole Bičevje, učenci Zavoda za gluhe in naglušne, romska skupina Langa - mlajši in otroška makedonska plesna skupina. Zbrane sta nagovorila predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar in predsednik UNICEF-a Slovenija Miran Boštic.
V sklopu obeležitve 20. obletnice Konvencije o otrokovih pravicah so v preddverju velike dvorane Državnega zbora od 16. do 20. novembra 2009 razstavljene fotografije, ki opozarjajo na posamezne otrokove pravice in razvojne cilje tisočletja. UNICEF Slovenija je ob tej priložnosti pripravil že tretji ponatis Konvencije o otrokovih pravicah.
Leta 1989 je postala Konvencija o otrokovih pravicah prva pravno zavezujoča mednarodna konvencija za uresničevanje pravic v korist vseh otrok. Konvencija predstavlja enega največjih zgodovinskih mejnikov v prizadevanjih, da bi ustvarili svet po meri otrok. Z ratifikacijo konvencije (Slovenija 1990) so se vse države, z izjemo ZDA in Somalije, zavezale, da bodo ščitile in zagotavljale otrokove pravice ter sprejemale in izvajale politike, ki bodo vedno upoštevale največjo korist otrok. Konvencija lahko pomembno prispeva k spremembam v korist otrok, vendar brez dejanskih politik in ukrepov neposredno ne more zagotoviti blaginje. Da bi vizija Konvencije postala resničnost za vsakega otroka, mora postati temeljno vodilo v delovanju vsakega posameznika.
| 
dz-rs.si